VSE ZA ZGODOVINO 113 S kNjIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE posameznika in vseh z njo povezanih dogodkov, katerih del je bil velikokrat planiran že pred smrtjo posameznika. V delu nas popelje skozi različne družbene strukture, v svet živih in svet »mrtvih« ter v različne režime. tako lahko sledimo tudi celjski zgodovini in njenim strukturnim spremembam. na podlagi dobro ohranjenih arhivskih virov, je avtor zelo dobro in čez dolgo časovno obdobje prav nič dolgočasno opremil svoje delo. V predstavljenih arhivskih virih lahko sledimo odnosu do smrti po- kojnika še pred njegovo smrtjo, njegovo pripravo na smrt (duhovno in fizično), sloves od posameznika na njegovi zadnji poti do kraja večnega počitka, ohranjanje spomina na pokojnika in vsemu, kar je bilo s smrtjo posameznika še povezano, ter kateri procesi in postopki so se v povezavi smrtjo posa- meznika ob tem sprožali. Vsi ti omenjeni ohranjeni arhivski viri o po- sameznikih, o slehernikih ali o posameznikih, ki so v širši družbi za sabo pustili večji pečat, in so v avtorjevem delu kot primeri ohranjenih arhivskih virov predstavljeni in opisani, so pomemben vir informacij (o njihovem življenju in nenazadnje o njihovi smrti). Jože Kranjec Kaj vse nam povedo razglednice Karin almasy, heinrich Pfandl, eva tropper (hg.): Bildspuren – Sprachspuren: Postkarten als Quellen zur Mehrsprachigkeit in der späten Habsburger Monarchie. bielefeld: transcript Verlag, 2020. 340 strani.1 razglednice so se pred dobrim stoletjem uvelja- vile kot priljubljeno sredstvo množičnega komuni- ciranja in so služile predvsem pošiljanju pozdravov in kratkih sporočil. V času t. i. zlate dobe razglednic (1890–1920) je svojo razglednico dobila vsaka slo- venska vas. Stare razglednice so zaradi svoje atraktivne sli- kovne podobe zelo priljubljen predmet zbiranja, v zadnjih letih pa je izšlo tudi veliko katalogov, ki se osredotočajo prav na slikovno plat razglednice. raziskovalci univerze v Gradcu so razglednice raz- iskovali na svojstven in inovativen način. V sklopu projekta Poscarding Lower Styria: narod, jezik in 1 Zbornik je prosto dostopen tudi na spletni strani založbe: https://www.transcript-verlag.de/media/pdf/81/08/59/oa- 9783839449981N4jgJRyN1pEx5.pdf. identitete na spodnještajerskih razglednicah (1885– 1920) 2 so razglednice raziskovali kot sredstvo za množično komuniciranje različnih družbenih 2 V sklopu raziskovalnega projekta je nastala tudi prosto dostopna digitalna baza razglednic s področja nekda- nje Spodnje Štajerske POLOS: https://gams.uni-graz.at/ context:polos. 114 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVII, 2020, št. 2 slojev. razglednice kot zgodovinski vir ponujajo vpogled v vsakdanje življenje prebivalcev takrat dvojezične Spodnje Štajerske. Zlata doba razglednic je na ozemlju Spodnje Štajerske sovpadala z obdo- bjem ostrih nacionalnih konfliktov med nemško in slovensko govorečo skupnostjo. raziskovanje razglednic in nanje napisanih sporočil je razisko- valcem odstrlo pogled na zgodovino, drugačno od tradicionalne, nacionalno zaznamovane zgodovine. eden od rezultatov omenjenega raziskovalnega projekta je pričujoči zbornik z naslovom Bildspuren – Sprachspuren: Postkarten als Quellen zur Mehr- sprachigkeit in der späten Habsburger Monarchie, katerega cilj je predstaviti vrednost razglednice kot vira za preučevanje večjezičnih regij na primeru habsburške monarhije v letih 1885–1920. Zbornik je zasnovan interdisciplinarno in na razglednice ponuja večplasten pogled (s slikovnega, jezikov- nega in sporočilnega vidika), kot tak pa predstavlja novost v zgodovinopisju. Zbornik sestavlja trinajst prispevkov, ki so nastali v letih 2016–2020 in so sad dela raziskovalcev in sodelavcev projekta, kot tudi vabljenih avtorjev. V uvodnem prispevku Karin almay in eva tropper predstavita zgodovino razglednice in nov, celosten pogled na razglednice kot zgodovinski vir, pri katerem sta predmet raziskovanja jezikovni in besedilni del razglednice. V drugem delu prispevka pa orišeta še jezikovne razmere in politiko v obeh polovicah habsburške monarhije in predstavita projekt Poscarding Lower Styria. V drugem prispevku z naslovom Polyglottes Habsburg avtor johannes feichtinger predstavi zgo- dovino večjezične politike in rabe jezikov v upravi in šolstvu v avstrijski in ogrski polovici takratne države, in sicer od pomladi narodov pa do konca druge svetovne vojne. eva tropper se v svojem prispevku Linguistic Landscapes auf Postkaten osredotoči na napise, ki so sestavni del slikovne podobe razglednic, kot so poimenovanja krajev in napisi na javnih poslopjih. ob tem opozori, da da imajo napisi funkcijo vi- zualne reprezentacije jezika v javnem prostoru, ki prikazuje predvsem, katera jezikovna skupina je imela v kraju politično prevlado in moč. V prispevku z naslovom Poscartengeschichte(n) Karin almasy predstavi razglednice kot poceni in hiter medij za komuniciranje v vsakdanjem življe- nju, ki ga lahko v današnjem času primerjamo s telefoni. Sporočila na razglednicah tako odstirajo pogled na zgodovino vsakdanjega življenja, mi- krozgodovino in socialno zgodovino. Sočasno so razglednice dragocen vir podatkov za jezikoslovce, saj so razglednice uporabljali tudi preprosti ljudje, ki sicer niso bili vajeni pisnega izražanja. V drugem delu prispevka avtorica ponazori, kako lahko na primeru prve svetovne vojne s pomočjo razglednic povežemo mikro- in makrozgodovino. Theodor domej se v prispevku Wie Nadel im Heuhaufen posveti razglednicam krajev na Koro- škem s slovenskimi in dvojezičnimi napisi iz leta 1918. navaja, da so le-te zelo redke, še redkejši pa so zapisi na razglednicah v slovenskem jeziku. Sloven- sko govoreče prebivalstvo Koroške so predstavljali predvsem slovenski kmetje, delavci in služinčad, ki pa so bili le delno pismeni in so zato razglednice redko uporabljali. V šolah so slovenščino pouče- vali zelo redko, sočasno pa se je koroško narečje, v katerem so se okretneje sporazumevali, močno razlikovalo od knjižne slovenščine. Šesti prispevek avtorja heinricha Pfandla pri- merja razglednice treh deželnih glavnih mest: lju- bljane, lwówa, glavnega mesta Galicije in czer- nowitz, glavnega mesta bukovine. V prispevku avtor predstavi odseve multikulturnosti in večna- cionalnosti na razglednicah omenjenih mest na prelomu iz 19. v 20. stoletje. tjaša jakob se je posvetila zapisanim sporoči- lom v slovenskem jeziku na razglednicah Spodnje Štajerske iz obdobja 1980–1910. V prispevku obrav- nava raven pismenosti piscev besedil razglednic in narečne prvine v nanje zapisanih besedilih, pri čemer še posebej izpostavi pogosto izražene prvine savinjskega dialekta s preloma stoletja. Prispevek z naslovom Von Schienen, Schloten und Schulen martina Sauerbreya obravnava motive modernizacije spodnještajerskih krajev na razgle- dnicah. lokalni založniki so namreč želeli upodo- biti svoje kraje kot napredne in moderne. tako so bili na razglednicah priljubljeni motivi železniških postaj, krajevnih šol in industrijskih obratov. VSE ZA ZGODOVINO 115 S kNjIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE na razglednicah iz t. i. zlate dobe razglednic so bili pogosti tudi motivi narodnih noš. barbara Po- rod je v prispevku z naslovom Vor der Erfindung der Tradition in der Steiermark – Trachtpostkarten ohne Tracht raziskala podobe narodnih noš, za katere se je izkazalo, da niso nujno prikazovale lokalne noše, ampak so služile bolj romantičnim predstavam o podeželskih nošah. jerneja ferlež je v prispevku Motiv Stadt, Motiv Mensch predstavila razglednice maribora s prelo- ma stoletja. ugotavlja podobno kot Sauerbrey in Porod, in sicer da je potrebno na razgednice kot zgodovinski vir nekega mesta gledati z določeno mero distance, saj so le-te prikazovale idealizirano podobo mesta in niso upodabljale njegovih manj atraktivnih podob. V prvih dveh letih prve svetovne vojne je habs- burška monarhija razglednice uporabljala za na- men mobiliziranja prebivalstva. Z izdajanjem serij razglednic z vojno tematiko so želeli še posebej na mejnih območjih utrditi narodno zavest ter eno- tnost prebivalcev. razglednice z motivi prve sve- tovne vojne iz let 1914/15 je v prispevku z naslovom Multietnische Mobilisierung in der Habsburgermo- narchie am Beispiel der Kriegsbildkarten 1914/15 raziskal joachim bürgschwentner. ravno obratno pa se v naslednjem prispevku »Deutsch« oder »slawish«? rudolf jaworski posve- ti zasebni produkciji razglednic, ki je med drugo svetovno vojno služila iredentistični propagandi. Zbornik zaključi prispevek jerneja Kosija »Ge- gen die feindliche Fremdherrschaft«. V njem avtor na primeru spodnještajerskih razglednic, poslanih v letih po prvi svetovni vojni, ponazori, kako je še posebej na nemško in slovensko govorečih podro- čjih potekala tranzicija iz habsburške monarhije v novo državo. Pričujoči zbornik ponuja nove poglede na raz- glednice in tako odpira tudi nove možnosti za raz- iskovanje zgodovine vsakdanjega življenja naših krajev na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Alenka Hren Medved