AN BEGUNJE NiGOR IZDAJA: Upravni odbor UREJA: Uredniški odbor UREDNIK: Slavko Knafelj Izhaja mesečno v 750 izvodih Samo za interno uporabo! V DS 10 NOVIH ČLANOV S. K. C J« \v%('•? (vj) r®* r * »N a'c' * 1 i j V v/ C j;j v-'1 Pv'|vm/i i ?/ K> v>* n&a w , i T»U/ % M 2, namestnik predsednika delavskega sveta Majda Janšek IZVRŠILNI ORGANI: ODBOR ZA GOSPODARJENJE 1. Janša Stane 2. Janšek Majda 3. Lipnik Jože 4. Mertelj Marjan 5. Pintar Alojz O Na volitvah 13, naja sno izvolili iz vseh obratov in oddelkov 10 novih Slanov DS za dobo 4 let. Tako je skupno število članov zdaj 27. Novoizvoljeni člani: 1. KATRASNIK Severin 2. KOCJANČIČ Slavko 3. KRALJ Edi 4. LEBAR Vladimir 5. LEGAT Marjan 6. PEINKICKER Matevž 7. POTOČNIK Vinko 8. FETERMAN Janko 9. ŠTURM Tončka 10. TOMAN Slavko Na prvi seji DS, dne 2. junija sta bila izvoljena predsednik in podpredsednik in odbor za gospodarjenje ter odbor za vprašanja združenega dola nanesto dosedanjega upravnega odbora, ki je bil razpuščen. V nadaljevanju so bile izvoljene tudi konisijc, kot ponožna telesa delavskega sveta po vrstnem redu: 1, predsednik delavskega sveta SLAVIM KNAFELJ O Nanentniki: 1. Knavs Alojz 24 Kunstelj Marta 3. Peternan Pavel ODBOR ZA VPRAŠANJA ZDRUŽENEGA DELA: 1. Golčnan Anton 2. Onejo Vinko v 3. Svab Marta 4. Vidic Vlasta 5. Woithaucer Avgust Nanestniki: O O 1. Arh Silva 2. Dežnan Jože 3. Zupan Jože 1 POMOŽNA TELESA DELAVSKEGA SVET A KOMISIJA ZA KADROVSKO SOClALHA VPRAŠANJA-------------------------- 1. Janc Valentin 2. Luznar Janez 3. Sinobad Ivaniča 4. Triplat Pavel 5. Vrhunc Anton O O KOMISIJA ZA ODLOČANJE 0 KRŠITVAH DELOVNIH DOLŽNOSTI v Člani: 1. Janc Janez 2. Perkovič Franc 3. Sitar Rok O KOMISIJA ZA IZUME 3N TEI-INIČNE IZBOTjJS .VE 1. Bcrce Jožo 2. Jarc ing. /alentin 3. Ivlovlja Braa’;o 4. Potočni;.: Pavel ključ. 5. Vrečko ing. Mak9 gibljivi del OD KOMISIJA ZA IZPLAČANO za MAJ VARSTVO PRI DELU « sluga: j ja 119 jo 1. Ferkolj Ivan TELOVADNO 0 „0DJE 131 jo 2. Jerala Vinko KO/INSKA 130 jo 3. Mikič Lado SEJLA.iCKk 124 jo 4. Mrak Janko PLASTIKA 12 0 jo 5. Tavčar Anton SKUPNO LESNI 120 jo PODJETJE 122 jo Z'L n 1 A L A Ob izgubi drage naine LJ 5 2 naj lepše zahvaljujem za isreč-eno ooSalje,pQdarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti, Koselj Anton Namestniki: 1. Brc ar Ivanka 2. GaSperoič Peter 3. Legat Marjan 2 PAG Uspehi prvih Štirih rac soc ev letošnjega leta, primerjani z istoimenskim obdobjem lani, no mnogo ugodnejši. Vrednost izvršene proizvodnje je v obdobju januer-april za 54 fo večja od lanske, praktično po vseh skupinah in vseh proizvodnih enotah, pli-vi takemu stanju so znani že iz prejšnjih pogledov, ki so v bistva neiz-V premen j eni. Celotna prodaja jo za /> večja kot lani v tem času, od tega je močno povečanje prodaje na domačem tržišču in močan izvoz v ifi&secu aprilu. Primerjava celotnih stroškov z izvršeno in neizvršeno proizvodnjo jo v ugodnejšem položaju, saj so stroški porasli za 40 $ v primerjavi z lanskim januar-april obdoben. V strukturi stroškov je v štirih mesecih opaziti močan porast le pri izdelavnih materialih, pri ostalih otroških pa občuten padec. Ugodnejše je tudi stanju celotnih zalog, saj so to večje le za 20 ^ v primerjavi z lanskimi. Nedovršena proizvodnja jo celo nižja od lansko. Povprečno število zaposlenih (brez inštituta) znaga meseca aprila 359 ljudi, kar jo za 12 % več kot istega nosecjc lani. Vso povečanje zaposlenih je bilo izključno samo na proizvodnih delovnih mestih. V mesecu aprilu so bili povprečni izplačani netto osebni dohodki na enega zaposlenega za skoraj 23 $ * večji, kot, aprila lani, ko so znašali 1.174 din. Povprečje štirih mesecev pa je za 9 ‘fo večjo. / / V , > 1970 jan,-apr. indcx 1970/1969 ! i, proizvodnja 10. Fizični obseg proizvodnje a) smuči -■leseno c ji č) d| e) - plastika - notal smučarske palice hokej palice sanke čolni lestve 11. Vrednost proiz. po PLC 0 b) c) smuči - leseno - plastika - metal o3tali zimski šport - smučarske palico proiz. za vodni šport - čolni telovadno orodje proiz. za športne igre reš. in zašč. sred. - lestve 141.9 142.6 106.7 129,5 400.9 152.7 142.1 153.7 150,9 154.8 376,5 126.2 372.3 455.3 90,5 101,0 177,1 151,4 148,2 154, 3 J ci-i# — • indcx 1970/19G9 ostali proizvodi 270,6 g) razno 107,4 12. Vred. proiz. po obratih 153,4 a) obrat smuči I5’o,4 b» spl. lesni obrat 140,0 o) kovinski oddelek 173,9 č) sedlarska delavnica 202,7 d) obrat plastike 101,2 e) ostalo 21,4 2. PRODA.J A 20. Fakturirana prodaja ned leton 122,7 a) donači trg 131,1 - naloprodaja 01,5 - lastne potr. 126,0 b) izvoz 103,2 c) izvoz v US $ 129,9 3. STROŠKI a) celotni str. proiz. 139,6 - izd. naterial 164,0 - btto OD 115,7 - ostali spl. str. 122,9 b) nabava nateriala 131,0 c) poraba nateriala 146,1 4. ZAPOSLENI a) povprečno zaposleni po seznamu J.09,9 5. DELOVNE US3 a) fond dol. ur 100,7 b) plačane uro 115,6 - pl. ure nanj bol. 116,3 - izvršene uro 114,0 - redne ure 109,5 - naduro 270,3 - dopust 129,0 c) delovni dnevi 90,9 j ull« ‘"C.pf • index 1970/1969 '6. IZVEDELI! PODATKI 1. Froizvodnja / zaposleni 139,0 2. Izdel. aterial / cel. stroški x 100 110,0 3. Btto' OD / cel. str. x 100 03,1 4. Spl. str./ col. 3tr. x 100 07,8 5. Zalogo nateriala / obrat, sredstva x 100 97,6 6. Zaloga nedovršene / obratna sredstva x 100 70,9 7. Zaloga gotovih izd. / obratna uredstva x 100 121,2 0. Mes. povp. izplačani netto OD na zaposlenega 109,0 ZA ČLANE DS USPEL SEMINAR ZA ČLANE DEIAVGKEGA SVETA El PREDSTAVNIKE MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ. Po sklepu delavskega sveta bi no-ral biti organiziran ta seminar že jeseni lanskega lota. Zaredi številnih nalog, bodisi upravnih ali proiz-j vodnih, pa je tačas odpadel. Takoj po izvolitvi 10 članov novega delavskega sveta (vseh skupaj jo se- : daj 27) so je ta seminar organiziral j v potek, 5. naj a popoldne v Grajskem j dvoru v Radovljici. Na seminarju sta^ predavala Janez Šinkovec o statutarni: ureditvi, in Siril Bron o 3istonu in netodah dela v delovnih ; organizacijah. Seminar je po splošni ocenitvi dobro uspel. Sklenjeno jo tudi, da se bo trotji dol seminarja s teno o dohodku in njegovi; delitvi nadaljeval v najkrajšen času> j v enen popoldnevu v Izobraževalnem centru v Begunjah. NOVI SISTEM' planirana in Knafelj Slavko a Rekonstrukcija podjetja je v zadnji fazi. Obrati in oddelki bodo začeli proizvajati v novih prostorih, z novimi stroji in izpopolnjeno tehnologijo dela. Telovadno orodje jo že mesec dni preseljeno v nov obrat, prizidek hale 3 se že uporablja, o-stali pa so bodo zvrstili do jeseni po naprej dolocenen vrstnem rodu. Po t.j razširitvi pa dosedanji način vodenja proizvodnje ne bi bil več možen. Zato vzporedno pripravljamo nov sistem organizacije planiranja, vodenja in lansiranja proizvodnje, ki ga uvaja inženirski biro Hartvrig Dreyor 235 Ueumunster - 2. Ing. Dreyer je v mnogih podjetjih v Nemčiji zelo uspešno, enostavno in praktično uredil /poslovanje na tem področju. Prav tako je nočno angažiran tudi v Jugoslaviji, predvsem pa v‘Sloveniji, kjer je že opravil praktično vpeljavo v Združenih slovenskih železarnah. Trenutno pa jo angažiran pri nas, v Verigi Lesce, Jelovici Škofja Loka, Savi Hranj, Gorenjskem tisku Kranj, Železarni Nikšic, DIP Delnice in drugod. GTB \/ Po stari organizaciji Ta sistem operativnega planiranja po-sIovj procesa je integralni - celotni sistem, kateri omogoča planiranje, pripravo, sprožitev, krmiljenje in nadzorovanje ter izvrševanje poslovnih procesov podjetja, to je procesa nabave, procesa proizvodnje in procesa prodaje. Vendar sme pri nas začeli s proizvodnjo, kar pa terja najmanj temeljito povezavo s službo prodaje in nabave ter vskla-ditev načel in dokumentacije. Priprave za uvajanje tega sistema v proizvodnji so trajale več kot pol leta. Treba je bilo pripraviti osnovno pogoje, da se je z delom lahko sploh pričelo. Preureditev dosedanje dolnimentacije, novo šifriranje izdelkov in polizdelkov, materiala, stroškovnih in delovnih most prilagojeno že na kasnejšh elektronsko obdelavo (IBM). Iladalje študij in izdelava tiskovin, ki se bodo lan-sirale preko OIj/TG rasrnosevalnega stroja in preureditev prostorov priprave dela. Iz treh manjših jo zdaj en san večji, centralni prostor konstrukcije, tehnologije in gospodarskega dola priprave dela (plan). GTB Po novi organizaciji '>k> -'IV/.1 'M T&ilsk^ t' Nabavijoni so bili tudi pripomočki iz uvoza, ki bodo omogočali nemoteno delo: specialne mize, kartotečne mape, planske table ipd. •i Iz izkušenj uvajalca, ki je sedaj že mesec dni v podjetju in sam konkretno vodi to delo, smo l;ihko prepričani, da se nam bo : ta naložba tudi dobro obrestovala, saj je preverjeno, da je v neštetih podjetjih, ki imajo to že za sabo, poslovni^uspeh izrazito boljši kot pred ten. Pri delu, ' ki je pravilno in dosledno, vendar pa eno-* . stavno, ni nobenih nesoglasij in neskladij, nereda ali križanja kompetenc.. Oolo Inženirskega biroja Hartvig Dreyer 235 Neunuinster - 2 zajema organizacijo in koordinacijo vseh delovnih mest, ki > direktno sodelujejo pri poteku naročil in opravlja neobhodno potrebno predhodno delo in izpopolnjevanje za obdelavo podatkov na sistemu IBM/360-20. . ~ * ' Doslej običajno promlo povezano sodelovanje posameznih oddelkov (glej levo skico spredaj) bo v prihodnje trdno povezoval mod seboj GTB oddelek, ki bo predstavljal osrednjo točko pri potoku naročil (glej desno sliko spredaj). Naloga GTB oddelka je, optimalno in ekonomično prilagajati, pomen prodaje proizvodnim možnostim in Neprekinjeno dostavljati., kompleten Številčni mato-ri^l obdelavi podatko.jf z IBM/360-20. Na podlagi tffh- podatkov hTT IBM oddelek izdelal celotne izra« , čune in navodila za vodenje. , • ' Nova organizacija bo med drugim obsegala sledeča dela: ' GTB oddelek je sedaj združen v enem samem prostoru; to je zelo pomembno, saj bo ta oddelek tudi organsko vrastel, tako da bo lahko kos tudi zahtevam moderne priprave dela. Skice, seznami artiklov, celotna tehnologija in časovna prednost, bodo preusmerjeni na posamezna evidenčna dokaz ila in tako bomo dosegli točno kontro- lo stroškov. Za vodenje podatkov o celotne« materialu in o proizvodnji smo uvedli novo delovno dokumentacijo. Ta najmodernejša ,organizacija naj priponore k tonu, da bi izboljšala obstoječi rod, tako da bo našo podjetje ootalo konkurenčno na svetovnem tržičšu. O---------------- PRIZNANJA Delovne operacije so na delovnih mestih oStevilčcne po stroškovnih mestih. Na osnovi teh številk lahko IH' oddelek izračuna pripadajočo potrebno in dejanske vrednosti, kot so na primer plačo, kar služi nadalje za izračunavanje za obrat. GT3 pa nato na osnovi teh številk lahko predvidi proizvodne kapaciteto. V. skladu s predvideva:’ji bo celotno delovno dokumentacijo pripravil stroj . V tem primeru bo torej odpadlo ročno pisanje Sli tipkanje na pisalni stroj. Celotno tehnologijo GT2 oddelka bodo centralno vodile 121.'; številk - . -udi za prodajo smo uvedli nove številko naročil in izstavili nove formularje. Ha ta način bo tudi to podatke lahko obdeloval računalnik. GTB bo v prihodnje vodil tudi celoten nadzor nad naročili, nad planiranjem kapacitet, izdelavo, začetnimi in končnimi mesti, kamor bo de- lo razporejeno, prav tja do samega delovnega mesta. Na ta način bomo za vse oddelke obratov lahko dosegli enoten obtok vseh dokumentov in podatkov. Končno bomo uvedli tudi centralno materialno poslovanje za surovine in za vse pomožne in obratne materiale. V skladu z novo organizacijo po »i-at.i..u Hatv/ig Broyor bodo odpadle vse terminske kartice, kakor tudi vsi sestanki glede terminov. To kar je bilo doslej nevidno v Hermes fasciklih ali pa v glavah posameznikov, bodo odslej prikazovale plansko tablo, barvaste oznake pa bodo pregledno prikazovale stanje.. Pri takem pregledu se bo vsakdo lahko v trenutku orientiral o stanju naročil in o proizvodnji v posameznih obratih v posamezni delovni fazi. Molčeča organizacija. Nedavno je Zvezna organizacija za telesno kulturo (SOFK) v Beogradu podelila štiri diplome; 1. Elanu, proizvajalcu športnega orodja kot priznanje za množičen razmah fizkulture. 2. Direktorju ing. Ostermanu za uspešno vodenje podjetja. 3. Direktorju inštituta ing. Hočevarju za znanstveno delo na področju razvoja telovadnega orodja. 4. Rudiju Finžgarju, športniku, ustanovitelju in nekdanjemu direktrrju Elana. v Čestitamo!' O ------------------------------------ ZASLUŽNO PRIZNANJE Na podlagi pravilnika o nagrajevanju in preprečevanju požarov, ki ga je dne 2. 2. 1970 sprejel DS podjetja je na predlog posebne komisije U0 podjetja na svoji 12. redni .seji dne 21. 5. 70 odobril posebno denarno nagrado v višini 100, oziroma 50 din tov. NOVAK Alojzu, obrat plastike Fortuna in tov. AVSENIK Janezu, smučarski obrat. ' f Imenovana sta s svojo prisebnostjo in hitro intervencijo. z ročnim gasilskim aparatom pogasila začetni požar in s tem obvarovala podjetje pred večjo materialno škodo za stanovanjsko izgradnjo Upravni odbor jo na 12. rodni seji (zadnji) na predlog komisijo sa skup-no potrošnjo v okviru 175.000 din razpoložljivih sredstev za stan vanj-oko gradnjo, dodelil: Prosilci iz lota 1969 - koristijo v letu 1370; 1, Podobnik Anton 7.500.- 2. Potočnik Pavel 7.500.! S, Guvernin Mira 7.500.- 4. Gnid Janez 7.500,- 5, Palavestrič Milena 7.500,- 6, Resman Oto, Olga 15,000,- 7 h Noč Cirila 7.500,- 8. SoroŠec Julijana 7.500.- 9, Uršič Zdravko, Marija 15,000,- 10» Regovc Justi, Miha 10.000*- 11. Marolt Jožo 7.500*- 12. Ahačič Alojz .7,500*- 107.500,- V lotu 1971 koristijo z:'bančno soudeležbo: 1. Vidic Matevž 7,500,-(predhodno je ugotoviti, ker jo stanovanje verjetno * gotovo) 2. bogove Justi, Miha 10.G00.- 8. 'Ahačič Nada 7.500,- 25.000.- .Hovi prosilci, ’ i inajo urejene vso dokunlente in gradnjo dokončano do I. faze: Ilovi koristniki v letu 1970 polovič- ni znesek (brez bančne udeležbo) 1. Kržišnik Vlado, 8.437.- 2. Rakovec Franc, Marija 16.875.- 3. Sočila Ivanka 8.437.- 4. Polajnar Vinko, Ivanka 16.875,- 5. Kosmač Slavko 8.438.- 6. Potočnik Janez 8.438.- 67.500.- Te zneske jo bilo naknadno enakonei’" i no vnon pr^silcon povečati, ker so koriščenje posanezniki prenesli po dogovoru na leto 1971 in bi sredetve ostala. Upravni odbor je gornjo delitev vskladil s prošnjami prosilcev po Pravilniku, ki so upravičeni v letu j 1971. V prihodnjem letu pa lahko pričnejo s koriščenjem po zaključne0; računu brez ponovnega postopka. Nadalje je U0 obravnaval še na s led-: nje vlogo: Vavpotič Franc, še nima I. faze in : se obravnava v letu 1971. Stunkovič Franc še niua I. faze in ; se obravnava v letu 1971, / Lavrič Karol prosi za dodatno pos o' jilo, v letu 1960 je po Pravilniku prejel 10.000 din, Kasneje se je p0"; ročil z našo delavko in.bi ipel vico do celotnega zneska, ker ni &e' narja, ni nogočo odobriti. Gudič Anton je že prejel celotni sek, vendar.bi še rad gradnjo poopfi šil, da bi se jeseni vselil. Ser 01 j i '.io go če odobriti. Klavžar Marko jo zaprosil za 10.000 din. Tokom uosoca bosta oba z Seno pri nas zaposlena ono loto. Gradnjo sta pričela pred 5 loti in jo dobil v v "Železarni Jesenice 10.000 din posojila. Tega nora takoj odplačati, ker so je pri na a zaposlil. Ser :.i denarja, ni nogoče odobriti. Za posojilo iz sklada sloipno porabo so zaprosili: Gkofic Florijan Mohcrč Janez Vrečko ing. Maks Zaja Anton Ta sredstva so namenjena predvsen članom kolektiva, ki ninajo stanovanja in da z adaptacijo pridobijo stanovanjsko površino. Komisija si jo pred odločitvijo U0 V30 primere ogledala na kraju sanen. Po ogledu je U0 odločil v skladu o Pravilnikom naslednje j 1. Vrečko ing. Maksu se odobri 15.000 din pod pogojen, da bo adap' tiral dona v Dvorski vasi. in da bo predhodno predložil potrdilo GoB Radovljica, da za to adaptacijo ni potrebno gradbeno dovo-enje. se kupo-pro laj no pogodbo,ker jo vprašanje, ou bo ootaia sredstva za nalaip dal njegov tast. Gau s svoji;: nesecnir dohodkom nakupa ne nore isvršiti. X 2. Gkofic Florijan in Mohorč Janez' sc ne odobri, ker inata oba že lastne stanovanje in adaptacijo vršita le, da bodo stanovanja bolj racionalna in i.iudemisirana. 3. Zaja Anton prosi sa nakup stanovanjske hiše. DG nu jo izjenona odobril lij.000 din zaradi socialnih razmer pod-pogojen, da kupi drugo hišo, ki je 'zidana (ne leseno). Predhodno pa naj prine- cesto zci Vietnam 3. Z. Fred dnovi sen srečal starega prijatelja, vsega potolčenega in obvezanega. Pogled nanj je bil resnično žalosten. "Go te pretepli, obratna nezgoda, te jo žena?" To je bilo noje prvo vprašanje. "Ne, še nekaj bolj groznega." Poten ni jo povedal resnično zgodbo: "Hoč je bila tenna kot v rogu, ko me je prijatelj peljal z notornin kolesom iz Lesc v. Begunje. IJisva vedela, v kakšno neVarnost 30 podajava. To je bila moja zadnja vožnja. Naenkrat nama je zmanjkalo cestišča in oba sva padla v veliko luknjp z no tor j er. vred. Najprej sva nislila, da sva v granoznici ob cesti, vendar no, bila sva na cesti, pravzaprav ’v cesti’. Grosa! Komaj se izrineva iz luknje, padeva v še večjo. Motor je 'crknil’ prijatelj si je nekaj zlomil in tako sen ostal san. Nikjer živo duše. Naenkrat zagleda:.! v daljavi nekaj svetlikajočega, to ni jo bilo v ten tre nutku edino upanjo. Po nekaj korakih paden zopet v luknjo, prvič, drugič, tretjič... Padci so bili vedno bolj boleči. Ob cesti saslišin neko stokanje in kasneje vidin obrise prevrnjenega avta. ’Tudi ti so nasedli,’ sen si mislil.' K neni se priplazi starejši noski, v se je tresel (nadalj. na str.) t Pisec s MIKIC Alojz, častni predsednik društva V nedeljo, dne-17. 5. 1S70 .jo bila v podjetju svečana proslava 20-let-nice ustanovitve IG3 Slan. Ta proslava je bila toliko bolj pomembna, ker sovpada s 25-letnico osvoboditve in 25-letnico podjetja. Naše gasilsko društvo je bilo ustanovljeno neseca naja 1950, takoj po ten, ko je velik požar skoraj v celoti uničil podjetje. Takratno vodstvo se je zavedalo, da bo le organizirana in strokovno usposobljena gasilska organizacija lahko v bodoče uspešno preprečevalapodobno katastrofe, zato je tudi dalo pobudo za ustanovitev gasilskega društva. Začetni koraki našega društva niso bili lahki, saj nisno ineli potrebne gasilske opreme niti ustreznega strokovnega kadra, zato so nan večkrat pomagala sosednja gasilska društva, zlasti GD Begunje. Z razvojen podjetja se je tudi krepila požarno-varnostna služba, tako da je v dvajsetih letih postala sodobno oprenljena in strokovno usposobljena gasilska organizacija s preko 50 člani. IJaše gasilsko društvo je v zadnjih nekaj letih aktiven udeleženec vseh gasilskih prireditev in tekmovanj, ki jih prirejajo gasilske organizacije. Ta aktivnost našega društva nan je tudi PROSLAVA GASILCEV že prinesla prve večje uspehe, saj snd bili v zadnjih nekaj letih eno najbolj: aktivnih gasilskih društev v občini, na tekmovanju pa smo bili najboljšo ■gasilsko društvo na Gorenjskem. Vsi ti rezultati pa nas ne smejo zapeljati, da bi odstopili od začetne poti, ampak moramo s še večjim elanom nadaljevati naše delo, s ton pa zagotoviti podjetju nemoten nadaljni razvoj. N/ Čeprav nam vreme na dan proslave ni bilo najbolj naklonjeno, smo vseeno uspešno proslavili ta jubilej. r^e uro prod pričetkom proslave so v podjetje pričali prihajati vabljeni gasilci iz vse občine, Častni gostje, ned njimi ustanovitelji društva, predstavniki podjetja, organov samo- ; upravljanja in drugih političnih or-' i ganizacij in člani kolektiva, katerih; udeležba je bila po, preskromna. Proslavo sc je udeležilo 22 gasilskih; društev s preko 300 gasilci in več ko i 30 gostov, ki so na častni tribuni spremljali potek proslave. Pomembnosti te proslavo so jo zavedal'. tudi podjetje, saj je pokroviteljstvo nad proslavo prevzel dirok- : tor podjetja ing. Jožo Osterman, za kar se mu s tega mesta najlepšo zahvaljujem', Mio sodelovanje in obenem priznanje našemu gasilskemu društvu. Poleg direktorja so bili na proslavi vsi člani kolegija ter predstavniki organov samoupravljanja in drugih političnih organizacij v podjetju. Proslavo je otvoril častni predsedniki. društva tov. Mikic Alojz, nato pa je spregovoril pokrovitelj proslave ing. J ože Osterman. Po govoru tajnika društva o razvojni poti naše gasilske organizacije so' proslav? pozdravili vsi predstavniki družbe-no-političnih in gasilskih organizacij, od katerih naj onenin predsednika Republiške gasilske zveze tov. otrosnajerja in predsednika Občinske gasilske zveze Radovljica tov. Klinarja. Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki 0b3 Radovljica. Po podelitvi odlikovanj zaslužnim članom in iistanoviteljem tor po podelitvi značk za dolgoletno službovanje našim gasilcem je sledil svečan defile vseh društev. To je bil resnično veličasten dogodek, saj tako število gasilcev, to je preko 300, ni bilo na proslavi nobenega gasilskega društva, kar nazorno priča o ogledu našega gasilskega društva. Fred zaključkom proslave je bila izvedena s strani našega društva taktična vaja z V30 sodobno opremo, nato pa je bila skupna pogostitev vseh članov gasilskih društev in častnih gostov. . Prepričani smo, da smo s to proslavo dostojno proslavili naš jubilej, ki je tesno povezan z razvojem našega podjetja. Ta proslava je tudi pokazala enotnost naših gasilskih organizacij pri pomoči bližnjemu v nesreči ter krepitev vseljudske obrambe in naše svobode9 ki smo si jo tako težko pred 25 leti priborili. 0 v" 30SK0GDG. Zajc Bojan aprila in maja (MlIZIB pafiSICA, delavka 1!K, zapo-3lena v smučarskem obratu, je dne 28, 4, 1970 delala na delovnem mestu | ročnega brušenja smuči. Pri tem delu ; ji je oster kovinski robnik smuči po-; škodoval sredinec leve roko. V z rok s nevaren i;.ač in de 1 a. Izgubljenih 14 delovnih dni O | ZU.-Ail FPJdIZ&h, delavka PK, zaposlena i v smučarakom obratu, je dno 13. 5. 1970 delala na delovnem mestu vodne- j ga brušenja smuči. Pri tem dolu ji :j je tračni brusilni stroj, oziroma trak vrgel smučko nazaj, ta pa je delavki poškodovala dlan leve roke. Vzroks ilevaren način dela. Izgubljenih 12 delovnih dni. O KUČIČ . , delavec PK, zaposlen v obratu plastiko Fortuna, jo dne 12, 5. 1970 pomagal izmenskemu mojstru pri prenosu čolna. Pri tem delu mu je ročica motorja priprla kazalec desne roke. Vzrok; neprimerni pogoji dela. Izgubljenih 7 delovnih dni. O URH VINKO, delavec PK, zaposlen v smučarskem obratu na delovnem mestu brušenje metalnih smuči ob strani, je dne 18„ 5. 1970 na stroju reguliral napetost brusilnega traku s pomočjo vijaka. Pri tem delu ga je vrteči trak poškodoval po lovi roki. Vzroks konstrukcijsko slabo izveden na c in regulacijo. Izgubljenih 12 delovnih dni. O G0RICITIK tiijJZL, delavka PK, zaposlena; v smučarskem obratu na delovnem mostu; ročnega brušenja smuči. Pri tem delu ji jo dne 26, 5, 1970 oster kovinski robnik poškodoval prste desne roke. Vzroks nevaren način dela. Izgubljenih 9 delovnih dni. Tl t ZA DAN MLADOSTI o 3rcar Ivaniča Kot vsako leto sno tudi letos vsi mladi praznovali nese,c mladosti. v/ Ze v nesecu uarcu suo organizirali medsebojno tekmovanje v keglanju. Doseženi 30 bili naslednji rezultati: Moški 1. Kelih Dušan 2. Lombar Marjan 3. Hrovat Anton Zenske 1. Brcar Ivanka 2. Zadravec Anica 3. Kapus Stanka Občinska konferenca ZM Radovljica pa je organizirala vrsto tekmovanj vseh mladinskih aktivov občine Radovljica. 1. Nogometni turnir vseh mladinskih aktivov občine Radovljica v Lea-cah. Naša ekipa je dosegla 7. mesto. v 1 2. Šahovski turnir v Družbenem centru v Lescah. Naša ekipa je dosegla zavidljivo 2. mesto. 3. Tek po ulicah Radovljice. Ekipno nismo sodelovali. Posamezno - pa sta sodelovala Hanžič Janez, ki je dosegel odlično 2. mesto med člani in Mulej Jože z dokaj dobrim 7. mestom med mladinci. 4. Streljanje z zračno puško. Sodelovali sta dve ekipi. Na žalost ne ena ne druga nista dosegli dobrih uspehov. Zaključno tekmovanje pa je bila od-da!ja "Mladina pred mikrofonom". Na- \\ ša ekipa je odgovarjala na temi: Stoletnica Lenina in Sah - Sovjetska ; zveza : ostali svet. Dosegla je do- .! kaj dobro 3. mesto. Marsikdo, ki bo to vrntice prebiral, ei bo riolil, de, to alpo nikakršni uspehi, Cc pa p omislimo, da imamo v podjetju okcli 20Z mladih ljudi in da bi lahko vsak prispeval po ovoji npo-sobnosfci., bi lahko povsod dosegli bleščeč j rezultate. Na žalost pa naši mladi še vedno ni-: majo pravega pogleda na mladinsko organizacijo. Ponovno vabimo vse mladince in mla- i dinke da sodelujejo in dajejo pred- j loge za delo mladinskega aktiva. v , : Želeli bi, da se drugo leto vključi j v tekmovanje čirrveč naših mladincev,: obenem pa se prav lepo zahvaljujemo j vsem, ki so 30 letos potrudili za te uvrstitve. prijavljenih jo bilo preko 30 tekmovalcev, ker pa na dan tekmovanja vreme ni kazalo najbolje, je bila udeležba znatno manjša. TeknovE.nje pa je kljub temu potekalo v zagrizenem tekmovalnem in veselem razpoloženju. Tekmovalci so zasedli sledeča mesta s JZcnske: 1. Pristave Nataša 0.5;).S r> r., • Brejc Ililica 1.12.1 o *> • Hrovat Jana 1.35.1 Ko ški nad 40 let; 1. Livc Bogomil 1.13.0 Moški 30 do 40 -let: 1. Bohinc Janez 0.54.0 2. Arh Anton 1.00.7 Moški do 30 letj 1. Dežman Joža 2. Šlibar Avgust 3. Tonajc Joža 4. ilesman Pavol 5. Pretnar Franc C. Dinž gar Jane z 7. Lilibar Marjan O o • Drčar Janez 0. Bešter JoSe 10. Benedičič Anton IZ zelenice C ' ZA I.MAJ |Za praznovanje Dneva mladosti ata osnovni organizaciji sindikata in mladine Diana priredili 13. 5. 1970 tekmovanje v veleslalomu na Zelenici ši.pomladi Takih skupnih tekmovanj, organiziranih s mladino in starejšimi sindikalisti, bi moralo biti več,kaj ti ob tem so tudi staroj o a /-. moja j a..i Joža V :! . O mdUA deloviis sna mu si. 5. 1370 V podjetju a oaraton družbene prehrane je bilo 3kupno zaposleni!: 674 delavcev, od tera: 353 noškik £18 žensk V inštitutu pa je bilo skupno sapo-slenh 36 delavcev, od te;;a 31 moških 5 žensk G33AITJ3 BSLOVtE '31L3 O 14 V podjetje smo tekom meseca maja opre jeli sledeče delavce;: GlbCATi Matevž - delavec IIK, na delovno mesto kovinska dela v ponosnem obratu I23S3B5ST Jane e - delavec iti, na delovno meoto transportnega delavca v oonožnen obratu Darko - delavec IIK, na de-lovno nesto trans‘;ortnega DAVI3C7IC Lila - delavka IJK, na delovno nesto ročna ni zaroka dela v smučaroken obratu LEGAT Zdravko - delavec IIK, na de-lr/ .o nesto lepljenje v smučarskem obratu JAK3LJ Alenka - delavka IIK, na delovno nesto ročna mizarska dela v smučarskem obratu G&T3J Stefan - krojač K7, na delovno nesto skladiščni delavec v skladišču motovili izdelkov I3IEA Stanislav - mizar KV, na delovno nesto rezkanje v smučarskem obratu SPAČI ER Lrago - delavec IIK, na delovno nesto ročna mizarska dela v smučarskem obratu CLIT Jožefa - delavka IIK, na delovno mesto rečna mizarska dela v 3mučaraken obratu 03IAK Siril - delavec IIK, na delovna mesto lepljenje v smučarskem obratu v FSirJS Marija - delavka IIK, na delov no mesto ročna mizarska dela v smučarskem obratu ST/LZiZI Slavko - delavec IIK, na delov-* no mesto transportnega delavca v pomožnem obratu KDISkG Boris - delavec IIK, na delovno mesto ročna mizarska dela v smučarskem obratu 3EVE3. iglica - delavka IIK, na delovno mesto, ročna mizarska dela v smučarskem obratu PLOJ Jožica - delavka ITK, na delovno mesto lepljenje v smučarskem obratu ROZMAN Milko - delavec NK, na delovno mesto transportnega delavca v pomožnem obratu G3AČ1GR Karija - delavka MK, na delovno mesto ročna mizarska dela v smučarskem obratu SOŠTiiRIČ Valentin - delavec IIK, na delovno mesto robijenje desk v razrezu lesa ISKAT! Boštjan - delavec NK, na delovne mesto ročna mizarska dola v smučarskem obratu RODI'Ali Anica - delavka NK, na delovno mesto lepljenje v smučarskem obratu STRGAR Anica - delavka UK, nia delovno mesto lepljenje v smučarskem obratu IGREC Slavko - oljar KV, na delovno mesto strojno brušenje v smučarskem obratu MLEIAB Magda - delavka NK, na delovno mesto lepljenje v smučarskem obratu 4’ 3R3J0 Karija - delavka NK, na delovno mesto lepljenje v smučar- > skem obratu LANGUS Mirjan - delavec NK, na delovno mesto ročna mizarska dela v smučarskem obratu i Podjetje pa so zapustili sledeči delavci; _______________________ O L3GAT Zdravko - delavec NK, zaposlen na delovnem mestu lepljenje v smučarskem obratu -v poskusnem roku SMOLEJ Jelka - delavka NK, zaposlena na delovnem mestu robničonjo i v smučarskem obratu - f>o sporazumu KOSER Pavla - delavka UK, zposlcna na delovnem mestu lepljenje v : smučarskem obratu - po spora- j zumu 33K3Airr 1'Vanc - delavec UK, zaposleni na delovnem mestu lepljenje : v smučarskem obratu - po spo*-ra^umu DOLAR Anton - mirar KV, zaposlen v smučarskem obratu - odhod v JLA KRANJC Srečko - delavec NK, zaposlen: na delovnem mestu ročno bru- j šenj e v smučarskem obratu -' v JLA KOPRIVC Slavko - delavec Nil, zaposlen na delovnem mestu žaganje na krožni žagi v snu- I čarskem obratu - v 3ILA KRIV3C Jože - delavec NIC, zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v smučarskem ob- j ratu - v JLA KRALJ Jože - delavec NK, zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v smučarskem obratu - v JLA jfs - r KOROŠEC Rudolf - mizar KV, zaposlen na delovnem neatu mizarska dela v telovadnem orodju -v JLA. B03IBA Jano z - ključavničar SV, zaposlen na delovnem mestu kovinska dola v kovinskem oddelku - v JLA. KODRAŠ Anton - delavec 115., zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v smučarskem obratu - v JLA RAKAR Anton - delavec NK, zaposlen na delovnem mestu skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov - v JLA PISEK Drago - delavec LIK, zaposlen na delovnem mestu mizarska dela v telovadnem orodju -po sporazumu V inštitutu pa se je na novo zapo-slils ------------------------------ BEZJAK ing. Marko - dipl. ing. elektrotehnike 73, na delovno mesto organizator v IBM centru O Inštitut pa jo zapustil; JESENKO ing. Jože, zaposlen na delovnem mostu vodja I centra - v JLA POROK E O Poročila se jes VOVK Milena - delavka v smučarskem obratu V' Čestitamo in želimo veliko sreče ■na novi živijenski poti! R 0 J G T V A O Bodili 30 sc: HROVAT Rudiju R3HK0 Tilki P.ISKUR Silvu v Čestitamo ! deček deček deklica ZAHVALA ob težki izgubi dragega očeta JANC JANEZA se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga pospremi- li na zadnjo pot, posebno pa sodelavcem skladišča gotovih izdelkov za podarjene vence. Hvala! Žalujoči sin Janez in ostalo sorodstvo Z A HVALA ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA Gki IMA se zahvaljujeno vsem, ki so ga v tako velikem številu pokropi- li in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pa sodelavcem iz finančnega sektorja za podarjene vence in Šo-pek. Žalujoči žena Minka, hči Ivanka in ostali KINO RADOVLJICA v Marija Cemažar ZAPELJIVKE - italijanski film ob 20, uri ob 20. uri 15. 6. 1970 16. G. 1970 LJUBIL rvrii zabavni filu 17. 6. 1970 20. 8. 1970 21. 6. 1970 GUI 3EV0LV3UL3A. vestern film 17. 6. 1970 19. 6. 1970 21. G. 1970 ameriški ba- o,b 18. uri ob 20. uri ob 10. uri ameriški barvni ob 20. uri ob 20. uri ob IG. uri ZIATA VDOVICA bavni film - francoski barvni za- cb 20. uri ob 10. uri ob 20. ur:. POŽIG RIMA. - italijanski barvni zgodovinski film 10. 6. 1970 20. 6. 1970 21. 6. 1970 23. 6. 1970 25. G. 1970 20. G. 1970 ob 20. uri ob 20. uri ob 16. uri VIDIM GOLO - italijanski barvni zabavni film 27. G. 1970 20. G. 197G ob 20. uri ob 10. uri 'Ci.2i.-0 EUIjIJA - ameriški barvni zgodovinski film 29. 3. 1970 4. 7. 1970 5. 7. 1970 ob 20. uri ob 10. uri ob 20. uri ZA0BLJ-UBA INKOV - nemški pustolovski film 30. G. 1970 2. 7. 1970 5. 7. 1970 ob 20. uri ob 20. uri ob 16. uri OTO PUL5K - ameriški, barvni vestern 7. 7. 1970 ob 20. uri film 11. 7. 1970 OB 10. uri 24. 0. 1970 ob 10. in 20. uri 12. 7. 1970 ob 20. uri 20. 6. 1970 ob 20. uri MOST - jugoslovanski vojni barvni film 26. G. 1970 ob 20. uri 6. 7. 1970 ob 20. uri 27. 6. 1970 ob 10. uri 10. 7. 1970 ob 20. uri 12. S. 1970 0 0 10. uri NA OBALI BEiG - ameriški barvni kriminalni film 1. 7. 1970 3. 7. 1970 5. 7. 1970 ob 20. uri ob 20. uri ob 10. uri "Z" SE ŽIVI - francosko-alžirski barvni film 1. 7. 1970 4. 7. 1970 ob 17.30 uri ob 15.30 in 20. uri DELI VOLKOVI - nemški barvni vestem film 9. 7. 1970 11. 7. 1G70 12. 7. 1370 ob 20uri ob 20. uri ob 16. uri GEITAIH - grški zabavni glasbeni film 0. 7. 1970 ob 10. in 20. uri BaPJ3ARELA - italijansko-francoski DIVJAK - ameriški film 13. 7. 1970 ob 10. in 20. uri ' » PEKEL V IvlAlIITOBI - zahodno nerašL:i vestern film 17.'7. 1970 ob 20. uri 18. 7. 1970 ob 20. uri DEKLE o SAMOKRESOM - italijenski barvni film 15. 7. 1970 ob 10. uri 19. 7. 1970 ob 20. uri REKA' V PLAi.iSNlH - ameriški barvni vestern film 16. 7. 1970 ob 20. uri 13. 7. 1970 ob 18. uri 13. 7. 1970 ob IG. uri TAJNI AGENT - japonski barvni pustolovski film 14. 7. 1970 ob 20, uri 15. 7. 1970 ob 20. uri 19. 7. 1970 ob 18. uri O rešitev kpižarike VODORAVNO s 1, oraJor y 7. Sparta, 13. reverz, 14, tonkin, 15. omika, IG. ^auia, 17. re, 18. boa, 19. mitos, 20. Eli, 21. Krn, 22, pobič, 23. kos/ 24. Ila, 25, prlek, 26. RAI, 27. au, 28. Linz, 29. bunda, 31. udnica, 33. Nodier, 34. Stenar, 35. granat. (nadaljevanje s str. 9 ) kot bi imel malarijo. 'To je zaradi 1u-lu-lukenj,’ni j c raj1o Si1. t • 'Cento’ ni '.otolo biti konec, vedno bolj no mi ve Sala moči. j^radpoalcdajer padca v jamo me je rošil prometni zna’’., ki jo opozarjal voznike na zmanjšano hitro it, 'KuEioriati! ’ seu zaklel. Svetloba je oila že čisto blizu, v zadnjom upanju otečem naprej in kmalu nato padem v jamo, ki je bila zame: poslednja. Kako sem prišel v bolnico, ne vem, v m 1' to, da sem bil srečen, ker sem ostal pri življenju. Verjemite mi, sedaj si predstavljam Vietnam." O za res - za smeh ? m; V novi upravni zgradbi bra menda tako dobra zvočna izolacija, da bo nekdo napriraer telefoniral, njegov nasproti sodeči sosed pa tipkal, pa eden drugega ne bosta slišala niti motila. • ' ’ ' •' * Kalen so' bosta ,*a po-tci > nad ;r;boj olaSbcao izgovarjala? Prejeli smo 15 rečitev, od tega 12 pravilnih. IZŽREBANI SO 3ILI: 1. nagrada JERALA VINKO 30 din 2. nagrada SK0FIC FLORIJAN 20 din 3. nagrada SRANC ZDEIIKA 10 din N A G S A D N A KRIŽA IJ K A 1 2 3 4 5 6 7 S 1 <5 10 I 11 12 L— 13 14 j 15 te 16 17 . 18 1« 19 20 : 21 22 23 24 . 25 26 27 28 29 30 ■ 31 3? 33 34 ,r ' il M 35 36 37 33 ste 39 ... 40 41 42 >