PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 845.	CHICAGO, ILL., 22. NOVEMBRA (November 22nd), 1923.	LETO—VOL. XVIII.
Upravnižtvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364.
"SOCIALIZEM KOT JE".
Ker je na svetu vse '"narobe," je nekdo odgovoren za ta kaos. Socialisti dolže kapitalistični ekonomski sistem in ignoranco v ljudskih plasteh, kapitalisti pa odgovarjajo, da bi bilo pod socializmom še slabše. Kjer imajo socialisti kaj govoriti, je po mnenju kapitalističnih besednikov resnično slabše kot v deželah, kjer nimajo delavske stranke nobene besede.
Kapitalistični sistem je privedel do svetovne vojne, in ta do ekonomskih kriz in katastrof. V tem splošnem političnem in gospodarskem kaosu so v nekaterih deželah prišli socialisti na vlado. Kapitalistično časopisje pa je zakričalo: Glejte, tudi pod vlado socialistov ni boljše kakor je bilo poprej! Kazali so na nemško Avstrije, pozabili pa so povedati, kdo jo je ugonobil. Socializem nima s propadanjem Nemške Avstrije v letih po vojni ničesar opraviti. Ampak socialisti so storili kolikor so mogli, da so ljudstvo v imenovani deželi obvarovali pred popolnim obubožan jem in bedo.
Prodani uredniki kažejo na Nemčijo, kjer so bili socialisti v koalicijski vladi. Pozabili pa so povedati, da so bili socialisti edina sila, ki je varovala ljudstvo pred domačimi in tujimi krvosesi, in ako niso mogli premagati vseh ovir, je bilo to zategadelj, ker so nasprotne sile jačje kot socialistična stranka.
"Chicago Tribune" je v izdaji z dne 18. novembra priobčila uredniški članek "Socializem kot je", v katerem slika gospodarski polom v Rusiji, ki so ga po njenem prepričanju zakrivili pristaši socializma. V potrditev svojega mnenja priobčuje izčrpek nekega članka iz moskovske "Izvestje", v katerem ta organ sovjetske vlade priznava, da je gospodarski aparat sovjetskega režima zelo pomanjkljiv in v mnogih ozirih nepraktičen. "Tribuna" sklepa iz tega, da se je socializem izkazal za nepraktičen nauk in da imajo dežele, kjer se ga izvaja ali se ga je skušalo izvajati, z njim zelo slabe izkušnje. Zagovorniki sedanjega ekonomskega sistema ne morejo pisati drugače. Toda to kar o socializmu pišejo, ni v soglasju z resnico. Prvič, socializem ni mogel skrahirati, ker socialistične ekonomske uredbe še nikjer ni bilo. Za sedanji gospodarski kaos torej ne more biti odgovoren socializem, ampak kapitalizem.
Rusija je bila devet let objeta v vojni požar, kar pomeni devet let uničevanja. Carizem mi pustil novi Rusiji nobene vzorne ekonomske institucije. Nova Rusija jih mora šele graditi, to pa ni stvar dnevov ali mesecev, ampak dolgih let. Kljub neštetim oviram se njeno ekonomsko življenje dviga. "Tribuna" argumentira, da so plače ruskih delavcev manjše kakor so bile pred vojno. Da, ampak so večje kakor so bile pred enim ali pred par leti. In končno, kar se tiče manjših plač: Nemški delavci prejemajo mnogo manjše plače kakor pred vojno, istotako delavci v Nemški Avstriji, v Italiji, Jugoslaviji itd. Ta padec plač, ki je vrgel mase delavcev v še večjo bedo, ni zakrivil socializem, pač pa kapitalizem, ki je pognal svet v vojno in s tem ustvaril razmere, ki so vrgle dežele v ekonomsko in politično anarhijo.
"Socializem kot je" ni skrahiral, skrahiral pa je kapitalizem kot je. Ako pride danes vsa Evropa pod socialistično vlado (kar se radi ignorance v ljudskih masah še ne dogodi), bi vzelo dolgo let, predno bi mogel zgraditi na razvalinah današnje ekonomske anarhije vzornejši gospodarski red.
Razni dalekovidnejši liberalni evropski politiki pravijo, da vodijo kapitalistične vlade evropskih in drugih dežel svet v novo vojno, ki bo groznejša od zadnje. S tem priznavajo celo nasprotniki socializma, da kapitalizem kot je ni sposoben za rekonstrukcijo svojega ekonomskega sistema.
Kapitalizem je vršil svojo zgodovinsko nalogo v ekonomskem razvoju. Prišel je na vrhunec, dosegel kolikor je kot tak mogel, in sedaj gre navzdol. Njegovo mesto pa zavzema socializem, ne v gladkih obrisih, ker jih razvoj ne pozna, ampak stopnjevaje, komaj vidno, navadnemu človeku, ki teh zakonov ne pozna, sploh nevidno.
Monarhizem s svojimi diktaturami in avto-kracijami je skrahiral. Toda poginil še ni. V mnogih deželah so ga nasledile nove diktature, ki pa bodo tudi skrahirale. Ljudstva se počasi uče in zato počasi dozorevajo za pravo demokracijo. Pod ekonomskim sistemom kot je sploh ne more biti prave politične demokracije. Politična demokracija ne more uspevati poleg indu-
strijalne avtokracijc. In industrijalne demokracije ne more biti pod kapitalizmom.
Kdor vali krivdo za sedanji gospodarski kaos po svetu na socialiste, trdi vedoma neresnico. Kapitalisti blatijo socializem in socialistično gibanje, ker vedo, da bo socializem nasledil njihov ekonomski sistem privatne svojine in privatnih profitov, pa bi radi kapitalizmu podaljšali življenje z zavajanjem in hujskanjem nevednih mas proti socialističnemu gibanju. Ta-kozvani ekstremisti hujskajo in blatijo socialiste bodisi iz nevednosti, bodisi iz fanatizma ali pa vsled tekme za vodstvom. Oboji begajo mase.
Kapitalizem je zrušil v nekaterih deželah bolj in v drugih manj svoje ekonomske stavbe, katerih ne more popraviti, dasi ima skoro vse vlade v svojih rokah. Za polom v Nemčiji, za razgrajanje francoskega militarizma, za vse druge neprilike v ekonomskem in političnem življenju so odgovorni tisti elementi, ki vladajo današnjo družbo. In ti elementi so zapopadeni v kapitalistični ekonomski uredbi. V tej uredbi so vzroki, ki povzročajo vojne, depresije, gospodarske polome in druge socialne bolezni. Te vzroke je treba izruvati. In to je počasen proces, ker je treba odpraviti glavni vzrok — in ta vzrok je kapitalistični sistem. Odpravljen ne bo hipoma, kakor ni bil zgrajen hipoma, ampak polagoma, od stopnje do stopnje. Predno se bo človeštvo vsposobilo za socializem, bo šlo še skozi mnoge viharne krize. Tak je zakon družabnega razvoja v sedanjih generacijah. Kadar bo človek duševno bolj razvit, kadar bo porazil igno-ranco v ljudskih plasteh, bodo tudi razvojni zakoni drugačni — bolj človeški. Sedaj so še brutalni, ker je današnji človek brutalen.
tp!
I. W. W. je pozvala eksekuti-vo A. D. F. na pregled svojih knjig.
V začetku tega meseca je zborovala v Chi-cagi konvencija sindikalistov, organiziranih v I. W. W.
Na konvenciji A. D. F. v Portlandu so delegate napadali unijo I. W. W., kateri so očitali, da je plačana za razbijanje unij, ki pripadajo A. D. F. Konvencija I. W. W. je poslala povabilo eksekutivi A. D. F., naj pooblasti svoje člane za pregled poslovnih knjig I. W. W., da bodo videli, od kje in kako dobiva dohodke za financiranje svoje agitacije. Eksekutiva A. D. F. ji ni odgovorila, niti ni poslala nikogar pregledati knjige.
Konvencija I. W. W. se je izrekla proti pri-druženju k moskovski internacionali strokovnih unij, ker jo smatra le za orodje komunističnih strank, I. W. W. pa je proti političnim akcijam.
SEM I NT J A.
Conradi oproščen. — Masakri. — Priprave na vojno. — Umori v "nevidnem cesarstvu." — Kdaj republika ni republika. — Volilni stroji. — Propagande. — Napake zgoraj in spodaj.
Maurice Alexandre Conradi, morilec ruskega zastopnika Vaclava Vorovskega na Lausann-ski konferenci, je bil pred sodiščem oproščen. Rusko časopisje se zgraža nad švicarsko vlado, ki je dopustila oprostitev. Ko je po Brest-litov-ski pogodbi poslala kajzerjeva Nemčija v Moskvo svojega poslanika, ga je doletela enaka usoda, kakor Yorovskija v Lausanne. Obtožence je sovjetska vlada strogo kaznovala, nekatere s smrtjo. Nemčija je bila takrat mogočna in na pragu Rusije. Ko bi bila sovjetska Rusija tako blizu švicarske meje, kakor je bila takrat Nemčija blizu Rusije, bi bil rezultat obravnave
proti morilcu Vorovskiga drugačen.
* * *
Iz Londona poročajo o masakrih ob jugoslovanski meji. Jugoslovanske čete, katerim so pomagali neorganizirani srbski četaši, so pomorili, kakor pravi to poročilo, okoli pet sto oseb. Macedonci so se borili proti Turčiji, dokler so spadali pod njeno vlado. Sedaj se bore proti Jugoslaviji na isti način kakor preje zoper turško vlado. Del Macedoncev hoče združenje z Bolgarijo, drugi del hoče samostojno Macedonijo, tretji je zadovoljen z belgrajskim režimom. Pri okupaciji Macedonije je storila Srbija napake, ki jih noče popraviti. Z orožjem ne bo pridobila upornega macedonskega ljudstva, toda ako hoče vzdrževati v svojem delu Macedonije red, se mora boriti z orožjem proti orožju. Ker je ona močnejša, pade več Macedoncev kakor jugoslo- : vanskih vojakov. — Ako postane jutri vsa Macedonia samostojna in dobi svojo vlado, ali bodo lcomitaši izginili? V "samostojni" Albaniji se posamezni glavarji s svojimi pristaši med seboj svobodno koljejo. Ljudstva, katerih zgodovina je zapopadena v krvavih bojih, so prežeta z bojnim razpoloženjem in jim pravimo "bojevita ljudstva". Taka ljudstva je treba voditi iz boje-
vitosti v delavnost. Tega pa ne zna vsaka vlada. * * *
Dr. A. Trešič-Pavičič, jugoslovanski poslanik v Washingtonu, je v nekem intervjuvu dejal, da ima njegova vlada absolutne dokaze, da se Ogrska pripravlja na vojno. To izjavo je podal v zvezi s predavanji, ki jih ima po ameriških mestih ogrski grof Apponyi. Grof Apponyi pravi, da je današnja Ogrska potlačena od napol barbarske Jugoslavije in Rumunije na jugu in
na severu od Čehoslovaške.— Madžarska aristokracija ne bo pozabila vloge, ki jo je igrala nekdanja ogrska vlada v Avstro-Ogrski in v svetovni diplomaciji. Zato se pripravlja na vojno, za kar ni treba dokazov, ki jih ima jugoslovanska vlada. Vse dežele se oborožujejo — ene ker hočejo nazaj ugrabljene teritorije, druge za obrambo — toda vse za vojno. Samo pretveze so različne.
* * *
V "nevidnem cesarstvu" organizacije Ku Klux Klan se borita dva "emperorja" za kontrolo nad "cesarstvom". Odvetnik W. S. Coburn je bil v teh bojih zavratno umorjen. Fanatizma pijani Američani pa silijo v Ku Klux Klan in plačujejo visoko pristopnino in članarino. Ni čuda, da se tepejo pretendanti za klanski prestol.
* * *
Bivši nemški kronprinc se je povrnil v Nemčijo. Francoska vlada protestira in zahteva od nemške vlade, da ga izžene. Drugim kritikom je kancelar Stresemann odgovoril, da ako republika kakor je nemška ni v stanju prenesti bivših nemških kraljev in kraljic na svoji zemlji, tedaj sploh ni republika. Franciji pa je odgovoril, da je povratek bivšega kronprinca zadeva Nemčije in nikogar drugega.
Ako postane Nemčija monarhija, kar se mnogi prizadevajo, tedaj ima Stresemann prav. En kronprinc sam na sebi res ne tvori nevarnost za republiko. Ampak za takimi ljudmi stoji vsa monarhistična klika, ki je v Nemčiji močna
in postaja močnejša.
* * *
Ako bi ruski car še živel, bi prizadeval sovjetski vladi mnogo težav, četudi bi ga imeli zastraženega. Umorjen je bil proti volji sovjetske vlade, ampak v 'šikodo ji to ni bilo. Tisti carjevi sorodniki, ki so ostali, med priprostim ljudstvom nimajo tiste magične privlačnosti, kakor jo je imel car in njegova družina. Ruski monar-histi so prišli s tem ob dobro orožje. Francija je republika že dolgo časa. Ampak francoska monarhistična stranka je še močna, četudi ni sedaj republiki prav nič nevarna. Ampak na priložnost računa.
* * *
Obletnica premirja je pozabljena in časopisje piše naprej o diplomatičnih zapletljajih in o novih vojnih nevarnostih. To dokazuje, da svet ni zrel ne za republike in ne za mir. Od Ijudo-vlad smo še daleč. Na dan Vseh svetnikov so katoličani po papeževem naročilu molili za vojake in mornarje, ki so padli v svetovni vojni. Ljudje preveč molijo in premalo mislijo. Po vojnah molijo za padle vojake in se zahvaljujejo Bogu za mir. V vojnem času molijo za zmago.
Ampak ljudje bi morali delati in misliti za mir.
* * *
Pri letošnjih novemberskih volitvah so zmagale vsepovsod kapitalistične stranke. Denver-ska mestna občina je prodala volilne stroje, za katere je pred leti plačala $112,500, dobila pa je zanje $366. Čemu je treba dragih volilnih strojev, ako imamo milj one živih strojev, ki glasujejo po naročilu, ne da bi jim bilo treba plačati za glasove!
* * *
Ministrski predsednik Poincare in finančni minister de Lasterrie sta v imenu predsednika Milleranda vprašala francoski parlament za nakazilo vsote šest miljonov frankov v "tajni fond", iz katerega se podpira francoska propaganda v inozemstvu. Argumentirala sta, da imajo v ameriškem časopisju prednost poročila iz pronemških virov. Temu je treba odpomoči s podpiranjem tistih virov, ki razpošiljajo o položaju v Evropi francoski politiki simpatična poročila. Vlade vseh dežel, vse vere, vsak kapitalist, vsaka industrijalna kombinacija itd., podpirajo vsaka svojo propagando. Konfuzija, ki vlada v javnem življenju po svetu radi vseh teh propagand, ima svoj odmev v dnevnem in drugim časopisju. Kadar čitaš v dnevnikih ali revijah poročila od kjerkoli in o čemerkoli, čitaj pazno, da boš spoznal kaj čitaš: ali fakta, ali propagando.
* * *
13-letni Edward Ryder, učenec neke čikaške cerkvene šole, je bil izključen. Zvečer je dobil med dečki par tovarišev, ki so se oborožili s sekirami, udrli v šolo in razbijali v nji. Storjena škoda se ceni na $10,000.
Človek je zmes raznih instinktov. Razjarjena drhal razbija, tudi če dela sebi škodo. Človek, kadar se vzbudi v njemu zver, je sposoben za ubijanje in uničevanje. Tisti preroki, pismarji in farizeji, ki vidijo napake samo v vladarjih, ministrih, kapitalistih, voditeljiv in tako naprej, so v zmoti. Napake je treba iskati tudi nižje doli. Odpravljati jih je treba spodaj, pa jih tudi zgoraj ne bo.
Nekateri ljudje služijo tudi po smrti.
Enrico Caruso, sloviti operni pevec, ki je umrl 1. 1921, je zaslužil v enem letu po svoji smrti $585,727. Toliko so prejeli njegovi sorodniki od prodaje gramofonskih plošč, iz katerih doni Carusov pevski glas.
Njegovi sorodniki bodo deležni provizije od prodajanja teh plošč še dolgo časa, in tako jim je pokojni umetnik zagotovil trajne dohodke.
v®
Čitanje Proletarca bi delavcem veliko več zaleglo, če bi čitali mirno in prevdarili vse, kar čitajo, pa pre-čitali kakšen članek tudi po večkrat. Površno čitanje daje čitatelju napačne vtiske.
LEONID ANDREJEV:
POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH
Prevel JOSIP VIDMAR.
(Nadaljevanje.)
Hitro je stopil parkrat po celici. K novemu velikemu začudenju opazujočega ga vojaka, se je Sergjej hitro slekel do golega in je veselo, zelo natančno predelal vseh osemnajst vaj; raz-tegoval in pregibal je svoje mlado, nekoliko oslabelo telo, počepoval, dihal globoko, vzdigo-val se na prste in delal gibe z rokami in nogami. In po vsaki vaji je govoril zadovoljno:
—	Da, tako je to! Tako se mora, brat Mueller!
Lica so pordela, na telesu so izstopile kapljice vročega, prijetnega pota in srce je bilo krepko in enakomerno.
—	Ampak stvar je taka, Mueller, — je govoril Sergjej in napenjal grudi, da so jasno izstopila rebra pod tenko, napeto kožo: — stvar je taka, Mueller, da je namreč še devetnajsta vaja — obešanje za vrat v nepremični legi. In ta se imenuje kazen. Razumeš, Mueller? Vzemo živega človeka, recimo — Sergjeja Golovina, ga povežejo kakor punčiko in ga obesijo za vrat, dokler ne umrje. Neumno je to, Mueller, ampak nič ne pomaga — ne bo drugače.
Nagnil se je na desno in ponovil:
—	Ne bo drugače, brat Mueller.
9. Grozna samota.
Isti udarci ure. — Oddaljen za par praznih celic od Sergjeja in Musje je dovrševal v toliki grozi in žalosti svoje življenje nesrečni Vasilj Kaširin, tako težko osamljen, kakor da živi sam v vsem vsemirju.
Mokra, potna srajca se je prijela telesa, prej kodrasti lasje so se vlegli — in Vasilij je begal po celici kakor človek, ki ga neznosno muči zo-bolol. Vsedel se je za trenutek, znova zabegal, se pritiskal s čelom v zid, ustavljal se in iskal z očmi — kot da išče zdravila. Tako silno se je spremenil, kot da je sploh imel dva obraza, prejšnji mladi se je nekam izgubil, na njegovem mestu pa se je pojavil nov, strašen, kot da je prišel iz teme.
Strah pred smrtjo je stopil vanj hipoma in ga oblastno obvladal vsega naenkrat. Še zjutraj, ko je šel v javno smrt, se je igral z njo, že zvečer pa, ko so ga zaprli v njegovo celico, ga je zavrtil in zalii val besnega strahu. Ko je šel sam v opasnost in smrt, po svoji volji, dokler je držal svojo smrt v svojih lastnih rokah, mu je bilo lahko in celo veselo pri srcu, čeprav je bila ta smrt na zunaj strašna: majhni, skremženi starček — strah se je potapljal brez sledu v čustvu brezbrežne svobode, smelem in silnem
potrdilu njegove drzne in pogumne volje. Ko si je opasal bombo, se je sam spremenil v peklenski stroj, zaprl je vase kruti razum dinamita, prisvojil si njegovo ognjeno, smrtonosno silo. In ko je šel po ulici med hitečimi, delavnimi, zaposlenimi ljudmi, ki so odskakovali izpred konj in tramvajem, se je zdel sam sebi kakor prišlec z drugega, neznanega sveta, kjer ne poznajo ne smrti ne strahu.
Naenkrat pa — režka, divja, pretresljiva sprememba. Ne gre več, kamor hoče, zapirajo ga v kamnito kletko in ga zaklepajo, kot zaklepajo stvari. Ne more več izbirati po svoji volji: življenja ali smrti kakor vsi ljudje, temveč čisto gotovo in brezpogojno ga ubijejo. Za trenutek je bil poosebljena volja, življenje in sila, sedaj na postaja uboga slika najnižje nemoči na svetu, spreminja se v živino, ki čaka, da jo zako-ljejo, v brezglasno stvar, ki se jo lahko prestavlja, žge, lomi. Naj govori karkoli, njegovih besed ne bodo poslušali, če bi začel kričati, mu za-maše usta s cunjo in če sam ne bo hotel prestavljati nog, ga odvedejo in obesijo; in če bi se začel zoperstavljati, valjati se, brcati, če se vle-že na tla, — premorejo ga, vzdignejo, zvežejo in ga zveznega poneso pod vešala. In dejstvo, da izvrše z njim to mašinelno delo ljudje, ravno taki ljudje, kot je on sam, jim daje novo, nenavadno in zlokobno obliko: napol strahov, nečesa, kar je samo navzelo to obliko in se pojavilo samo nalašč, napol pajacev na pero: vzamejo, zgrabijo, obesijo, potegnejo za noge, odre-žejo vrv, polože, peljejo, zakopljejo.
In od prvega dneva ječe se je spremenilo zanj vse — ljudje in življenje — v neizrečeno grozen svet strahov in mehaničnih pajacev. Pol-blazen od groze si je poskusil predstaviti, da imajo ljudje jezik in da govore, pa ni mogel-zdelo se mu je, da so nemi; trudil se je,, da bi se spomnil njihove govorice, zmisla njih besed, ki so jih uporabljali pri občevanju — pa nikakor ni mogel. Usta se odpirajo, nekaj zveni, potem se razidejo, premikajo noge in ničesar ni več.
Tako bi bilo človeku, če bi ponoči, ko je sam doma, oživele vse stvari, se zagibale in bi si prisvojile nad njim, človekom, neomejeno oblast. Naenkrat bi ga začeli soditi: omara, stol, pisalna miza in divan. On bi vpil in begal, prosil, kričal na pomoč, stvari pa bi govorile po svoje med seboj, potem bi ga odpeljale pod vešala -omara, stol, pisalna miza in divan. In vse druge stvari bi gledale vse to.
In Vasiliju Kaširinu, obsojenemu na smrt na vešalih, se je začelo zdeti, da so vse stvari okrog njega kakor nekake igračke: njegova celica, vrata z okencem, čisto pobeljena trdnjava, posebno pa oni mehanični pajac s puško, ki ro-poče s koraki po hodniku, in pa še oni drugi, ki pogledujejo k njemu skozi okence, da ga plaše, in ki mu molče podajajo hrano. In to, kar je občutil, ni bil strah pred smrtjo; prej da si je
želel smrt: v vsej svoji pradavni zagonetnosti in nerazumljivosti je bila bliže razumu, kot ta tako divje in fantastično spremenjeni svet. Še več, smrt se je nekako popolnoma uničevala v tem brezumnem svetu strahov in pajacev, gubila je svoj veliki in zagonetni zmisel in je postala ravno tako nekaj mehaničnega — in samo zaradi tega je bila strašna. Vzamejo, zgrabijo, odvedejo, obesijo, potegnejo za noge. Odrežejo vrv, polože, odpeljejo, zakopljejo.
Človek je izginil s sveta.
Pri sodni obravnavi je pripomogla Kaširi-nu bližina tovarišev k zavesti in zopet je zagledal ljudi za trenutek: sede, sodijo ga, nekaj govore po človeško, poslušajo in — kot da razumejo. Toda že na svidenju z materjo je jasno občutil z grozo človeka, ki začenja blazneti in ve o tem, da je ta stara ženska v črni ruti enostavno narejena mehanična figura, kakor one, ki govore: "pa-pa, ma-ma," samo da je bolje napravljena. Trudil se je govoriti z njo, sam pri sebi pa je mislil drgetaje:
"Moj Bog! Saj to je vendar pajac. Pajac moje matere. Tam pa je pajac soldata, tam doma je pajac očeta, to-le pa je pajac Vasilija Ka-širina."
Zdelo se mu je — še malo, pa zasliši nekje šum mehanizma, škripanje nenamazanih kolesc. Ko je mati zaplakala, je za trenutek blis-nilo nekaj človeškega, toda pri prvih besedah je izginilo, zazdelo se mu je zanimivo in grozno, da teče pajacu voda iz oči.
Potem, ko je bil zopet v svoji celici in ko je postala groza neznosna, je Vasilij Kaširin poskusil moliti. Od vsega tega, kar je v obliki religije okrožalo njegovo mladeniško življenje v očetovi trgovski hiši, je ostalo eno samo zoperno, grenko in razburjajoče čustvo, vere pa ni bilo nikake. Toda nekdaj, mogoče še v v rani otroški dobi, je slišal tri besede, ki so ga navdale z drhtečim razburjenjem in ki so mu ostale potem za vse življenje, obdane s sijajem tihe poezije. Te besede so bile:
"Vseh trpečih radost."
Zgodilo se mu je včasih, v težki minuti za-šepeta sam zase, brez molitve, brez določene zavesti: "vseh trpečih radost" — in mahoma mu postane lažje pri srcu in zaželi si, da bi našel nekoga in da bi mu tiho potožil:
— Naše življenje — kaj je to življenje! Ah, mila moja, ali je to življenje!
Potem pa mu postane naenkrat smešno, hotel bi si razmršiti lase, razkoračiti se, nastaviti nekomu prsa pod udarce: naj, bij!
Nikomur, niti najbližjim tovarišem ni pripovedoval o svoji: "vseh trpečih radosti," in kakor da sam ni vedel zanjo, tako globoko je bila skrita v duši njegovi. In spominjal se je redko, previdno.
In sedaj, ko ga je groza nerazrešene tajne, kije stopila predenj, zagrnila preko glave, ka-
kor povodenj pribrežno vrbico, si je zaželel moliti. Hotel je poklekniti, toda postalo ga je sram pred soldatom in sklenil je roke na prsih in tiho zašepetal.
—	Vseh trpečih radost!
In žalostno in ganjeno je ponovil:
—	Vseh trpečih radost, pridi k meni, pomagaj Vaški Kaširinu.
Še davno, ko je bil prvo leto na univerzi in ko je še krokal, še predno se je seznanil z Ver-nerjem in predno je vstopil v društvo, se je objestno in pomilujoče nazival Vaška Kaširin. — Sedaj je občutil potrebo, da bi se imenoval ravno tako. Toda mrtvo so zvenele besede in brez odziva.
—	Vseh trpečih radost!
Zavalovilo je nekaj. Kakor da je plavala v daljavi nekaka tiha in bolestna slika — in ugasnil, ne da bi ozarila predsmrtno temo. Bila je navita ura v stolpu, vojak na hodniku je zaropotal s sabljo ali s puško in je zategnjeno in pretrgano zazeval.
—	Vseh trpečih radost. In ti molčiš! In ti nočeš reči ničesar Vaški Kaširinu?
Ginljivo se je smejal in čakal. Toda tiho je bilo v duši in tiho naokrog. In tiha in bolestna slika se ni vrnila. Mučen spomin voščenih, brez potrebe gorečih sveč, popa v halji, ikone na steni, mu je vstal v srcu, in kako se oče klanja in klanja in moli, v resnici pa gleda izpod čela — ali Vaška moli, ali se igra. — In postalo ga je še bolj strah, kot ga je bilo pred molitvijo.
Vse je izginilo.
Težko se je plazila blaznost. Zavest je ugasnila kakor dogorevajoča, razmetana grmada in se ohlajala kakor truplo človeka, ki je ravnokar umrl, čegar srce je še toplo, roke in noge pa so že odrevenele. Še enkrat je krvavo vzplapolala ugašajoča misel in mu dejala, da lahko on, Vaška Kaširin, še zblazni, pretrpi muke, ki jim ni imena, da lahko doseže tako stopnjo boli in trpljenja, kot je še ni doseglo živo bitje; da lahko bije z glavo ob steno, si iztakne s prstom oči, govori in kriči, kar hoče, prepričuje s solzami v očeh, da ne more več prenašati, — in — nič. Nič.
In prišlo je — ono nič. Noge, ki imajo svojo zavest in svoje življenje, so še hodile in nosile trepetajoče, mokro telo. Roke, ki imajo svojo zavest, so skrbno poskušale zagrniti na prsih odprto haljo in segreti trepetajoče mokro telo. Telo je drgetelo in nrezebalo. Oči so gledale. In to je bil skoro že — mir.
Toda prišel je še moment divje groze. Takrat namreč, ko so vstopili ljudje. Niti pomislil ni, da to pomeni — čas kazni je prišel, — temveč enostavno — zagledal je ljudi in se prestrašil skoro kakor dete.
(Dalje prihodnjič. )
niiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiN
Mafcts alt Daniti« |
spisal
Dr. A. DODEL, vseučiliški profesor v Curihu.
Qiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiii!iiiiiiii]]iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii!iiiN
Povabili ste me govoriti o vprašanju, ki ne sme zanimati samo malo ljudi, temveč vse one, ki so deležni napredkov javnega življenja.
S tem, da se odzovem zaupnemu klicu porabim priliko, opozoriti vas na enega najvažnejših in najznamenitejših pojavov našega tolikanj nemirnega časa, ki je dozdaj vzbujal resno premišljevanje vseh prijateljev človeštva in ga bo tudi nadalje: jaz mislim tisto velikansko notranje nasprotje v naši vzgoji in v našem šolstvu, tisti usodepolni razdor v duševnem življenju današnjega kulturnega človeštva, ki ga o-značimo najboljše z vprašanjem: "Mojzes ali Darwin?"
To je nasprotje in razdor med ljudsko vzgojo in ljudsko šolo na eni strani, med znanostjo in njenimi šolami na drugi strani.
Ne da se utajiti, da je nasprotje že dolgo časa tu, in kot javen razdor spoznavano že več kot pol stoletja od največjih avtoritet, a vendar ni bilo še nikoli uspešno izpodbijano.
Ta razdor med vero in znanostjo noče končati, celo nasprotno, vrzel med njima se vedno bolj širi; zmeda postaja vedno večja, in nikoli ni konca zmešnjave — v nesrečo napredka družbe.
Zato je dolžnost vsakega poštenjaka, se resno pečati s tem razdorom in zlo od vseh strani opazovati; zavedati se jasno njegovega pogubnega značaja in v dobrem namenu misliti na sredstva in pota, kako bi se bilo mogoče u-braniti te splošno najbridkejše bolezni našega časa.
Če hočemo značaj in pomen te neskladnosti razumeti, se moramo sprijazniti z zgodovino njenega razvoja; precej globoko moramo pogledati v preteklost in poiskati izvor omenjenega nasprotja.
Dva temeljno različna svetovna nazora si nasprotujeta v civiliziranem delu vsega obljudenega sveta:
na eni strani MOZAIČNO pojmovanje svetovnega stvarstva, kakor ga že tri tisočletja uče judovski in krščanski duhovni od rodu do rodu kot nedotakljivo božje razodetje; na drugi strani PRIRODOSLOVSKI NAUK, da so se stvari počasi in polagoma razvile, nauk o napredujočem razvoju živega sveta le s pomočjo še dandanes delujočih naravnih sil. Ta nauk je šele z Darwinovimi deli zmagujoče prodrl med raziskovalce. Eden njegovih glavnih delov je nauk o pokolje-nju.
Naše primerjajoče razmotrivanje začnemo po pravici s "človekom Boga", kateremu ne more nihče odreči svetovnozgodovinskega pomena:
MOJZES IN NJEGOV NAUK.
Pred nekaj nad 3500 leti — tako pripoveduje veljavna "svetovna zgodovina" — je ječal semitski narod Judov pod egiptovskim rob-stvom. Vkljub velikemu pritisku, ki mu je bil ta inteligentni narod izpostavljen pod vročim afrikanskim solncem, se je hitro pomnoževal. Njegova hrana ni mogla biti preveč slaba; pozneje — po odhodu iz nilske dežele — si je želel nazaj k mesnim loncem Egipta, v brezdelju m lakoti je pozabil krivico trdega dela. Hitro razmnoževanje teh zatiranih tujcev ni nobena čudna prikazen, ponavljala se je od tega časa v vseh stoletjih in skoraj pri vseh narodih: delaven, stiskan narod, ki ječi v robstvu, je navadno plodovit. Vsemogočna narava popravi tem potom, kar pokvarijo izobilje, nadkultura in rafiniranost v bolje situiranih stanovih.
Ker so se otroci Izraela v Egiptu hitro in vedno bolj pomnoževali, je začelo kralje nilskih dežel skrbeti pred naraščanjem teh reve-žev in zaničevanih. Faraoni so se zbali, da bi pri kakšni vojski s sosednimi plemeni Egipčanom vzrastel iz njih lastnih sužnjev zaveznik sovražnika. Eden teh faraonov je torej zauka-zal, da se naj začasno vrže vse novorojene izraelske dečke v vodo.
Judovski materi z imenom Johebed je bila izpolnitev kraljevega ukaza tako težka, da jc svojega zadnjerojenega dečka tri mesece skrivala, dokler ni dobil močnejšega glasu in ga brez nevarnosti nikakor ni mogla več obdržati. Zato je dala splesti iz lahkega šibja papyruso-vega grma košarico, v katero je postlala svojemu ljubljenčku, da bi ga odnesla k plitvim bregovom kalnega Nila. Tam je bil mali potomec položen v plavajoči košarici v mirno vodo med nabrežnimi grmiči, in Miriam (Maria), sestra izpostavljenega, je pričakovala njegovo usodo.
Kmalu nato je prišla kraljeva hči — zgodo-vinopisec Jožef pravi, da je bilo njeno ime Ther-nuthis *) — ravnotam, da bi se kopala. Pravočasno je zagledala lično papyrusovo košarico, zapovedala je, prinesti jo in odpreti. Pogled na zdravega, v svoji zapuščenosti jokajočega dečka je vzbudil v faraonovi hčeri usmiljenje. Kmalu je prišla tudi zvita in skrbna Miriam in se je ponudila princezinji, da poišče dojiljo. Na to je poklicala lastno mater otroka, in ta je dobila naj-denčka. Thermuthis je posinovila dečka in ga je imenovala "Mosche" (Mojzes), to je: "Izvode potegnjeni".
O deških letih Mojzesa ni znano nič gotovega; po tradiciji, na katero se opira zgodovino-
l) O imenu te bajne kraljeve hčere si poročila nasprotujejo Po drugi pravljici ni Thermuthis, temveč Merris una Mozesove rešiteljice, po tretjem poročilu pa Bitja.
pisec Jožef (kompetentni raziskovalci imenujejo to poročilo starega Jožefa le "besedičenje), je pa moral biti mladenič Mojzes očarujoče lep. Prin-cezinja Thermuthis ga je dala od duhovnov poučevati v vsej egiptovski modrosti. Zvesto se je tudi zavzemala zanj pri kralju, ker so duhovni prerokovali njenemu očetu vse slabo, česar se imajo Egipčani še kdaj nadejati od tega inteligentnega in energičnega tujca. Nekoč se je namreč mladi Mojzes igral s kraljevo krono, jo vrgel na tla in teptal z nogami. Če dela v rodbino sprejeti vnuk tako, moramo pač priznati, da je nehvaležen, in takšen vzbuja lahko za prihodnjost le bojazni. Duhovni pa, ki so poročali kralju o tem, niso nič dosegli, in tako je prišlo, da je bil Mojzes še nadalje poučevan.
Po pisanih sporočilih Manethona je bil Mojzes nekaj časa duhoven v mestu Heliopolis. Ko je zrastel—tako poroča Jožef—je peljal Mojzes egiptovsko armado proti Etijopijcem, ki so pretili Egiptu. Premagal je sovražnike in jih je zasledoval do kraljevega mesta Saba (Moroe), kjer jih je oblegal. Tukaj se je pa zgodilo nekaj človeškega: Tharbis, hči etijopskega kralja, se je zaljubila v Mojzesa; ponudila mu je svojo roko in mu je izročila oblegano mesto. Princezinjo je vzel za ženo in egiptovsko armado je pripeljal kot zmagalec nazaj v severno-nilske dežele. Toliko pripoveduje pravljično poročilo o mladosti in ustanovniku judovske vere.
Iz biblijske zgodovine izvemo dalje, kako je moral Mojzes bežati v arabsko puščavo, ker je ubil Egipčana. Znana nam je tradicija o Mojzesovem bivanju pri midianskem knezu in duhovnu Jethru, ki je imel sedem hčera, od katerih eno (Cippora) je dobil Mojzes za ženo. Mnogo let je čuval Mojzes—tako uči sporočilo—črede Jethrove, svojega tasta. Tu je imel časa, dalje premišljevati o žalostni usodi svojih izraelskih rojakov v Egiptu, odkoder je tudi dobival često-krat poročila, da se položaj nikakor še ni izboljšal, ampak da se trpljenja in tlačitve še vedno pomnožujejo.
V tem dolgem času je pri Mojzesu dozorel načrt, v imenu Boga svojih očakov Abrahama, Izaka in Jakoba, rešiti judovski rod iz Egipta. S svojim bratom Aronom se je vrnil tja, kjer je vladal že dolgo časa drugi kralj. Mojzes je bil star v tem času 80 let. Z izvršitvijo različnih za-čaranj in čudežev, ki so jih znali egiptovski duhovni le deloma posnemati, se je posrečilo bratoma preplašiti egiptovskega kralja in dobiti dovoljenje za izselitev judovskega rodu. Kdor ne pozna vseh teh mičnih pripovedk in čudežnih dogodkov, ki so nastali pred, med in po selitvi iz Egipta in proslavljajo Mojzesovo delo kakor dovršeni epos!
In res je zgodovina Izraelove oprostitve iz egiptovskega hlapčevstva orijentalska junaška pesem, odičena z vsemi okraski pesniško ustvarjajoče domišljije; mi pa, ki ne verujemo vsega,
kar je z rožnatimi prsti vpisala v knjigo sporočil, se tudi lahko še sedaj veselimo ob njej.
Toda v pričujočem slučaju se ne osredotoči naše glavno zanimanje na zunanjostih čudežnih dogodi) ob selitvi iz nilske dežele in ob prebivanju v puščavi, temveč na bistroumni zakonodaji Mojzesovi^ posebno pa na njegovem pomenu kot pisatelj in pripovedovalec zgodovine stvarjenja.
Po rabinskem sporočilu izvirajo judovski zakoni od Mojzesa, in onih pet knjig, ki nosijo njegovo ime, (pentatevh), ki so pa spisane od različnih pisateljev v različinh časih, je postalo izvor Izraelove slave. Seveda sta znanstveno raziskovanje in razsodba učenih razlagalcev svetega pisma omajala vero v pristnost Mojzesovih knjig. Že pred sto leti je vzplamtel trajen in deloma zelo strasten boj za pristnost Mojzesovih knjig in proti njej, boj, ki ga še dandanes ne moremo imenovati končanega, akoprav bi se lahko preštelo tisto malo številce bogoslovcev, ki priznavajo ves pentatevh za pristnega in verjetnega. Celo jako vzdržljivi, zelo konservativni, skozinskoz verskomisleči učenjaki so morali— akoprav z obžalovanjem—priznati, da po Mojzesu imenovana izročila nikakor niso v vseh delih resnična in brez napak. Večina svetopisemskih raziskovalcev je danes trdno prepričana, da Mojzes ni spisal vseh po njem imenovanih knjig, temveč da imajo več hebrejskih pisateljev za avtorje. Le tako lahko razumemo množico nasprotij in nemogočnosti z ozirom na čas, množico ponavljanj in različno se glasečih poročil o enem in istem dogodku in različna imenovanja za "Bog"; le tako razumemo večkratno menjavo in različne vrste sloga v Mojzesovih knjigah, katerih hebrejščina je pa vrhutega ista hebrejšči-na, kakor tisoč let po Mojzesovi smrti, ko je skoraj nemogoče misliti si, da se ne bi tudi ta jezik izpremenil v teku enega tisočletja.
Za vse, ki poznajo orijentalski stari vek in razsojajo brez predsodkov v svetem pismu, velja kot brezdvomno: nihče, ki ni popolnoma zasužnjen od sporočila, ne pripisuje Mojzesove prve knjige njemu samemu. Prvo in drugo poglavje kaže zelo različne nazore o svetovnem začetku. Prvo poglavje, s katerim se hočemo kmalu natančneje pečati, je napisal Elohist, ki uporablja za ustvarjajočega Boga izraz Elohim, dočim je drugo poglavje, deloma tudi s prvim v nasprotju po vsebini, napisano od Jehovista, ki uporablja za najvišje bitje ime "Jehova". S temi dvemi izrazi, "Elohist" in "Jehovist" zaznamuje kritika svetega pisma glavna dva izvora, iz katerih so se zbrale povesti Mojzesovih petih knjig. Oba izvora sezata do devetega stoletja pred Kristusom.
(Dalje prihodnjič.)
Ako si sodrug, ako si razredno zaveden, ali se kedaj vprašaš, koliko si storil za svojo organizacijo iz za svoje glasilo?
DOPISI.
ZAPISNIK
konference socialističnih klubov in društev izobraževalne akcije J. S. Z. v zapadni Pennsylvaniji, ki se je vršila dne 28. oktobra 1923 v Slov. domu v Canonsburgu, Pa.
Sodrug Lovrenc Kavčič, tajnik konference, otvori zborovanje ob 1:30 popldne. Za predsednika konference in shoda izvoljen, sodrug John Terčelj, za zapisnikarja sod. Louis Kveder.
Zapisnik konference, ki se je vršila 2. septembra 1923'. v Slovenskem doimu na Bridgeville, Pa., se prečita in odobri.
Predno se preide na dnevni red, je bilo zaključeno, da ima vsak navzočih pravico do govora.
Sod. Lovrenc Kavčič predlaga, da naj zastopniki socialističnih klubov poročajo o delovanju njih klubov od zadnje do te konference. Predlog sprejet.
Predno se preide na to točko, predstavi predsednik konference sodruga Joško Ov.na, ki bo na shodu po končani konferenci glavni govornik.
Na konferenci sta navzoča tudi sodruginja Frances A. Tauchar, ki je bila na agitaciji za pridobivanje naročnikov Proletarcu, in sod. F. S. Tauchar iz Ghi-cage.
Predsednik sod. J. Terčelj priporoča zastopnikom, naj vsaki pred pričetkom svojega poročila pove svoje imie in kraj od kjer prihaja, da bomo imeli natančnejši zapisnik, ki bo podal jasno sliko, kateri klubi, oziroma društva, so bila zastopana na konferenci.
Preide se na poročila zstopnikov klubov. Sod. Lov. Kavčič iz Sygana poroča, da je njih klub aktiven kakor vedno. Od zadnje konference je obdržaval javen shod, o katerem je poročal v javnosti sod. Terčelj. Klub je med drugim prispeval iz svoje blagajne vsoto $10 za pokritje stroškov konferenc, ki se bodo vršile v zapadni Pa. Omenja, da bo njihov klub deloval z vsemi imočmi, ki jih ima na razpolago, za širjenje socialistične misli med slovenskim in drugim delavstvom. Socialistična propaganda in vzgoja je najboljša in najsigurnejša taktika, s katero bo resnično miogoče pripraviti delavstvo misliti in ga rešiti zmot in teme. Ko se nauči misliti, se bo znalo rešiti tudi suženjstva.
Sodrug Louis Britz (Lawrence) poroča, da je njihov klub zmerom aktiven, da je bil aktiven tudi v najtežjih časih brezposelnosti, stavk in progonov. Delal je za osvoboditev političnih jetnikov, prispeval v vse kampanje, ki jih je vodilo zavedno delavstvo za eno ali drugo našo stvar, in podpiral in podpira socialistično stranko v njenem boju za delavske interese in za socializem.
Sodruga Česnik in Koklič (Canonsburg) pravita, da tudi njihov klub stori kolikor največ more za stvar socializma.
Sod. Tekavc (Canonsburg) nadalje omenja, da njihov klub v članstvu kakor v aktivnostih zelo napreduje. Upa, da bodo zastopniki tega kluba n.a bodoči konferenci dali še bolj zadovoljiva poročila.
Sod. John Ban iz Pittsburgha poroča, da je imel pri agitaciji za nabiranje naročnikov Proletarca v Pittsburghu precej uspeha in je siguren, da bo v kratkem mogoče ustanoviti nov socialističen klub tudi v Pittsburghu, ki bo zastopan na prihodnji konferenci.
Sodrug Semec iz Meadowlandsa poroča, da je njihov klub aktiven in stori kolikor je največ mogoče za širjenje naših idej. Napredek kluba je zadovoljiv.
Sodrug F. Demshar iz Broughtona poroča, da je bila na agitaciji v njihovi naselbini sodruginja Frances A. Tauchar, ki je s svojim delom napravila dober u-speh. Z njenim sodelovanjem se je reorganiziral klub J. S. Z., ki se dobro razvija.
Sodrug Lazar iz Homer City omenja, da tudi njihov klub ni zadnji v agitaciji za JSZ. in socialistično stranko, kateri vedno nudi agitatoričn.o, gmotno in moralno pomoč. Kakor doslej, bo tudi v bodoče storil kolikor največ mogoče za socialistično propagando. Priporoča tej konferenci, naj podvzame korake, da se po raznih naselbinah zapadne Pennsylvanije pod av-spicijo Konference soc. klubov zapadne Pennsylvanije priredi vrsta shodov, da se potom take agitacije vzbudi med delavstvom več zanimanja za socialistično organizacijo. Izvaja, da A. D. F. s svojo konservativno ma-šino, kakor tudi U. M. W. s svojim odborom nasprotuje našemu gibanju in mu stavi ovire, kar ima za posledico, da je naša agitacija še bolj otežkočena.
Sodrug M. Primozich iz Library poroča, da obstoji v njegovi naselbini poleg socialističnega kluba tudi organizacija W. P., ki je proti prvi v boju; radi frakcijskega boja, ki črpa organizacijam energijo, ne more naselbina beležiti tistega napredka, ki bi ga, če ne bi bilo teh prepirov. Nadalje omenja, da bo šel v naselbino Hackett, da tam ustanovi socialistični klub, ki bo, če se ne dogode kake izredne ovire, zastopan na prihodnji konferenci.
Sodrug Jereb iz Barbertona, Ohio, poroča, da se je tam pred dalj časom ustanovil soc. klub JSZ., ki ima danes nad 63 članov; svoje aktivnosti razvija na političnem,, industrialnem in kulturnem polju. Poroča, da je barbertonski klub po svojih najboljših močeh prispeval v vse kampanje soc. stranke. Nadalje izvaja, da ima Konferenca soc. klubov v zapadni Pa. velik pomen ne samo za tukajšnje okrožje, ampak za vse kraje, kjer žive jugoslovanski delavci.
Sodrug F. Uršič iz Sygana, ki je že nad 40 let v Ameriki, je opisal izkoriščanje delavcev v današnjih časih in v onih, ko je on prišel v to deželo.
Na konferenci je navzoč C. Novak od uredništva "D. S." iz Milwaukee, Wis., in par njegovih somišljenikov, ki so želeli diskuzijo o rečeh, ki sploh niso spadale na konferenco, katere namen, je jačati soc. gibanje v tem delu Pennsylvanije. Ker pa stoje socialisti na stališču, da se na naših zborih lahko dopušča svobodo izražanja tudi tistim, ki niso naših nazorov, so dobili besedo, četudi niso prišli sem z namenom, da nam pomagajo pri našem delu. Sodrug L. Kavčič priporoča prizadetim, naj se v diskuziji ne poslužujejo osebnih napadov, ki ne morejo nikomur koristiti, najmanj pa tistim, ki se jih poslužujejo.
Razprava se je vrtela okoli vprašanja enotne fronte, in o vzrokih, ki so dovedli do razdorov. V diskuzijo so od naših sodrugov posegli Joško Oven, F. S. Tau-
char, J. Terčelj, L. Britz, Jereb in drugi, ki so na izvajanja navzočih pristašev W. P. odgovarjali, da se v kampanji proti ameriški socialistični stranki ne poslužujejo vselej poštenih načinov in sredstev, ampak zavijanj in trditev, ki niso prav nič v soglasju z resnico. Naši sodrugi niso še nikdar nasprotovali tistim delavskim organizacijam, ki delujejo za strmoglav-Ijenje kapitalističnega sistema. Naši klubi in posamezni sodrugi so sodelovali in sodelujejo v kampanjah za akcije, tki so skupnega značaja. Nabirali so prispevke za obrambo političnih jetnikov, neglede, ako spadajo v našo stranko ali v kako drugo delavsko organizacijo. Naši sodrugi niso nikdar niti skušali razbijati organizacij, ki pripadajo drugim delavskim skupinam in v tem oziru smo pokazali, da nam je res za toleranco, katera naj bi vodila v enotno fronto. Tega pa se ne more trditi o vseh tistih ljudeh, ki spadajo v W. P., kar se je pokazalo ne samo na tej konferenci, ampak povsod, kjer so imeli priliko napadati organizacije, ki ne spadajo v nrjihov tabor. — Nekateri sodrugi omenjajo, da če bi hoteli pristaši W. P. delati za pro-kjo delavstva, bi morali iti med nezavedne delavske mase in jih organizirati, n.e pa vršiti vzrujevalno in razdiralno delo v socialističnih organizacijah. Podirati je zelo lahko, toda zidati silno težko.
Sodrug Jereb pravi, da ima konferenca še mnogo nerešenega dela, zato predlaga, n.aj se s to diskuzijo preneha in preide na dnevni red. Predlog odobra-van in sprejet.
Sod. Terčelj pravi, da je treba z delom Konference soc. klubov v zapadni Pa. nadaljevati. Predlaga, naj se prihodnja konferenca vrši koncem februarja ali začetkom marca prihodnje leto, da se moremo pripraviti na praznovanje delavskega praznika prvega maja.
Sod. L. Britz pravi, da bi bilo praktičn.ejše, ako se prihodnja konferenca vrši zadnjo nedeljo v januarju. K stvari govore tudi drugi zastopniki. Sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši dne 27. januarja 1924.
Sod. M. Primožič pravi, da je izrekel njegov klub ieljo, da se prihodnja konferenca vrši na Library. Zastopniki se s tem strinjajo in sklenejo, da se bo prihodnja konferenca vršila omenjenega dne na Library.
Sodrug Terčelj predlaga, naj se konferenca vrši dopoldne in shod popoldne. Po razpravi o tem predlogu je bilo soglasno zaključeno, da se prične konferenca točno ob 9:30 dopoldne, shod pa ob 2. popoldne. Nadalje je bilo sklenjeno, da se dobi za ta shod slovenskega govornika iz Chicaga in angleškega iz Pennsylvanije; stroške se plača iz konferenčnega toda.
Sprejme se priporočilo klubom, naj vsaki priredi do bodoče konference zabavo v prid tega fonda. — Na tej konferenci se je nabralo $26.20 prostovoljnih prispevkov za pokritje stroškov.
Predsednik konference /je izrekel željo, naj sodru-ginja Tauchar, ki je navzoča, poda svoje poročilo o igitaciji za Proletarca in J. S. Z.
Sodruginja Tauchar pravi, da radevolje ustreže ielji predsednika. Glavni del svoje agitacije je posvetila razširjenju Proletarca. Pri tem pa je storila kolikor največ mogoče tudi za pridobivanje novih članov JSZ. Poroča nadalje, da je pomagala obnoviti en prejšnji in organizirati en nov klub. Dobila je nad tri sto naročnikov Proletarcu, prodala za $260.00 knjig iz Proletarčeve založbe in dobila približno $30 v podporo Proletarcu. Omenja, da so ji pri agitaciji
pomagali razni sodrugi in sodruginje, pred vsem sodrug Louis Kveder. Predsednik konference se obema v imenu navzočih zahvali, in apelira na sodruginjo Tauchar, naj se vrne čimprej v našo sredo.
Za tajnika Konference soc. klubov v zap. Penni. je bil izvoljen sodrug John Terčelj.
Ko je bil izčrpan dnevni red, sta nastopila govornika sod. Joško Oven in F. S. Tauchar.
Sodrug Oven je govoril obširno o političnem in ekonomskem položaju po svetu s posebnim ozirom na delavsko gibanje. Izvajal ije, da leži rešitev človeštva le v socialistični družabni uredbi, da pa jo dosežemo, je treba, da zavedno delavstvo dela v tej smeri, ne pa, da trosi svoje energije v medsebojnem boju. Tolmačil je mnoge pojave v in izven delavskega gibanja, ki so privedli do neenotnosti. Vse to pa se da premagati, ako imajo prizadeti resnično željo delati skupaj za skupni cilj. Socializem ni stvar kake posamezne frakcije, ampak stvar delavskega razreda in zatiranih ljudskih mas sploh, zato morajo delati zanj skupno. Blatenje in, .natolcevanje, napadi in protinapadi, nekonstruktivne polemike itd., to so stvari, ki ne koristijo delavskemu razredu. Govornik je pobijal mnoge argumente nasprotnikov in dokazoval, da so neštete njihove trditve izmišljotine, ali pa tako prikrojene, da jih lahko rabijo za zavajanje delavstva v svojem boju proti socialističnemu gibanju. Govoril je o revoluciji v Rusiji, ki obhaja sedaj šestletnico zmage, katero ne praznuje samo ruski, ampak ves zaveden sve. tovni proletariat. Tej Rusiji moramo nuditi vso mogoča moralno oporo in se boriti zanjo pri njenem stremljenju, da se otrese diplomatične blokade. Delavski razred lahko mlnogo doseže, ako bo nastopal kot delavski razred. In dosegel bo tudi socializem, ako se bo boril zanj kot razred. Naloga zavednih delavcev je, da v teh kritičnih časih bodre mlačne delavce, da niče nevedne in, jih pridobe za organizacijo in organizirano delo.
Sodrug Tauchar je izvajal, kako so slovenski delavci v Pennsylvaniji prišli ,z združenim delom do svojih dvoran in kako na isti način potom Konference socialističnih klubov v zapadni Pennsylvaniji utrjujejo socialistično organizacijo in socialistično misel med delavstvom. Vse to je mogoče zato, ker se zavedajo važnosti kooperacije pri konstruktivnem delu. Izvajal je nadalje, da dajejo ravno delavci v tem delu Pennsylvanije delavcem po drugih naših naselbinah dober zgled, ki mora roditi tudi drugod dobre posledice.
Konference s shodom je bila zaključena ob 6. zvečer.
John Terčelj, predsednik konference.
Louis Kveder, zapisnikar.
Sodrugi na North Side v Chicagi prirede domačo zabavo.
CHICAGI, ILL. —-V nedeljo 25. nov. prirede sodrugi n,a severni strani Chicage pod avspicijo čikaške okrajine organizacije soc. stranke veliko zabavo, ki se bo vršila v Division Hall, 2441 W. Division St. Na sporedu bodo razne zabavne točke za odraščene in za otroke. Vstopnina 50c. Dobiček priredbe se izroči okrajni organizaciji.
Najtežje je govoriti s tistimi nevednimi ljudmi, ki ne vedo, da so nevedni, pač pa si domišljajo, da so vsevedni.
Koncert pevskega zbora "Zarja" v nedeljo 25. nov. v Clevelandu.
CLEVELAND, O. — Pikniki in izleti, katerih je v ipoletnih mesecih v izobilju, so se umaknili drugim zabavam, ki jih prirejajo razni klubi in društva. Ker ije teh precejšno število med Slovenci v Clevelandu, človek včasih ne ve, katero bi posetil, da bi imel največ užitka in razvedrila.
Pevski zbor "Zarja", odsek soc. kluba št. 27, se je odločil, da priredi v nedeljo dne 25. nov. ob 7:30 zvečer koncert z bogatim programom. Pevske in god-bene točke bodo raznovrstne in zanimive. Nastopil bo mešan zbor, kakor tudi možki in ženski zbori, katerim bodo sledili četverospevi, dvospevi in solospevi.
"Zarja je lahko ponosna, da je največji pevski zbor imed Slovenci v Ameriki. Da je dosegla to stopnjo, se je zahvaliti tistim ljudem, ki so ji vedno stali ob strani in pridno posečali njene prireditve.
Koncertov, kot jih prireja "Zarja", ni veliko med nami. Na ta koncert vabimo vse, ki se zanimajo za lepo petje in glasbo. Zavedati se moramo, da je duševni užitek potreben vsakemu. "Zarja" in njeni člani delajo z veseljem, da nudijo obiskovalcem čimveč zabave in, razvedrila. Velika udeležba bo zanje najlepše plačilo.
Slavnost obletnice pevskega zbora "Naprej" v Springfieldu.
SPRINGFIELD, ILL. — V četrtek dne 29. novernb-bra (na Zahvalni dan) bo imel tukajšnji slovenski pevski zbor "Naprej" slavnost dvanajstletnice obstanka z obširnim koncertnim sporedom.
Pred dvanajstimi leti se je zbralo v naši naselbini nekaj naprednih rojakov, ki so imeli veselje do petja, in, ustanovili pevski zbor "Naprej", ki je bil razun malih izjem skozi vso to dobo aktiven. Nastopal je pri priredbah naprednih društev, pri socialističnemu klubu, na delavskih shodih, raznih zabavah in pri pogrebih naših pokojnih sodrugov. Lahko se reče, da je zbor Naprej v danih razmerah v polni meri vršil svojo nalogo.
v Kako težko je obdržavati pevske zbore, vedo so-drugi in rojaki po vseh tistih naselbinah, kjer jih imajo. Z njimi je mnogo dela in stroškov, dohodkov pa malo ali nič. Stroške morajo plačevati večinoma člani sami, in le včasih, kadar imajo ti zbori svoje priredbe, se napravi nekaj prebitka. Tudi naš zbor je šel v teh letih skozi take težave.
Vse priznanje gre našemu pevovodju g. Franku Polehlarju, ki se je trudil in. žrtvoval prosti čas za prospeh našega zbora, čeravno je bila blagajna dostikrat prazna.
Po dvanajstih letih ima zbor iNaprej še nekaj članov, ki so pristopili ob ustanovitvi, drugi pa so nove moči, ki se z vso marljivostjo vadijo za program, ki ga bomo izvajali omenjenega dne pri praznovanju naše obletnice v Carpenter Hall na Sedmi in Adams cesti. Pričetek zabave bo ob 2:30 popoldne; koncert bo do 6. zvečer, po izčrpanem programu pa sledi ples in prosta zabava.
Na koncertu bodo sodelovali sledeči zbori: Slovenski mešan zbor "Slavček" iz Carlinville; Slovenski moški zbor "Naprej" iz Livingstona; Nemški moški zbor "Vorwaerts" iz Springfielda in citrarski klub iz Girarda. Pričakujemo tudi Litvinski pevski zbor v Sfpringfieldu in Tamburaški zbor iz Benlda. Celoten program bo objavljen pravočasno.
Slovensko in drugo jugoslovansko občinstvo iz naše in okoliških naselbin vabimo, da se v obilnem številu udeleži koncerta in proslave dvanajstletnice našega pevskega zbora "Naprej". Take prireditve soj redke in s to bo imel naš zbor mnogo truda in stroškov.
Vstopnina je samo 55c, vojni davek vštet. Ženske v spremistvu moških so vstopnine proste. Brez spremstva je vstopnina zanje 25c. Vstopnice se dobe pri članih zbora in pri vratih na dan koncerta. Za dobro postrežbo bo skrbel pripravljalni odbor in člani ter prijatelji in prijateljice zbora.
Na svidenje dne 29. novembra!
Pripravljalni odbor.
Sijajen uspeh dramske predstave wauke-ganskega kluba.
WAUKEGAN, 111. — V nedeljo 18. novembra je vprizoril soc. klub št. 45 v Slov. nar. domu v Wauke-ganu dramo "Na dnu" v štirih dejanjih, ki jo je spisal Maksim Gorki. Dvorana je bila napolnjena kakor pri malokateri prireditvi. Igralci so dobro rešili svoje vloge, kar je veliko rečeno, če se pomisli, da vprizo-ritev take igre ni lahka stvar.
Socialistični klub v Waukeganu si je z vprizoril-vijo te drame pridobil priznanje, ki ga je vsekakor vreden. Razun klubovih diletantov so sodelovali pri igri tudi njegovi somišljeniki in prijatelji ter prijateljice, ki so pripomogli do tako lepega uspeha.
Po končani igri je sledila veselica v spodnjih prostorih. —- Poročevalec.
(Opomba. — Kritika o tej predstavi bo priobčena v prihodnji izdaji "Proletarca".)
Petletnica Del. pev. zbora "Sava" bo praz-novana s koncertom dne 25. nov.
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 25. novembra praznuje Delavski pevski zbor Sava petletnico obstanka z obširnim koncertnim programom.
Zbor "Sava" je imel skozi dobo od kar obstoji težke boje, kakor jih ima vsaka enaka institucija. Preboleli smo vse dosedanje krize, premagali ovire, in napravili iz Save zbor, ki obeta biti eden najboljših jugoslovanskih pevskih zborov v Chicagi. Sedanji pe vovodja Save je g. Ivan Račič, ki ima za napredek n* šega zbora velike zasluge.
Uspeh pa ni odvisen samo od članov in pevo-vodje, ampak tudi od kooperacije občinsta. Akosent udeležuje koncertov pevskih zborov, jim ne nudi gmotne in ne moralne podpore. V takih odnošajih pa nt more prospevati noben pevski zbor.
Tisti rojaki in rojakinje, ki se zavedajo važnosti takih institucij, so dosedaj vedno radi prihajali na naše koncerte. Upamo, da bodo tudi dne 25. novembra napolnili Narodno dvorano in tako pomagali, da bo zbor Sava v bodoče še 'bolj napredoval.
Na tem koncertu bomo nudili program, ki bo zadovoljil tudi razvajeno občinstvo. Točke bodo tako raznovrstne, da ne bo nihče imel vzroka pritoževati se nad programom.
Razun Save bodo nastopili tudi drugi pevski zbori Imeli bomo solospeve, duet, kvartet in glasbene točke, Dramski odsek soc. kluba št. 1 pa vprizori komedijo v enem dejanju, tako da bo tudi smeha dovolj.
Koncertne točke se prično izvajati točno ob 2:3) popoldne. Pridite v dvorano pravočasno, ako nočete zamuditi programa. Zvečer bo ples in prosta zabava.
član "Save!'.
Iz zapadne Pennsylvanije.
LAWRENCE, PA. — Ameriška prosperiteta ima to napako, da se drži le nekaterih. Ob novem letu bodo korporacije delale račune, ki bodo izkazovali velike dobičke. Razdeljeni bodo med delničarje in tako jim je leto za letom prosperiteta zagotovljena, ker pravijo, da "denar dela zanje". Delavci vemo, da denar kot tak ne napravi nobene stvari. Ako bi delničarji naložili v rove svoj denar, bi ne mogel priti niti košček premoga na površje. Ampak korporacije natrpajo v rove in v tovarne delavcev, ki producirajo z delom svojih rok in svojega uma. Denar torej ne dela in ne ustvarja bogastev. Denar predstavlja samo vrednost storjenega dela, in to vrednost produktov si "talajo" delničarji med seboj. Ko bi delavci vsaj razumeli to igro!
Delavske razmere v tem okolišu so zelo nestabilne. Pittsburgh Coal Co. je tod okoli zaprla skoro vse svoje rove, edino rov Moontour št. 4 obratuje po par dni na teden. Več tisoč premogarjev je prišlo ob delo, ki se sedaj potičejo tam, kjer je še kaj ropota okrog "tippla".
V Pittsburgbu so priredili za premogarje nekakšen banket, ki se ga je udeležilo do tisoč premogarjev iz raznih naselbin, kakor je izjavil State Mine Inspector Mr. Pratt. Govorili so direktorji premogovniških družb, glavni predsednik, tajnik itd. Od unije U. M. W. pettega distrikta bi imel biti navzoč Frank Fagan. Vstopnice so bile po dva "copaka", pa se maj-narjem niso zdele predrage. Mislim, da so jim na banketu "pumpali" v glave "stoprocen.tni" amerikanizem, ki t jeziku dolarskega patriotizma pomeni odprto delavnico, ker je bolj v soglasju s "svobodnimi ameriškimi institucijami."
Dolarski gospodje delavcem radi govore o prijateljstvu "med delom in kapitalom". Drug drugemu sta potrebna (po njih zatrdilu) in zato morata delati skupno drug za drugega.
Vse se glasi lepo, le da nimajo take lepe besede in apeli nobene praktične vrednosti za delavca. Kadar se gospodom delodajalcem zazdi, pa zapro svoja podjetja. Če jih delavstvo prisili na povišanje plač, iščejo izhodov, kako bi jih zopet znižali. "Lock out" jim je eno izmed mnogih sredstev, ki se ga poslužujejo dobri dolarski gospodje proti delavstvu in taki gospodje kontrolirajo tudi Pittsburgh Coal Co.
Toda kaj nas to briga! V spomladi bo štrajk, pa bomo dobili pogodbo kar za dve leti, in potem bo vsega dovolj, "capakov" pa ko listja in trave. I i S težavo sem spravil skupaj vsoto, da sem obnovil naročnino na Proletarca, kajti dolarji pri meni nimajo obstanka. Potem, ko bo nam šlo vse tako gladko, bom morda ložje izkopal tri dolarje, da bom ponovil naročnino na Proletarca za leto 1925.
Pozdrav vsem tistim, ki se zanimajo za socializem. - Naročnik.
Sodrugom v Canonsburgu, Pa.
CAXONSBURG, PA. — Članstvu kluba št. 118, JSZ., sporočam, da se vrše seje kluba vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani društva Postojnska Jama. Na seje so nam dobrodošli vsi, ki se zanimajo za socialistično gibanje. Somišljeniki, pridite v naš krog, da bomo skupno delali za skupno stvar in se skupaj borili proti skupnemu sovražniku.
M. Tekavc, tajnik.
Za staro pravdo.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 16. decembra ob 2. popoldne vprizori dramski odsek soc. kluba št. 1 v dvorani ČSPS. igro "Za pravdo in isrce" v petih de-rjanjih. Spisal jo je Anton Medved. Vrši se v času kmečkih puntov po Slovenskem in Hrvatskem.
V tej igri boste videli nekoliko slike, kako se brezsrčni grajščaki s svojimi upravitelji tlačili ubogega kmeta. Pobijali so jih, jih gonili na delo, jemali njihove pridelke in jim nalagali težke kazni za najmanjše prestopke, ki sploh niso bili prestopki. Kmetje pa so živeli v upanju, da jim zašije nekoč dan zmage za staro pravdo. Zbirali so se v trume, se organizirali, delali zveze s tlačani po raznih krajih dežele, in ko je napočila določena ura, so udarili po svojih krvnikih. Toda predno so zmagali, so doživeli mnogo porazov. Tudi v tej igri so doživeli poraz; toda boj za staro pravdo se je vršil naprej.
Prijatelje slovenske dramatike v Chicagi vabimo, da pridejo na to prireditev. Preskrbite si vstopnice v predprodaji. Dobe se pri članih in članicah kluba in v uradu Proletarca.
Klub št. 114 v Detroitu priredil veliko kampanjo za pridobivanje novih članov.
DETROIT, MICH. — Socialistični klub št. 114, JSZ., je podvzel akcijo za pridobivanje novih članov klubu in s tem soc. stranki, in v ta namen je razposlal detroitskim slovenskim delavcem cirkular, v katerem jih vabi v naš krog.
Klub je prispeval v organizatorični fond soc. stranke vsoto $40.00.
Pisma, oziroma vabila za pristop smo poslali vsem tistim rojakom delavcem, od katerih smo imeli naslove. Ako kdo tega pisma ni dobil, s tem ni rečeno, da miu ga nismo hoteli poslati. Mi vabimo v naš klub vse delavce, ker želimo, da skupno z nami delajo v organizaciji za socializem in da se skupaj borimo proti našim izkoriščevalcem.
Rojak delavec, ako pisma po pošti nisi prejel, prečitaj kopijo pisma, ki ga tu priobčujemo, in ako čutiš z nami, se nam pridruži.
Pismo se glasi: Cenjeni rojak:—
Morda se boste začudili, morda celo nekoliko jezili, ker Vas nadlegujemo s tem pismom. Ampak samo malo potrpljenja prosimo in jasno Vam bo, zakaj se gre.
Prijatelj, poznano nam je, da niste nazadnjak, da se zanimate za delavska vprašanja, in da v svojem srcu (želite delavstvu boljše življenje, več prostosti, predvsem pa da se delavstvo osvobodi sužnosti, v kateri ga drži današnji družabni red.
Da se to doseže, da se odpravi krivica, potrebujemo zavednih delavcev. Le delavci, ki se zavedajo, da so tudi oni ljudje, da so tudi oni opravičeni živeti življenje dostojnega človeka, delavci, ki vedo, da ni ni-kaka božja volja, da bi morali oni in njih otroci vedno garati dolge ure po tovarnah in rudnikih, dočim delavski izkoriščevalci trosijo mliljone, ki so jih izželi iz delavskih žuljev in krvi — edino delavci, ki se zavedajo teh krivic, morejo te krivice odpraviti.
Pri delu za odpravo krivic potrebujemo Vašega sodelovanja. Zavedamo se, da je za uspešno borbo proti močni kapitalistični organizaciji potrebna močna delavska organizacija. Posameznik ima lahko najboljše ideje in načrte, toda če nima ljudi, ki bi delali na
to, da postanejo ideje in načrti meso in kri, ne more sam veliko storiti.
Socialistični klub št. 114 J. S. Z. v Detroitu se je zavzel, da pridobi v svojo organizacijo ljudi Vaše vrste. Kaj ko bi se nam pridružili in nam pomagali bojevati boj proti kapitalizmu — sovražniku delavstva in svobode!
Da se še niste pridružili organizaciji, ki je edina zmožna voditi delavstvo po poti izobrazbe h končni zmagi, imate morda gotove vzroke. Morebiti se Vam ne dopadejo ljudje, ki so pri organizaciji, morebiti se ne strinjate z nekaterimi idejami, morebiti imate kake druge vzroke. Ampak podobni vzroki, če jih imate, naj Vam inikar ne branijo pristopa v organizacijo. To so vse malenkosti, ki se dajo premostiti. Ali ste že kdaj čuli, da imajo kapitalisti podobne predsodke med seboj? Oni se zavedajo moči, ki jo nudi njih organizacija pa se združujejo, kljub temu, da se tudi med mjimi nahajajo ljudje z različnimi idejami. Zakaj bi jih mi delavci v tem oziru ne posnemali? Mi moramo spoznati, da mtoramo na poti k osvoboditvi imeti enake interese in cilje, katere lahko dosežemo le s pomočjo organizacije.
Sploh socialistično gibanje potrebuje v svojih organizacijah ljudi, ki presojajo stvari s kritičnega stališča. Socializem potrebuje ljudi z idejami in ne kimavcev. Socialisti smo prepričani, da je socializem znanstveno utemeljen, nauk in da mu kot takemu kritike ne škodujejo, pač pa koristijo. Socializem ne uka'zuje: Verovati moraš, drugače te vzame vrag! Socializem uči, da je delavstvu potrebno znanje, da mu je potrebna organizacija in moč; kajti le kadar doseže to, se mu bo zabliščala svetla zarja nove, boljše družbe, družbe svetovnega bratstva, svobode in socia-alizma.
[Prijatelj, prav trdno pričakujemo, da se nam pridružite. Naš boj je tudi Vaš boj. Apeliramo na Vas, kot more apelirati le delavec na svojega tovariša delavca: Pridite na sejo socialističnega kluba štev. 114, ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem domu, 1329-31 Kirby Ave. E. Lahko se tudi obrnete za pojasnila na spodaj podpisanega ali pa na kakega drugega člana socialističnega kluba. Prijatelj, na Vas računamo.- Upamo, da nas v tem pričakovanju ne razočarate.
Iskren delavski pozdrav!
Za socialistični klub štev. 114 J. S. Z.,
ODBOR.
Tajnik kluba: Franjo Kuhovski, 8971 Sherwood St., Detroit, Mich.
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z.
dne 25. oktobra 1923.
Navzoči Alesh, Cainkar, Godina, Novak, Udovich, Oven, Pogorelec; od upravništva Slabe.
Predseduje Cainkar.
Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme.
Tajnik Pogorelec poroča o rezultatu glasovanja v odbore JSZ., ki je bil v podrobnostih priobčen v Proletarcu. Od srbske sekcije JSZ. so izvoljeni v ek-sekutivo Lucioh in Bojanovich, v nadzorni odbor JSZ. pa Slavich.
To je prva seja nove eksekutive.
Tajnik poroča pod točko dopisi, da je prejel pismo kluba št. 27 v Clevelandu, v katerem poročajo, da bo klub priredil shod, na katerega žele za govornika tajnika JSZ. Sklenjeno, da se želji kluba ustreže. Glede stroškov naj se pogovori s sodrugi v Clevelandu.
Prečita se pismo sodruga Terčelja, v katerem izraža željo, da naj pride na konferenco soc. klubov v zapadni Penni., ki se vrši 28. oktobra v Canonsburgu, sodrug Oven ali Zajec. Aleš predlaga, naj se želji ugodi. Zajec pojasnuje na vprašanje, da se mu je ti čas zelo težko odtrgati od dela, ker je zaposljen s koledarjem in listom. Le ako ne bi mogel iti sodrug Oven, bo šel on, toda delo s koledarjem bi s tem zaostalo. Oven pravi, da ako bo mogel dobiti dopust, bo šel na konferenco. Sprejeto na znanje.
Tajnik poroča, da je sodruginja P. A. Tauchar i sodelovanjem somišljenikov organizirala klube v Broughtonu in Slovanu, Pa. Povoljna poročila dobiva tudi iz drugih naselbin Pennsylvanije. Podal je poročilo o finančnem stanju JSZ. in. o kampanji za zbiranje organizatoričnega fonda soc. stranke. Ko bo imel več časa, bo podvzel tudi urad JSZ. večjo akcijo v tej j kampanji. Poda tudi poročilo o razpečanih članskih znamkah v septembru.
Poročilo tajnika se sprejme na znanje.
Sodrug Udovich poroča za nadzorni odbor, da sta s sodrugom Tavčarjem pregledala zvezne poslovne knjige za zadnje tri mesece, ki jih je vodil prejšnji tajnik, in jih našla v redu. Sprejeto na znanje.
Aleš predlaga, da se povabi na seje eksekutive •JSZ. tudi člane nadzornega odbora slov. sekcije. Po- j gorelec vprašuje, ako bo dala JSZ. kak oglas v Ameriški družinski koledar. Predlagano in sprejeto, da st vzame pol strani za oglas.
Pogorelec poroča o kampanji za pridobivanje novih članov, ki jo vodi socialistična stranka. Debsovij shodi po zapadnih državah so bili povsod uspešni. Socialistična stranka v Californiji je zelo pomnožili svoje članstvo. Nove postojanke so se ustanovile t raznih krajih zapadnih držav. Tudi po vzhodu se večajo aktivnosti stranke.
Predsednik predstavi sodruga Bernika, ki seje vrnil iz Jugoslavije in prinesel s seboj poročilo o tam- j kajšnjem delavskem gibanju. Poročilo o socialističnem gibanju v Sloveniji in v Jugoslaviji sta mu uredila sodruga Svetek in Uratnik, da ga poda slovenskemu delavstvu v Zed. državah. Sodrug Bernik je med či-tanjem poročila nekatere stavke obširno pojasnjeval, da so dobili navzoči čim jasnejšo sliko o razmerah v starem kraju.
Bernikovo poročilo je bilo po kratki diskuziji sprejeto na znanje.
Sklenjeno, da se vrše redne seje eksekutive JSZ. tudi v bodoče vsak četrti petek v mesecu. — Zaključek seje.
Tajništvo J. S. 1.
KNJIŽEVNI VESTNIK.
"Čas", novemberska izdaja, ima sledečo vsebino: Misli, (pesem, Frank Kerže); Amalija, (Frank Kerže); Ogledalo našega zdravja; Jože Ambrožič: Kaj in kakšni so atomi; Duševni razvoj med Grki; Zemljevid, (A. J. Terbovec); Sloni v svojem raju, (M. John son); Kdaj bo preveč ljudi na svetu; Velikanska ribja industrija. — Priloga: Gospodinjski del.
Naslov revije "Čas" je 1142 Dallas Rd. N. E, Cleveland, O.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA.
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ., v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte t naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pi
Novi klubi J. S. Z.
Novi klubi Jugoslovanske socialistične zveze so se organizirali V Slovanu, Pa., s 13. člani in v Finley-ville, Pa., z 10. člani.
Iz Canonsburga, Pa., kjer so pred kratkem reorganizirali klub št. 118, poročajo, da so na delu v kampanji za pridobivanje novih članov. V kampanski odbor so izvolili sledeče sodruge: John Koklich, John (lesnik, Nikolaj Krasna, Andrej Posega in John Jereb, ki je predsednik tega odbora. Pravijo da ne odne-haio preje, da napravijo iz kluba št. 118 enega izmed najjačjih in najagilnejših klubov v JSZ. V orga-nizatorični fond soc. stranke so poslali $20, od katere svote je prispevalo dr. "Postojnska jama", št. 138, SNPJ. $10. Podvzeti nameravajo tudi širšo agitacijo z? zbiranje organizatoričnega fonda med simpatičarji socialističnega gibanja. Akcija, katero so podvzeli so-drugi kluba št. 118, je vredna posnemanja.
Tajnikom klubov J. S. Z.
Pretekli teden smo razposlali apel in pole za zbiranje organizatoričnega fonda socialistične stranke vsem klubom JSZ.
Zaeno s to kampanjo naj se vrši agitacija za pridobivanje novih članov v naše klube. Od vseh v tej kampanji nabranih prispevkov naj si klubi obdrže 25% la financiranje lokalnih kampanj, ostalo vsoto pa pošljite tajništvu JSZ., da nam bo ložje voditi kontrolo, koliko se je nabralo od strani naših klubov. Nekateri klubi so poslali prispevke direktno na gl. urad stranke, ali pa tajniku stranke v državi, v kateri se klub nahaja. Radi boljšega reda, in pa da bodo imena pri-spevateljev priobčena v našem glasilu, naj se pošiljajo vse pole in nabrane vsote na urad JSZ., ki jih potem odračuna stranki.
Tajništvo JSZ.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsaki drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2.30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrugi e, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nah ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."
DELAVSTVU V WAUKEGANU, North Chicagi in okolici naznanjamo, da se vr(še seje socialističnega kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S.
Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliralo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik.
TAJNIKOM KLUBOV J. S. Z.
Tajniki in drugi odgovorni funkcionarji klubov J. S. Z. naj skrbe, da bo vsaka prireditev naznanjena v Proletarcu. Poročajte tudi, kako je uspela. Glasilo J. S. Z. je ogledalo aktivnosti na-iih organizacij. To ogledalo pa ne more biti popolno, ako klubi ne obveščajo javnosti od časa do časa o svojem delu.
Računstvo nekdaj in sedaj.
V prošlosti je le malokdo znal računati. Revni kmetic si je pomagal z znamenji, ki jih je delal na kako desko s kredo, in celo krčmarji so na tak način beležili dolgove, ki so jih delali pivci.
Po vojni se je to spremenilo. Tudi priprosti ljudje vedo, kaj je milj on. V Nemški Avstriji, v Rusiji, na Poljskem in sedaj v Nemčiji gre gospodinja v trgovino in nakupi za milj one kron, mark ali rubljev potrebščin. Za dolar se dobi v Nemčiji na miljone mark; pred nekaj dnevi je bilo v prometu že 6,900,000,000,000,000,000 papirnatih mark. Neki Amerikanec je izračunal, da bi se s 5,500,000 dolarji lahko kupilo vso to ogromno število mark.
Povprečen ameriški čitatelj se smeje, ko čita te gorostasne številke. V Nemčiji ljudje blazne. V Lipskem (Leipsig) je zblaznelo osem gospodinj, ker so se morale dan na dan mučiti s številkami, katerih niso mogle pojmiti. Tej novi bolezni pravijo "ciferitis". Širi se tudi v drugih nemških mestih. Miljoni, miljarde, tri-ljoni, kvadriljoni so številke, s katerimi se morajo pečati v Nemčiji tudi neučeni ljudje, in ni čuda, če se jim od njih zavrti v glavah. Nemšiki kapitalisti so srečnejši, ker imajo skoro vso gotovino naloženo v inozemstvu v tujih valutah. Vsled padca marke je prizadeto večinoma revno ljudstvo, ki je odvisno od dnevnega zaslužka za svoje preživljanje. Sedaj pa so miljoni delavcev izgubili še to, ker industrialci zapirajo delavnice.
^ ^
Kandidati za predsednika Zed. držav se oglašajo.
Senator Hiram Johnson iz Californije je podal izjavo, da se bo potegoval za predsedniško kandidaturo na prihodnji konvenciji republikanske stranke. Hiram je "progresivec", če je verjeti njegovim pristašem. Mož zna dobro rohneti in še boljše demagogirati. V zadnji volilni kampanji se je tudi potegoval za predsedniško kandidaturo in delal pri tem največ šuma, toda na nominacij ski konvenciji je imel zelo malo zaslombe. Ponujali so mu kandidaturo za podpredsednika, pa jo je odklonil. Vzel jo je Coolidge, in po smrti predsednika Har-dinga je postal predsednik. Hiramu je morda sedaj žal. Mogoče je, da se bo za californij-skega senatorja zedinila tudi stara garda republikanske stranke, ker je Hiram Johnson pri neukem ljudstvu na glasu kot velik "progresivec", v resnici pa je velik zagovornik kapitalističnega sistema in "stoodstotni" patriot.
V raznih državah so se že organizirali kampanjski odbori, ki bodo agitirali za Hirama. Na-čeljujejo jim kapitalisti, in to dokazuje, do kake meje sega njegov "progresivizem".
Shod Z. S. O. v Chicagi.
CHICAGO, ILL. — Zveza slovenskih organizacij je v nedeljo priredila javen shod in veselico s precej zanimivim in tudi bogatim programom. Na popoldanskem programu so bili štirje govorniki in tamburaški zbor Čmrlji; zvečer pa ples in splošna zabava. Program se je imel pričeti ob 2:3®, po stari nelepi navadi pa se ga je odložilo do 3:30 popoldne.
(Nastopili so Čmrlji ter igrali "Slovenec sem" in "Triglav". Oba komada sta žela živahno odobravanje. Človek bi rekel, da je bilo "soglasno ploskanje", kajti bilo je res precej šuma za 35 oseb.
Odkrito in resno povedano, nastop Čmrljev me je prijetno presenetil. Slišal sem jih ob njih prvem nastopu in parkrat pozneje, in reči moram, da se zelo hitro izpopolnjujejo in če se bodo še vnaprej tako dobro držali, bodo kmalu skupina mladih umetnikov, katerim se ne bo treba sramovati nastopiti na kateremkoli gledališkem odru v Ghicagu.
Nato so sledili govorniki, ki so svoje predmete dobro obdelali. Pri tem pa nobeden, ni pozabil pripomniti, da bi še veliko lepše in delj govoril, če bi bilo več udeležencev. Iz tega je razvidno, da so oni ki so ostali doma precej škodili tem ki so bili navzoči.
Pomen govorov bolj na kratko povedano je bil sledeči:
Kaj Zveza slovenskih organizacij v Chicagu po-n'eni, in za kakšne principe se bojuje. Da ima program za skupno družabno in kulturno delovanje vseh Slovencev v naselbini. V daljšem predavanju je bilo pojasnjeno, kako potrebujemo šole za našo mladino,
sta
, tla
i at
da se saj za silo priuči slovenskega jezika; da je treba šol za odraščene, da se nauče kako dobiti državljanske pravice. Pojasnjeno je bilo, da ta Zveza slov. org. mora v prvi vrsti gledati n.a to, da zgradi svoje lastne prostore predno bi ji bilo mogoče uspešno vajati ta velika izobraževalna dela, in. pridjati zraven še pevsko, godbeno in dramsko umetnost. Tem sledila krajša govora o podpornih organizacijah, o stavbinskem društvu.
Zvečer ko se je pričel zabavni program, je i precej več ljudstva, in nekateri so izražali upanje, se bodo stroški pokrili z dohodki. Morda celo kakšen dolar ostane v blagajni, kar bi vsekakor pospešilo cijo za Slovenski dom v Chicagu.
Ta prireditev je pokazala, da se ljudje naših društev ne zanimajo posebno za skupno delovanje. Odbot in še nekaj drugih pravi, da so skrbeli za to da bila vabila zelo dobro razposlana. Nekaj torej mora 1 vzrok. Morda ima Zveza slab sistem. Mogoče je tudi,) da ta organizacija nima prave duše ali smotra, ali kako bi se izrzil, da ne vleče pri ljudstvu. Morda tudi odbor ni bil zadosti agilen, kajti pri taki stvari je treba pisati in govoriti zelo, zelo veliko.
Naj bo že kakor hoče, prvi javni shod in veselici bi bila lahko veliko boljša kot je bila kar se tiče udt ležbe. Začetek je menda povsok težak, zato upam, bo prihodnji shod boljše obiskan. Še na misel mi pride, da bi zato korajžo zgubil! Nas Čikažane bo enkrat tudi vjezilo, videč, da imajo povsod drugod svoje domove in se nam smejejo, češ, "Čikažani, pa svoje dvorane nimajo!"
F. S. Tauchar,
Prečitajte naš cenik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih del.
LOUIS KVEDER
(200 Walsh Bid?.)
434 Diamond St.,
PITTSBURGH. PA.
Izdelujem pooblastila, kupne in darovalne pogodbe, testamente in vsa v notarsiki posel spadajoča dela.
STEDLJIVI LJUDJE
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste. CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$ 1 ,2 5 0,0 0 0.00
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
CENIK KJIG
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka
povesti in črtic, broširana.....65
ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar)
roman, broširana.............75
ZAJEDALCI. (Ivan Molek), po-veet, 304 strani, vezana v platno .........................1.75
SREČO, povest, broširana.....45
ZAPISKI TINE GRAMONTOVE,
(VI. Levstik), vezana.......1.00
ZGODBE IZ DOLINE ŠENTFLOR-JANSKE, (Ivan Cankar), vezana .......................... 1.25
ZLATARJEVO ZLATO, (Aug. šenona), zgodovinska povest iz
XVI. stoletja, vezana.......... 1.20
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana .......................40
ZTONARJEVA HČI, povest, bro-
la........................65
ffiNINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana ... .30
SLOVENSKI PISATELJI: !. IVAN TAVČAR, zbrani spisi,
IV. zv., vezana ..............
FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, ve-
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi,
vezana .....................
3. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv.,
vezan ......................
H. zv. vezan ................
m. zv. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zv. vezan ................
IV. zv. vezan ................
2.00
2.00
1.25
1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00
PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel I. Hribar)
vezana ..................... 1.00
HLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba...........75
1I0DERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak),
vezana .......................90
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecbt), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla-
ser), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
~" it), vezana...............1.20
SIRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma-
ehar), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65
I0LNCE IN SENCE, (Ante De-
beljak), broširana ............50
SVOJEMU NARODU, Valentin
Vodnik, broširana .............25
iLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba...................50
IEB0VLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana
50c; vezana.................75
BISTIA EX SIBERIA, (Voje-
ilav Mole), vezana ........... 1.25
T ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40
IGRB
UTIŠA (Leonid Andrejev), broširana................. .50
Nadaljevanje z 2. strani.
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARLIJEVA ŽENTTEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................25
DIVJI LOVEC, (F. S. Finžgar),
igra s petjem v 4 dejanjih.....50
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih .........................30
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .60 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..................75
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
vezana.....................75
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih,
broširana...................35
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. L Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ....................... .35
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana......................75
RAZVALINA ŽIVLJENJA, (F.
S. Finžgar), drama v 3 dej......75
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana . . . .............85
ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana.......75
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................20
ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija Štebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. Šarabon), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
Lončar), broširana 75c, vezana 1.15 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ..................25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik En-
gels)..........................20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MATERINSKA POMOČ, zdravemu in bolnemu dojenčku, s slikami .......................75
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana ................. 2.00
.75
.35
.45
.75 .10
.40
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji s slikami .............
NARODNOGOSPODARSKI ESEJI .........................
NAŠ JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana .......................
NAŠ SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ ....................
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana.,.. OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50
POGLED V NOVI SVET........10
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 75c, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami .......................35
PRAVO IN REVOLUCIJA, (L.
Pitamie) ...................
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana ............
RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F.
Seidl) ......................
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar).......
REFORMACIJA IN SOO. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana .................
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364
strani, vezana v platno ......
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broši-
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba................
SRBSKA POČETNTCA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E.
K.), broširana..............
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike..........
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remec), vezana............
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana ..................
VOLJA IN DEJANJE, (psiho-
logižna analiza) ............
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM . . . ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ..................
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj)..........„..........
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana ...............
ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po...................
ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec).....
.35
1.15 .95
.35
.45
8.00
.50
.40 .50
1.25
.50 .10 1.00 .25 .25 .10 1.50 .50
.30
1.50
.10 .25
ZGODOVINA SEBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. z v. 75c; III. zv. 65c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ........................40
letnik 1917, vezan ........................50
letnik 1919, vezan ........................50
letnik 1920, vezan ............................65
letnik 1921, broširan ....................50
letnik 1922, vezan ........................75
letnik 1922, broširan ....................50
letnik 1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c................
(Imamo jih dvojne vrste.)
DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
Številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, St. 2—3—4 ...............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Domet. Bleiweis-Trstemaki) .. .10 PROLETAREC, vezani Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ____5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . ......................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H. Morgan), vezana............1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20
END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatehford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00
IMPERIAL WASHINGTON,
(R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ....................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . .............. 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmamn), vezana........60
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.0»
PHYSICIAN IN THE HO USB,
(J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . ........ 2.00
REPUBLIC OF PLATO, retain 24 RIGHT TO BE LAZY, (Paul
Lafargue), vezana...........('
ROBERTS RULES OF ORIiBB,
vezana.................... 1>
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana . . ......18
SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterman, vezana .... V
SOCIAL REVOLUTION, (Kaii
Kautsky), vezana.........
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPERS*.!-TION, (A. M. Lewis), T«au THEY CALL ME CARPENTEB,
(Upton Sinclair), trda vezba.. LB THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana .........!,M
THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ...................
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ...........131
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno .........2.M
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota ..................1.21
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana.....................
THOUGHTS OF A FOOL, (Evelyn Gladys), vezana . . .......l.!S
Naročilom priložite poštni ali eit presni money order, ček ali goto™ Za manjša naročala lahko pošljiti poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine sto. Klubom in čitalnicam, pri večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovit« na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Pred tri tisoč petsto leti in danes.
Ko je George Ebers našel sloviti "papyrus" (a tek papirja s pisavo na njem) v Tebesu, Egiptu vi 1872, so našli, da (je bila na mjem zapisana zbiri zdravniških formul iz leta 1552 pred K. r., kar bil nekako v petindvajsetem letu MOjzesevega življei Zdravila, ki so jih rabili tedaj, so bila veličinomai lišča, kakor so danes 3,500 let kasneje, kot je tudi Tri-nerjevo zdravilno grenko vino, ki je napravljeni grenkih zelišč, koreninic in lubja in ki ne vse prav nobenih kemikalij. In ravno zaradi tega to i ne škodi tudi najbolj občutljivem želodcu. Isto iz< čreva, pomaga prebavi, ostri tek in jači ves sistem, lase daje papyrus formulo, ki je jako zanimiva: zrn masti od konja, hipopotamusa, krokodila, mačke, i in ibeksa. Mi tega ne priporočamo, ker mesto tej imamo nekaj boljšega, Trinerjev Shampoo, ki napra lase svetle in, krasne. Vse Trinerjeve preparacije i zdravila lahko dobite pri vašem lekarnarju ali trj z zdravili, in če jih tam ne dobite, tedaj pišite i nost na Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Chicago, 111.
^ ^
Sedanji družabni sistem produkcije in distribi je temelji na podlagi profita, in ker je profit, ga i ra koncem konca nekdo plačati, ker ta ne obstoja ii nič. Plača ga delavski razred.