17. vlak bratstva in enotnostl
Tradicija prijateljstva
Od 5. do 8. junija je v 31 slovenskih občinah potekala že tradicio-nalna manifestacija Vlak bratstva in enotnosti, ki je veiana na težke dni okupatorjevega nasilja leta 1941, ko so Nemci iz zasedenega ozemlja Slovenije izselili okoli 9000 Ijudi v Srbijo. Kljub vojni vihri so v teh krajih našli toplo prijateljsko ognjišče, ki ga Slovenci nikdar ne bodo pozabili. Stkale so se globoke prijateljske in daižinske vezi, ki se s to-vrstnimi obiski še poglabljajo. Letos je dopotovalo kar 1800 prijateljev in najožjih družinskih članov. Naša občina je gostila 13 družin. Ob tej priložnosti je OK SZDL Ljubljana-Šiška pripravila pester enodnevni program. Najprej so jih gostili v Pivovarni Union. Pozdravil jih je pred-sednik skupščine občine Ljubljana-Šiška tov. Rado Roter, predsednik izvršnega sveta naše občine Peter Hočevar pa jm je na kratko orisal Šiško in jih sezannil z gospodarjenjem v njej.
Gostje in njihovi gostitelji so si zatem ogledali proizvodnjo enega izmed naših največjih proizvajalcev piva, ter si ogledali njihov zname-niti muzej in se tako seznanili še z zgodovino te žlahtne kapljice. V zelo prijetnem in veselem vzdušju so se zapeljali do Goričan — tega baroč-nega gradu, kjer so si z zanimanjem ogledali etnografski muzej nee-vropskih kultur, zgodovinarka Gozdana Miglič pa jih je seznanila z do-godki iz NOV, saj je bila tukaj leta 1934 pokrajinska partijska konfe-renca KPJ za Slovenijo, katere se je udeležil tudi tov. Tito. To prijetno-srečanje se je končalo v gostilni Mrežar v šentvidu, kjer so jih domačini pogostili z jedačo in pijačo. Ob prijetnem klepetu smo jih vprašali o vti-sih in o tovrstnih srečanjih nasploh:
Dobrila Poljiček je najstarejša udeleženka leh srečanj, ki je dopoto-vala iz Guče, da bi obiskala svojo prijateljico, s katero sta delili v tistih najtežjih časih dobro in zlo kot pravi.
»V hiši nas je bilo osem. Bili smo kot ena družina. Moj oče in brat sta odšla v partizane. Brat je padel.« Ob spominu nanj so se ji zarosile oči, ob pogledu na svojo prijateljico pa še bolj, saj sta z njenim bratom že-lela kronati Ijubezen, ki se je spletla v najtežjih trenutkih.
»S temi srečanji moramo nadaljevati, jih utrjevati. Zdaj še bolj kot kdaj koli doslej.«
Boris Sevnik je gostitelj mladi družini Jovič iz Kruševca.
»Moji starši so bili preseljeni v Srbijo. Staršev nimam več. Moji gostje tudi ne, a to vez moramo nadaljevati na mladih. Jaz sem bil z družino pred dvema letoma pri njih. Ta srečanja se ne da opisati. Pesem na vsaki postaji, jok, stiski rok, objemi. Žiga, moj sin, je že tretja generaci-ja, star je dve leti in pol in ga bomo čez dve leti peljali v Srbijo.«
Tudi Saška Jovič je tretja generacija. Živahno 10-letno dekle, vse jo zanitna. Slovenija ji je zelo všeč, veliko bolj kot iz knjig. Pravi, da se v takšnih medsebojnih stikih vse da lažje razumeti in dojeti. Takšna sre-čanja bi lahko bila bolj pogosta, pa več mladih bi moralo sodelovati.
Foto: Andrej Planinšec