CERKTEM GLASmiK
Z A T R Ž 1 Š K O Ž UP X I J O
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka Г— Din
LETO 1936
SEPTEMBER
ŠTEV. 9
RojstTo Mapigino
Stara pobožna legenda pripoveduje oh rojstvu Marijinem 8. septembra o treh rojstvih, ki jih sv. Cerkev obhaja. To so Rojstvo Gospodovo,, Marijino in Janeza Krstnika. Ta tri rojstva naj zna-čijo naša tri duhovna rojstva: z Janezom smo rojeni v sv. krstu, z Marijo v pokori in s Kristusom v slavi. Najlepše je rojstvo v Kristusovi slavi. Treba p,a je zaslužiti. Na to nas spominja vi-
gilija k prazniku sv. Janeza in še bolj vigilija k božičnemu prazniku. Vigilija je dan čuječnosti, priprave. Praznik Marijinega rojstva pa nima vigilije, ker morajo biti vsa naša spokorna dela velika vigilija, priprava, za rojstvo v slavi. Vsi trije prazniki pa imajo osmino in to nas spominja na večno osmino našega rojstva pri Bogu.
Kdo ge prav: katoličan?
v. Tisti, ki posvečuje Gospodov dan.
Zadnjič smo kratko pogledali, da na Gospodov dan ne smemo opravljati lilapčevskili del, ki naše skrbi preveč navezujejo na posvetnost. Danes pa poglejmo, kaj na Gospodove dni moramo.
SpodoJ)no in pobožno se moramo udeležiti sv. maše. C) tem najsvetejšem in največjem zakladu, ki ga imamo katoličani, ni mogoče na tesnem prostoru razpravljati. Vsaj vsako nedeljo in zapovedan praznik pa mora slelierm katoličan sv. mašo upoštevati^ če ni upravičeno zadržan. Zapoved je fo in torej dolžnost! Neradi slišimo, če nam pred-stojniki očitajo, da svojih dolžnosti ne izpolnjujemo vestno. Kdo pa je naš višji predstojnik kot Bog in ("erkev?
Da gremo na Gospodov dan k sveti maši, je pa še vee kot nasa dolžnost. I o imenitno versko dejanje nam posA^e-(nje vsak teden. Vse, kar smo se ti u-(lili v preteklem tednu, kar smo dosegli in kar smo zgrešili, lahko položimo pri sv. maši na daritveni oltar, združimo z daritvijo Kristusovo in zaslužen je si na> ta način pridobimo za večnost. Pa tudi vse skrbi, veselje in težave priliodnjega tedna že lahko naprej posvetimo in s Kristusom nebeškemu Očetu darujemo. Sv. maša Gospodovega dne prinaša zaslužen je in blagoslov.
Spoštujmo Gospodov dan in izpolnili ne bomo samo dolžnosti, ampak izprosili bomo vsejiii dnevom svojega življenja božjo naklonjenost in blagoslov.
Kapela na Bistriški planini
že par let so izražali nekateri željo. da bi bila jako umestna na Bistriški planini kapela, kjer bi mogla biti vsaj včasih ob nedeljah sv. maša. Podobna želja je bila izražena že pred leti tudi za Zelenico, a ta spada že v brezniško župnijo.
Ni najbolj prijetno za župnijo in za skupno župnijsko življenje, če hodijo farani ob nedeljah proč od župne cerkve. A novodobno |)astirstv<) zahteva, da
gro duhovnik s sv. mašo pač za ljudmi hidi v hril)o in planine. Da hi le planinci tudi vedno razumeli uslužnost in .skrb Cerkve!
Kakor je v planinah nestalno vreme, tako je tucli zanimanje za posamezne planine vedno spremenljivo. Kako so Tržičani pred leti ohiskovali Kofce! Pa je prišla potem koča na Zelenici, okrepčevalnica na TJ uhelj u in pod Sloržičem, in vsaka novost pritegne
vsaj v začetku obiskovalce planin. Nekam najbolj stalno hodijo Tržičani še na Bistriško planino. Ni predaleč in domačnost se je na tej planini še najbolj ohranila, ko jo obiskujejo le domačini.
Prav z ozirom na to, da na Bistriško planino hodijo večinoma tržiški faiani. se župnik skoraj ne more ustavljati živi želji, da dobi ta planina tudi kapelo, kjer bo vsaj včasih ob nedelj ali sv. maša. Nova žrtev bo to za tržiško duhovščino — pa bodi!
l'osel)en odbor je že oskrljel načrie in ima nalogo, da kapelo prihodnjo pomlad postavi. Naj ta odbor častno in ne-lahko nalogo srečno dovrši! Župni urad je zadevo javil škofijstvu, katero je odgovorilo:
S. prednica na Skali:
»Odobri se načrt za nameravano kapelo na Bistriški planini.
Skrb za gradnjo in opremo kapele naj prevzame odbor brez duhovnika.
Kapela naj ostane last bistriške srenje ali pa posebnega odboja, ki bo vzdrževal kapelo, inventar pa mora biti last župne cerkve; dovoli se pa. da sme ali bistriška cerkev sv. Jurija ali pa župna cerkev posoditi kaj cerkvene oprave.
Gradnja kapele se s tem dovoli. / odborom naj se napravi pogodba glede gradnje in vzdrže\anja.
Da se bo mogla na koli ah in na Bistriški planini opravljati nedeljska in prazniška služba božja, se za primer potrebe dovoli binacija. jni le takrat. Kadar bi sicer znatno število vernikov moralo biti biez sv. maše.
9,€e ne boš priden, pa pojdeš na Skalo •.
I o ohljiiljo slišijo tržiški malčki od svojih mamic oh vsaki nopiijciiii |)riliki. Mama, stara mama, oče, še celo starejši brat in sestre strašijo male I ržičane s to »strašno« Skalo. ()trok je dovzeten za vse: za lepo in nelepo. Skalo mu orišejo v. pestrih barvah tako-le: »Vidiš, doma nočeš ubogali, samo notepaš se in po ce-sli postopaš, zato te bomo dali na Skalo. Sestre boš moral ubogati, če ne. boš te-pen, lačen itd.« I'o vsem tem se ne čudim. da se otrok, ko pride na Skalo, prvi dan boji tako, da trepeče, če se mu sestra le približa. — Bilo je letos spomladi, ko je prišla neka mama s svojim triletnim malčkom prosit, da bi bil sprejet v zavetišče. Ko otrok zagleda sestro. plane v jok. tesno se oklene matere ill joka, joka neutolažljivo. Vsa materina tolažba je bila sedaj zaman, ker otrok je bil že preje preveč zastrasen s tem, da ga bodo dali zaradi ne-ubogljivosti na Skalo.
Kako je takemu otroku na SkaliУ Skoro vsak je prvi dan tih, boječ, pogled mu je nezaupljiv in sester se izogne. če se le more. l'a to je res samo prvi dan! lioječnost hitro mine, otrok postane zgovoren in kmalu pride na dan s svojimi novicami in doživljaji. Polagoma uvideva, da je na Skali našel drugi dom, ki mu v vsem nadomešča domačo hišo. Od dne do dne je rajši na Skali. Spoznava, da mu doma o Skali niso pripovedovali resnice, kajti kazni
ill grožnje, s katerimi so ga doma plašili. na Skali ni! V zavetišču je opomin navadna »kazen« in to ])ri dobrem otroku zadostuje. Prav kmalu pa otrok uvidi, da je vse, kar je o Skali slabega slišal — laž! Kako to vpliva na njegovo vzgojo, naj odgovore tisti, ki otroke strašijo z lažjo!
()troci so radi na Skali, saj je sirot išče in zavetišče vedno i)renapol-njeno. Koncem minulega šolskega leta jih je bilo v sirotišču 16. 1 o so otroci. Ivi so v stalni oskrbi zavoda. I udi v zavetišče jih je bilo priglašenih tekom šolskega leta 11. Redno jih je hodilo le okrog 40. drugi pa kadar se jim je zlju-bilo. Pri tem je čudno to: Vsak ve. kje je župnišče in Skala, kadar je treba, da gre prosil za sprejem: kadar pa neha otrok hoditi v zavetišče, nobeden ne ve. kam bi sporočil, da njegovega otroka ne bo več \ zavod. Starši naj bodo toliko odločni, da otroke, ki so jih priglasili v zavetišče, tudi redno tja pošiljajo, posebno one, ki hodijo k učnim uram!
Važna dobrodelna ustanova je tržiško zavetišče in si rot išče Vinceiicijeve konference zlasti za delavske otroke, da so obvarovani kvarnega vpliva ceste. Prav je. da dobri Tržičani podpirajo domačo dobrodelnost. Pripomogli pa bodo I udi starši vzgoji otrok, če jim iie bodo več slikali skalskih bavbavov. ki jih v resnici ni. O življenju otrok v sirotišču in y.avetišču — mogoče drugič.
Zakrajšek Viktor:	PpodftllS
Oglasil se je v pisarni mlajši mož z vprašanjem, če je prišla k meni mlajša žena, ki je pobegla od moža muslimanske vere in hoče »skočiti na vero«; to znači; priznali hoče javno, tla je katoličanka.
»Kčikšna žena in odkod,« sem vprašal, ker o zadevi nisem še nič vedel. Malo mi je povedal, a vsega ne. »Prišli so,« mi je pravil, »iz onega se I a — 6 ur daleč — trije odposlanci, ki iščejo tu ženo svojega sorodnika, ki mu je pobegla. Prišli so v Janjevo, ker živi tu njen brat. pa so mislili, da je pribegla k njemu.« — »Pri meni se ni jćivila.« sem ga odpravil v želji, da s takimi zadevami ne bi imel ])osla. iMimogredc povedano, je za Albanca največja sramota, ČQ mu pobegne žena; navadno sledi takemu koraku krvno maščevanje nad njo ali njenimi sorodniki, ali tudi nad onimi, ki bi ji k begu pripomogli. S takimi zadevami ni jirijetno imeti ])osla.
No, kmalu sem o zadevi več zvedel. Že drugega dne sem dobil od sosednjega župnika — S ur daleč — »ustno« pošto
—	ta je tu mnogo hitrejša kot pismena
—	da je dotična žena že odposlana v 100 km oddaljeno Metohijo. jia da naj tega nikomur ne povem, pa tudi nikomur ne izdam krstnega lista, ker je namreč krščena v Janjevu. Le njemu, da naj sporočim, če je res krščena, da bo znal naprej poslopali . . .
/adeva je začela postajati intere-sunlna. Komaj sem jo začel iskati po krstni knjigi, že vslopi v pisarno njen brat, pravilno bratranec, a tu mu pravijo »bral od strica«. Vse mi je le na pol pojasnil, v kolikoi' sem mogel verjeli njegovemu pripovedovanju. 1 udi on je Albanec, ki se je šele pred leti preselil iz oddaljene vasi v Janjevo in šele lu postal pravi katoličan: prej je bil laraman — krščen musliman. Predno pa .Albanec komu vse zaupa in mu vse naravnost pove, se prej pošteno prepriča, ali res more zaupali. On le bo knuilu prevari I, ti njega nikdar!
O nesrečni ženi mi je pripovedoval, da je laramanka. Hodila se je v vasi P. in bila krščena v janjevu — in res «em jo našel takoj v krstni knjigi. Oče ji je padel v bojih, a mati je kmalu nalo umrla. Oslala je potem pri svojem stricu, njegovem očelu. ki je pa tudi med
nevesta
vojsko izginil. Živeli so kot muslimani, pa bili so vsi krščeni. Ko je ona dora-stla (15 let!), so se začeli oglašati snubci. Pripovedovalec je bil v zaporu, ko so se sorodniki s sorodniki nekega snubca pogodili in vzeli od njih običajno odkupnino. Ženin sam ni prišel in nihče ga ni poznal; še najmanj seveda nevesta. — »Prodali so jo torej« — sem prekinil. — »Naš običaj« — je odgovoril in se ni nič posebno razburil, čeprav je bila s tem pokopana bodočnost njegove sesirične... Dobro so plačali...
Neke noči se je ustavil pred hišo. pokrit voz, v katerega so odnesli mlado prodano nevesto. Komaj se je v svoji nedozorelosti zavedla, kam je prišla. Le počasi so se ji odpirale oči in uvidela je, da je žena slaboumnega in popolnoma nesposobnega moža — idiota. Živela je v hiši kot ujetnica, katere dolžnost je bila, da je oskrbovala slaboum-neža. Pozneje so njeni ljudje zaznali, kakšnega moža ima. a kaj so hoteli: denar so že vzeli . . . Živela je tako v hiši tri leta, a do uradne poroke ni pri.^lo. »iiil sem pri njej,« pripoveduje naprej, »in sam videl njen bedni položaj. Go-voiila mi je, da bo zbežala in premenila vero. a jaz ji pomagati nisem mogel, ker bi me to stalo glavo. Svetoval sem ji. kako naj napravi in sedaj je izvršila. Vsi so odšli na semenj v mesto, ko je ona zapustila hišo in bežala 4 ure daleč do prvih katoličanov, odkoder jo je neka žena spremila do župnišča . . . in kje je sedaj ...«
».Nič se ne razburjaj, je že na varnem.« sem ga miril, a on se pomiriti ni dal, ampak pustil delo in vse in odšel, da »vidi« svojo sestro, a v resnici mu je bilo le za to. da bo hitro od drugega ženina vzel običajno odkupnino in mogel eno leto mirno in brez dela živeti.
Predolgo bi bilo. če bi hotel opisovati. kako so romale razne poizvedovalne patrulje na vse sirani, le to naj omenim, da je bila pač najbolj žalostna pol nesrečne neporočene žene nesposobnega slaboumneža, ki je seveda Imli zahteval svojo ženo nazaj. V »varnem« sprem-slvu »zanesljivega« spremljevalca je odšla s kosovega polja v Metohijo, da se lam začasno v varnem zavetišču zakrije. A njen dobri spremljevalec je tam malo povpraševal po vaseh in kmalu
našel za svojo »sestro« drugega ženina, od katerega je vzel polovico običajne odkupnine, a drugo polovico da dobi, ko prinese potrebne listine za poroko. »Za listine se pa sam pobrigaj,« —^ si je mislil. ko je odšel z dobrim zaslužkom domov, kjer ga seveda čaka maščevanje od strani njenega prvega »moža ; oziroma, njegovin, zakaj o njegovi kupčiji se je kmalu razvedelo — ustna pošta je hitra. Odposlanstva so potovala naprej.
tudi njen bratranec jo je našel. Ta je pa imel zanjo že drugega ženina, ki bi več dal in to njemu, a ne komu drugemu ...
Težko je razumeti take ukoreninjene običaje, katerim daje. muslinianstvo potuho, in obžalovanja so vredne take žene... Ob tem razmišljanju se pa slovenska dekleta lahko malo izprašajo, kolikokrat one svojo svobodo — zlorabijo!?
Oznanila za september
I. God sv. Egidija. Ob osmih je sv. maša v cerkvi sv. Ane pod Ljubeljem za sosesko !3v. Ane.
4.	Prvi petek v mesecu. Ob šestih je sveta maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je v žii])iii cerkvi o(l osme do devete ure skupna molitev svete ur e.
6. XIV. nedelja po Binkoštih, prvo v mesecu in angelska nedelja. Pri šesti sv. maši je skupno mesečno sv. obhajilo /a može in fante. Ob osmih je o r g 1 a n a s v. m a S a za čevljarske pomočnike, združena z običajnim darovanjem. Ta dan je tudi rojstni dan N j. Vel. kralia Petra II.. zato bo po osmi sv. maši zahvalna pesem in molitve za kralja. Ob desetih je sv. maša le v cerkvi sre-tejta Jožefa na jrriču.
5.	Rojstvo preblažcne device Marije, iieza-povedan praznik. Službe božje so kakor ob nc-
. deljah.
I J. Praznik Imena Marijinega. Danes in v sedmini je mogoče prejeti popolni odpustek, ki ga je mogoče nakloniti tudi vernim dušam v v i ca h. Pogoj: prejem sv. zakramentov, udeležba pri sv. maši in molitev v namen sv. Očeta.
I>. XV. nedelja po Binkoštih. Službe božje kakor vsako nedeljo.
14.	Pwisanje sv. Križa.
15.	Praznik Marije sedem žalosti.
K)., 18., I'/. Kvaterni dnevi. V petek je strogi
post, v sredo in soboto je pa ukazano pritr-ganje v jedi.
20.	XVl. nedelja po Binkoštih in kvaterna nedelja. Po šesti sv. maši je še pol ure izpostavljeno Najsvetejše za uro molitve za (luhovntke, za katere' se moli tudi po pridigah in po litanijah predpisana molitev. P r e d cerkvijo j c pušča za reveže Vi n-c e n c i j e v e konference.
21.	Sv. Matevž, apostol in evangelist. Ob šestih je orglana farna sv. niaša.
2". XVII. nedelja po Binkoštih. Službe božje so v navadnem redu.
M. God sv. Mihaela.
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod 6., vesoljna oclveza 8., IZ.
Dekliška Marijina družba: shod 8. v Crn-grobu pri škof j i Loki, kamor gredo dekleta z vlakom dopoldne ob 10.54. Mesečno skupno sveto obhajilo 27.
Marijina družba za žene: shod 27., skupno sv. obhajilo 15.
Mesečna .šolska sv. spoved: dečki 12., deklice 19.
Oba Marijina vrtca: shodi po oznanilu v cerkvi.
Mladinska pobožnost: prvo nedeljo šolskega leta popoldne ob 2. uri i. nagovorom in petjem otrok pri litanijah.
Župnijska kronika
Julija v naši župniji rojenih: 5.
Julija v naši župniji poročeni: Nihče!
Julija v noši župniji umrli:
1.	Oman Frančiška, predilniška delavka, vdova, rojena I. 12. IHH6 v Tržiču, poročena 29. (i. 1914, umrla v Tržiču, Na Hlekah 5, dne I. julija.
2.	Penko Mihael, predilniški delavec, rojen 27. 9. I8H9 pri Sv. Petru na krasu, poročen 24. II. 1920, umrl na Bistrici 57, dne 7. julija.
5. Anžur Elizabeta, vdova, rojena Љ. 10. IH55 v Zvirčah, poročena 24. II, 1890, umrla v Tržiču, Cerkvena ulica 18, dne 8. julija.
julijska poročila <м1 drugod;
1.	Jupelj Vid, sin vcvljnrju Stuiiku in Ivuni- i/ Ti/ifa, Blcjsku cos(a Ч, se jp rodil v Ijul)-ijanski bolnici 19. hinijii 19%.
2.	Jeglič Anasla/iju-Horijnnn, rojena v Tr/ii ii 204, dne 15. 4. 1915, se je porofila v Šmarjah pod l.jnbljuno 26. 7. 19%.
'S. Ankele Frnnc, rojen pri Sv. ;\ni 12, je nnirl v Skofji l.oki i6. 7. 19%.
Namesto vcnea na krsto ке. Mariji Dornig' je darovala drn/.ina .Seijakova Vincencijevi konferenci Din 100.—. V spomin na pokojno tudi nj(4i mož Jožef Din l(K).—. Bog ;x)vrui!
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. — Za urednika v LJubljani: Dr. I'. G vido Runt, O. F .M. — Zu Zadružno tiskarno v Ljubljani: M*ks Blejee