LETO V.
LJUBLJANA, 19. FEBRUARJA 1927.
STEV. 8
VlAROČNlNAZA JVGOSLA-VDO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 60/ZA' INOZEMSTVO 7E DODATI POJtNINO/OGLAJI PO CENIKV/ POSAMEZNA iTEVlLKA PO DIN 150, POŠT. ČEK. R»t «3.188
vredniJtvoinvprAVA
V VČITELISKI TISICARNI/ ROKOPlSlSENEVRA-CAJO / ANONIMNIDO-'PlSl • JE • NE * PRIOBČV -1E10/P0}TNINAI>LA-XANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
ZBLIŽANJE MED BOLGARI IN JUGOSLOVENI.
Odkrita beseda,
Po članku bolgarskega književnika Cirila Hristova. ki je odjeknil preko zemlje Jugoslovenov kot glas apostola miru in sprave, se je oglasilo skoro celokupno časopisje Jugoslavije in z večjim ali manjšim veseljem komentiralo ta prvi korak k duhovnemu zbližanju balkanskih Slovanov. Izkazalo se je ob tej priliki, da je izrekel g- Cirli Hristov svoje besede v pravem času in da so se krvave rane prizadejane v strašni medsebojni bratomorni borbi pričele intenzivno celiti. In kakor so bili tegobni spomini pri bratih Srbih na one nesrečne dni. tako so s stoičnim mirom prešli preko spominov in bratsko sprožili roko v pozdrav onim. ki so pričeli onstran Caribroda izpregledovati.
Nasprotno moramo z žalostjo konstatirati, da so med Bolgari poleg mož Ciril Hristovega kova še drugi, ki nikakor ne morejo pozabiti na polom in sramoto leta 191 S. Med temi pa so baš ljudje, ki oiicielno zastopajo Bolgarijo napram zunanjemu svetu in ki stoje še danes na stališču, da je bila politika bratskega izmirjenja, katero je vodil pokojni Stambulinski, politika izdajstva napram narodnim interesom Bolgarije. Ti ljudje dajejo sicer oficielne izjave za izmirjenje in zbližanje Sofije z Beogradom. Istočasno se vežejo z najkletejšimi sovražniki Jugoslovenov, črnosraiiičniškimi konqu-istadorji in ustvarjajo zelo lahko doumljiv videz, da ni v njihovih prijateljskih aktih napram Jugoslaviji prav nič globoko Iskrenega in resnično prisrčnega. O tem pričajo osobito razne izjave v oficielnem organu bolgarske vlade »La Bulgarie«, kot ona, da mora Beograd priti k Sofiji in predložiti konkretne predloge za zbližanje bolgarski vladi.
Slovenski del jugoslovenskega naroda, kot direktno netangirani opazovalec te čudne jezuitske politike oficielno Bolgarijo isto z bolestjo opazuje in vidi v sedanjem zadržanju bolgarske vlade veliko opasnost za usodo balkanskih Jugoslovenov, posebno na še Bolgarov samih. Izkušnje, ki so stale po tragičnem Radoslavovem eksperimentu leta 1915. Bolgarijo, bi morale biti i najzaslepljenim dovolj tehten argument, da se temeljito premislijo prej ko doživi novo Bregalnico in Dobrepolje. Italija in Anglija sta sicer veliki ter mogočni zaveznici, ali zelo oddaljeni od Bolgarije, do katere srca — Sofije, pa ni z jugoslovenske meje. dalje, kakor dan dobrega marša. Kako bi v tem slučaju sprejel marširajočo vojsko zemljeradniški bolgarski narod, ki je že do sedaj položil 15.000 življenj za zmago ideje pobratenja in ujedinjenja z Jugo-sloveni, ni težko predvideti. Tako bi končno vlekli edini dobiček od tega ponovljenega bratomornega boja samo Italijani, ki bi za ceno v medsebojni borbi prelite bratske jugoslovenske krvi gradili svoj četrti rimski imperij in po zarobljenju Jugoslovenov z nič manjšim veseljem pognali i z mislijo revanže prepojeno bolgarsko ljudstvo pod svoj črni igo. Kako bi bilo potem življenje pod jarmom Mussolinijevih krvavih kompanij, ni težko predvidevati.
In s temi dejstvi morata računati gg. Ljapčev in Burov, ki igrata danes v svojem slepem šovinizmu tako neiskreno igro napram dobromisleči Jugoslaviji, ker bo sicer padla gotovo na njune glave še vse težja kletev, kakor pred leti na krvavega čara Ferdinanda in njegovega pasje-poslušnega opričnika Radoslavova!
A. V.
Položaj v sovjetski Rusiji.
Položaj v sovjetski Rusiji se na l kratko lahko označi takole: Vihar se 'bliža, vse čuti njegov prihod, ga pričakuje in vidi, da ni več daleč konec boljševizma.
Razkol v komunistični stranki je bil samo najbolj simptomatičen znak,
,da so boljševiki s svojim eksperimentom zašli v zagato, iz katere si ne vedo izhoda. Opozicija hoče na levo, večina bi- rada na desno, pa si
fie upa, ker se boji očitka, da se s em izneverja Ljeninovim naukom,
listek.
Vido.
Orob im je velik i dnbok kao i duša njihova.
Aprila 1916.
Mali in pusti otok na severni ^strani mesta Krfa. Dviguje se iz morja, kakor zeleno-žolta pečina. Legenda pripoveduje, da sta se na tem jotoku izkrcala Pavlova učenca, škof ijonijski sv. Jozon in taržki škof sv. Sosipater z namenom oznanjat evangelij. Sezidala sta cerkev, ki je sprejela pepel sv. Antona mučenika. Kasneje je i nju pahnil v temnico Cer-cilus, kjer sta oba izdihnila v bolečinah. Potem se je imenoval Vido, dolgo časa P i t i j i n otok. Pod tem imenom ga je spoznal i prvi srbski jrosvetitelj Dositej Obradovič, ko se e mudil na otoku Krfu. Tedaj ni niti v sanjah slutil, da bodo nekega dne .imirali na tem otoku njegovi rojaki cot brodolomci in nesrečniki.
£>anes je tu samo nekaj pritlikavih irevesc, par ribiških kolib in nekaj nalo ruševin starega angleškega jradu. ki So ga porušili Angleži, ko to 22. maja 1864 izročali otok Krf
grškemu kralju Juriju I. .Kdor hoče priti do sem, mora obiti ogromne vojne ladje, ki oživljajo sedaj to sicer mirno luko. I£o stopiš na Vido te prevzame čustvo neizmerne žalosti, samotnosti, nesreče in obupa.
Bolečine na vse strani. Mraz, glad in onemoglost so strašno oslabili organizme že itak razbo.ljene po boleznih in ranah. Ležeči pod šotori vsi oslabljeni in izmučeni izgledajo kakor ugašajoče sveče. Strašen dež, ki pada neprestano že šesti teden pronicava preko šotorskih platnov in udira z vseh strani med nje, ki leže v mrzlici na golih tleh brez slame. deske in odeje. Rekel bi skoro, da plače ganjeno nebo nad tegobami teh neznanih mučenikov rešenih edino solza njihovih odsotnih sorodnikov. Dajejo jim kondenzirano mleko in meso v konzervah. Izstradani želodci pa ne morejo prebavljati hrane. Pitne vode ni. Prinašati jo morajo s Krfa. Prej ko jo prinesejo vročičnim bolnikom, se napijejo morske vode, ki samo še pospeši trenutek nastopa smrtnih krčev. Ako bi videl Dante to trpljenje Srbov na otoku smrti, potem bi bil njegov opis pekla še strašnejši.
In vsa ta bitja trpe te nepopisne muke molče in tiho. Nikjer ni čuti
obubožanje neimovitih slojev, ki jim itak ni bilo postlano z rožicami.
Tudi volitve v sovjete, ki so se pravkar izvršile, so pokazale, da se zlasti kmečko prebivalstvo na vso moč otresa komunistične kuratele in da se postavlja na lastne noge. Število v sovjete izvoljenih '/.omunistov se mora smatrati za malenkostno, dasi je vlada pred in med volitvami storila vse, da bi bili izvoljeni komunisti.
Kmečka masa je prej ko slej odporna proti komunističnim' načelom in jo boljševiki po pravici smatrajo za svojo največjo sovražnico ter se je boje.
Najhujše skrbi pa povzroča režimu rdeča armada. Ni več zanesljiva, »ckužil« jo je nacionalizem in antisemitizem, je odločna nasprotnica tretje internacionale, ker io smatra za parasita, ki izžema ruski narod, da more trošiti milijone in milijone
ruskega narodnega premoženja za propagando po vseh delih sveta, da zaneti plamen svetovne revolucije, v katero pa redko kdo še veruje.
Ekonomska kriza neprestano narašča, industrija, ki je seveda v državni upravi, ustavlja ali omejuje obrate, brezposelnost je z vsakim dnem večja, obenem pa pritiskajo prebivalstvo ogromni davki, ki se brezobzirno izterjavajo.
Ni torej nič čudnega, da je napetost prikipela do viška in da vse pričakuje novih dogodkov.
Vsa Rusija govori o diktaturi in nestrpno pričakuje »Napoleona«, diktatorja; oči vseh so uprte v vrste rdeče armade, iz katerih naj izide »Napoleon«, kj bi pometel z boljševizmom. Kje pa se največ govori o diktatorju? V G. P. U. — naslednici Čeke! Govori in s strahom pričakuje!
Lok je tako napet, da bo zdaj pa zdaj počil!	R.	K.
in it
»Za red in mir na meii«.
Št. Lovrenc.
in dela nove eksperimente, toda vse eksperimentiranje jasno kaže, da se življenje ne da vkovati v nobene verige in da gre preko vseh teorij svojo neizprosno pot naprej.
Zadnji poizkus večine, ki je hotela pokazati opoziciji, da je res samo ona prava naslednica Ljenina. je bila odprava dasi precej omejene privatne trgov, in njeno zopetno monopoliziranje. Posledica — silno naraščanje draginje in v zvezi s tem popolno
V Jugoslaviji je ostala poleg ti-sočev pravih Nemcev, ki so se sprijaznili brez nadaljnjega z obstoječim stanjem ter pričeli z lojalnim sodelovanjem pri zgradnii te države, tudi nekaj ostankov bivšega laznarodovalnega dela pokojne Avstrije, ki so obviseli po razpadu trhlega dunajskega kolosa med nebom in zemljo. V tej nesrečni legi iščejo opore sedaj tu, sedaj tam in nihajo med ekstremi ter se ustavljajo neizprosni sodbi časa. ki jim je zapisal smrt kot odpadnikom in izdajalcem materinščine. Težka in neizprosna je sodba, ali pravična za one. ki so zatajili svojo kri, pljunili na rodno grudo ter uprli oči v tujino, kjer so jih izrabljali, dokler so jim bili potrebni.
Vprašanje štajerskih nemčurjev je bilo že dovoljkrat obravnavano z vseh plati in je danes o njem ponovno diskutirati, potrata časa. Način našega postopanja z njimi je bil tak, da so morali -priznati vsaj malo zmernejši nemčurji, da se jim godi v Jugoslaviji prav dobro in da se nimajo povoda pritoževati. Ako pa hp-čemo, da bodi njihova deca zopet naša, potem ni v tem zopetnem povratku tega. kar nam je bilo po mogočni Avstriji ukradenega prav ni-kakega greha proti principom manjšinske politike, ki pač nima namena ščititi notoričnih bastardov, katerim je moči dokumentarično dokazati, da jih loči od onih napram koiim hočejo uporabljati ugodnosti manjšinskih prav jedva ena ali dve generaciji.
So pa med temi odpadniki ljudje, ki ne marajo doumevati novega časa in ki še vedno tišče glave v pesek ter skušajo igrati taisto vlogo superiornih in predestiniranih elementov, kakor so jih tedaj, ko so bili temelji graditeljev germanskega mostu do Jadrana. In to na tak način, da morajo priti v navskrižje z »nerazsodnimi Orjunaši«, ki pač ne morejo trpeti, da bi par nemčurskih oštirjev, trgovcev in industrijcev iz-rogavalo naš narod. Orjunaši spoštujemo nemški narod in smo to spoštovanje že javno dokazali, ne moremo pa brez reakcije dopustiti, da bi v senci tega poštenega naroda zasmehovalo državo par resnično nerazsodnih tipov, ki odgovarjajo po svoji mentaliteti oni slovenskih ali južnotirolskih nemških fašistov, katere preklinja danes vesoljni nemški narod od Brenerja pa do Belta.
Od tega stališča ne bomo odstopili, makar riskiramo potem tudi razpust Orjune Maribor, katerega bi gotovi krogi tako željno izsilili. O vplivu tega našega stališča na odno-šaje med Nemci in Jugosloveni smo že toliko točno informirani od najbolj kompetentnih faktorjev, da nam ni potreba zavoljo tega hodit] po informacije v. »Slovenčevo« redakcijo, kjer že teden dni govore o neki misiji dr. Korošca v Berlinu, na katero pa se ta najnovejši naš diplomat kar ne more podati.	A.	V.
Naročajte „Pobedo“!
edino pri
FRANC BAR, Ljubljana.
MiM ubijalci.
Kdo bi mogel ponoviti in prešteti vso neizmerno množino najodvrat-nejših napadov naperjenih proti Or-junašem s strani slovenskih bogU-dopadljivcev. Saj ga ni bilo več greha v liguorijanski moralki, ki bi ga blagi gospodje ne natovorili bednim Orjunašem. ki so postali tako pravcati strah in trepet sloveuske dežele.
Gonji po trboveljskih dogodkih ni najti primere v naši politični zgodovini. Saj se je tedaj vsipalo nad glave Orjunašev ogenj in žveplo, ki bi sicer uničilo vsaktero drugo organizacijo, če bi bila izpostavljena tolikemu psovanju in obrekovanju. Najmilejši med neštevilnimi očitki je bil oni o nasilnikih in fašistovskih metodah slonečih na pravici pesti. Sleherni teh ogabnih izpadov pa se ie končal z običajnim refrenom:
»Glej narode zavržene lumpe iti vagabunde, ki hodijo po tujih belih cestah in ubijajo tvoj kredit pri drugih civiliziranejših in kulturnejših narodih! Čuvaj se jih in ne daj njim niti niihovim, da bi za hip ne begal} po cestah, dokler se izčrpani in utrujeni ne zvrnejo za konfin, kjer bodo s klet vilo izdihnili svoje črne razočarane duše! Okleni pa se nas, ki smo tvoji najboljši prijatelji in zaščitniki želeči ti vse najbolje!«
Besede so jim bile polne zgražanja nad metodami borbe, z dejanji pa so hujskali v boj na nož in potisnili marsikateremu zaslepljencu v roke nož, da prične z bratomornim klanjem. In ko smo Orjunaši z odločnimi nastopi pokazali, da se ne damo nekaznovano ubijati izza zasede, so pričeli ti nahujskanci klati druge svoje politične nasprotnike.
In eden takih slučajev se je odigral začetkom tega meseca v Čit-luku v Hercegovini, kjer se je na dan sv. Blaža zbrala velika množic^ naroda, da pomoli Bogu Ljubezni in Pravde. Okoli poldneva so prišjf v Citluk z nasprotnih si strani »Orr li« in »Hrvatski Sokoli« z razvitimi prapori. Po kratkem psovanju s da se obe četi spoprijeli in pričela se je bitka po vseh pravilih vojaške tehnike. Jele so pokati puške in revolverji. Letelo je kamenje in ufla^r jaie so batine, dokler ni posšgJp
krika, tožbe ali vzdiha. Kolika je veličina skrivajoča se v tej gigantski moči samoobvladanja. Bolečine so jim nekaka sveta obveznost, neka nova čast. Prav do smrti ostajajo mirni, blagi in hvaležni stoiki. Med tem, ko se divim tej njihovi silni po-trpežljvosti, zagledam bolnika, ki poljublja roko francoski bolničarki, nudeči mu košček pomaranče. Polne hvaležnosti so njegove umirajoče oči, ki kličejo: »Vive la France!« Dve uri kasneje je izdihnil. Ali bo rodila kdaj Srbija pesnika, ki bo znal opevati lepoto in veličino njenih žrtev?
Umirajo in ničesar ne zahtevajo. Ko umirajo nimajo niti groba, niti križa, na katerem bi bilo*, zapisano njihovo ime. Ne pokopavajo jih. Pravijo, da jih je preveč in zemlja je prekamenita, da bi bilo moči v njej izkopati dovolj grobov. Pa tudi ni časa za kopanje jam. Dnevno jih natrpajo od 150 do 200 na' neko strahovito ladjo z ravno tolikim številom velikih kamnov, katere jim privežejo na noge. Ko prijadrajo do globin, jih prično metati paroma v morje. Ako se vrv pretrga splovi žrtev na gladino. Francoski mornarji pripovedujejo, da pogosto vidijo te potujoče mrtvece, ko udarjajo ob je-
klo njihovih ladij. Ubogi ljudje. Niti mrtvi nimajo pokoja. Možje, katerih junaštvo bo vekove vzbujalo divljenje in spoštovanje, nimajo grobov v izgnanstvu. Morje je njih grobnica. Morje, ki ga niso nikdar poznali in ki jih je pogoltnilo ter skrilo v svojih tajnih globinah.
Ker sem hotel izvedeti kak je vtis, ki ga imajo bolniki pri gledanju teh pogrebov, sem povprašal o tem bolničarje in bolnike. Kaplar G., ki je moral biti navzoč pri pokopavanju mi je dejal: »Nekega dne sem opazil med trupli j svojega rojaka iz sela. Oblil me je smrtni znoj in sem naprosil, da me odvežejo grobarske dolžnosti.« Vprašal sem ga dalje, čemu se je toliko razburil in mi je odvrnil: »Kapetane! Umrl bi raje sam, nego da bi moral povedati njegovi ženi, da so njenega moža vrgli v morje pred mojimi očmi.«
Svečenik na Vidu mi je pripovedoval z melanholičnim glasom: »Strašno trpim, saj mi ne dovolijo niti, da bi jih poškropil!« Pripoveduje mi sledeči slučaj: »Nekega dne je prišel k meni star očanec. Po tritedenskem beganju je prispel na Vid, da bi obiskal svojega bolnega sina. Pri prihodu na otok se je po-služil vojne zvijače s tem. da se je
vtihotapil v neko ladjico in se legitimiral kot nosač zelenja. Z( njim zajedno sem obšel vse šotore, in končno pregledal i listo mrtvih. Z naj večjo težavo sem mu sporočil tužno vest, da je njegov sin že med nesmrtnim. Pogledal me je globokb in rekel: »Oh, to je že sedmo dete, ki sem ga dal domovini. Doma me čaka šest vdov. Kako naj povem ženi, da je i naša poslednja nada, na§ zadnji sin, ki sem ga rešil na begu preko Albanije — mrtev? Pokažite mi takoj sedaj vsaj njegov grob.« Ko je začul, da je bil vržen v morje, se je ves stresel in hotel pol blazen skočiti i sam vanj.
Drugi slučaj. Dva brata Belopa-lančana sta ležala pod istim šotorom. Starejši je bil že nekoliko okreval in je čakal samo na mlajšega, da i ta ozdravi in da nato zajedno zapustita bolnico. Nesreča je hotela, da se je mlajšemu poslabšalo stanje in da je izdihnil pod šotorom bolnice svojo mučeniško dušo. Čisto obupani starejši brat je irr^el samo eno željo, da pokoplje brata. Ponoči je posekal mlado drevou-in z debelcem tekel K kaplarju, ki je vodil pokop ter ga rotil, da naj mrtvemu bratu priveže na noge namesto kamna prinešeno debelce. Kaplar se ga je usmilil In
med bojujoči se grupi orožništvo in upostavilo mir. Na bojišču sta obležala v mlaki krvi dva težko ranjena. Preko 50 jih je bilo lažje ranjenih.
Krvoprelitje pa se je nadaljevalo i naslednji dan. ko so pokale celo strojnice, in ko ni bil nihče varen pred nenadno smrtjo sredi bele ceste, Končalo se je šele po odločni intervenciji pristojnega orožništva, ki je moralo več deseforic vroče-krvnežeh aretirati in predati državnemu pravdništvu.
Tako stvaren popis žalostnih blaženih izgredov med Orli in Hr-vatskimi Sokoli. Od ranjenih Hr-vatških Sokolov je eden tudi na posledicah težkih ran umrl.
Koliko pisanja bi bilo. če bi bili v obrambi ubili Orjunaši kakega sovražnika. Sedaj, ko je izdihnil pod svinčenko puške, sprožene po blagi roki katoliškega mladeniča, mlad Hrvat, pa je ni besede obsodbe v dičnem »Slovencu« za te njegove politične' somišljenike, ki oznanjujejo orlovski evangelij s puškami in batinami. Mirno je prešel preko vseh izgredov in raje zopet v uvodniku napisal krvavo klobaso o eri orju-naških morij po beli Ljubljani in znova pogrel slabo storijo o razgovoru rakovških fantov z možem, ki jih je leta 1914. pošiljal v pekel svetovne vojne za to, da je mogel v deželnem odboru nemoteno paševati duh ustanoviteljev denuncijaiitske pisarne pri tajništvu tedanje SLS.
ro ud
Atentat na fašiste v Istri.
Sušak, 14. febr. 1927.
V	spominu je še dobro znani de-cemberski atentat na vojašnico fa-štstovske milice v Št. Petru na Krasu, ki je bila vržena v zrak. pri čemur jc poginilo več slovenskih fašistov. Sedaj se pa govori o dveh novih atentatih v Istri, kjer je bila razrušena v Podgradu (Kastel Nu-bvo) fašistovska vojašnica radi eksplozije na okno postavljenega za-Dojčka dinamita. Ubit je bil en fašist, dva pa težje ranjena. Po atentatu je bilo aretiranih več naših ljudi in pridržanih v zaporu. Vodi se temeljita preiskava. Kot atentatorje Sumijo komuniste, v katere so se zatekli najekstremnejši elementi meld Italijani.
Iste noči je bilo oddanih na cesti med Št. Petrom in Kalom nekaj puškinih strelov iz razvalin kule Ravnik na fašistovsko patrolo. v kateri je bil tudi Slovenec fašist Sluga. Mi-ličarji so pred puškarjenjem urnih krač pobegnili in iskali po Št. Petru pojačanja. Čez nekoliko časa je prišla na lice mesta cela šentpeterska miličarska posadka in kompletni ka-rabinijaški zbor. Pri natančno izvedeni preiskavi niso našli ničesar raz-ven avstrijske karabinke, ker so se napadalci med tem že umaknili.
Zbog tega napada vlada med fašisti veliko razburjenje in je komanda fašistovske milice poslala na mejo med Št. Petrom in Ilirsko Bistrico 200 mož močno četo, ki ima nalogo čuvati javno varnost.
Depolitizacija.
V Ljubljani je zavod, na katerem je učilo poleg drugih profesorjev troje strokovno nadVse klasificira-nih moči. Med njimi sta bila dva profesorja, ki sta bila na zavodu od prve ure njegovega postanka, tretji pa je bil sicer še mlajša moč. a strokovno nadvse dobro podkovan. Z učnimi uspehi imenovanih treh profesorjev so bili zadovoljni tako ab-solventje zavoda, kakor ravnateljstvo in ni nikomur padlo niti v glavo, da bi želel odstranitev teh treh prvovrstnih moči.
V Beogradu pa so gospodje, ki so vedrili in oblačili ta čas v ministrstvu pod katerega kompetenco spada imenovani zavbd. misleči drugače *n salomonsko odredili, da je potreba prei omenjene prvovrstne moči odstraniti in nadomestiti z novo silo. Najsi so pristojni faktorji nujno opozorili beograjsko ministrstvo, da ni v skladu z učnimi uspehi, če bodo slušatelji sredi leta morali preminjati profesorje, so ti odločujoči faktorji ponovno odločno zahtevali takojšnjo namestitev te nove moči in to tudi dosegli, da je poleg odstranitve preje omenjenih procesorjev moralo ravnateljstvo totalno izpremeniti umik. To pa tako temeljito, da je bila v korist novo-došlecu odvzeta korespondenčna iira strokovnjaku za korespondenco, ki mora odslej namesto korespondence poučevati — lepopis. Z ozi-
rom na to nadvse nenavadno naglo nadomestitev bi človek pričakoval, da je novonastavljena moč neprecenljiva pridobitev za zavod in da je bil samo zategadelj tako forsiran pri nastavljenju. Iz praktične izkušnje, ki si jo je stekel že pred leti baš na istem zavodu pa vemo. da temu ni tako in da o njem ni mogoče govoriti, kot o kakem posebnem me-teoru na polju njegove stroke, o kateri še ni javno razpravljal, kakor odstranjeni profesor, ki se mu je moral umakniti potem, ko je postal čuvar skrinjice gotove stranke ...
Da je tovrstno postopanje z intelektualci popolnoma v skladu z načeli razboritega hrvatskega miro-tvorca o pokvareni gospodi, katero lahko seljaški ministri po mili volji prestavljajo, zapostavljajo in šikanirajo, ni potreba še posebei omeniti. Enako tudi ne načel o »depolitizaciji našega uradniškega kora. iz katerega je potreba popolnoma odstraniti vpliv katerekoli partije!«
Naša dolžnost je, da pričnemo navzlic vsem oviram z izgradnjo močne in velike Jugoslavije od Soče do Varne. ki jo bodo oblivala tri morja in katera se ne bo naslonjena na močno Rusijo plašila niti sto Mussolinijev in njegovih plačanih Zogov.
KARO-Čevlji priznano najboljši! MARIBOR, Koroška cesta 19.
čez malo časa videl, kako poljublja truplo brata, izvlečeno iz morja. $ek pravoslaven svečenik je čital jtad truplom molitve za mrtve, nakar ga je pokopal dobri starejši brat pod oljko ob cesti v vas Gasturo.
Tako je tudi bolnike popadala jeza. čim so pomislili, da bodo njih trupla pometana V razburkano in razpenjeno morje. Jadni vojniki. ki so tolikokrat mirne duše stavili svoja življenja na kocko, so se jeli tresti samo pri misli na to, da bodo končali na tem mestu. Nepotolažljive vdove ši bodo pulile lase, ko bodo izvedele, da niso bili njihovi možje pokopani in da ne bo na njihovih grobovih nikdar zacvetelo cvetje, niti zelena trava.
Pravoslavna cerkev zahteva pokop. Ona oznanja, da je prišel človek iz zemlje in da se bo v zemljo po-Vrnil. Sežiganje mrtvecev v Srbiji hi poznano. Srbski narod mnogo da na vero in obrede. V narodni pesmi govori umirajoči junak svojim tovarišem:	»Iskopajte, mi jamu. visoku
kao puška, a široku kao sablja; javite mi majcl, da sam težko ranjen, a ocu, da sam umro ko junak.«
Veliki junaki! Ne boste imeli gro-bbv, teh večnih domov v lahki in do-bti 'domači zemlji. Vaši soborci, ki so padli v Srbiji, ko so branili svojo
Spametujte se!
Orjuna si je stavila cilj, da stvori iz jugoslovensko orijentiranih političnih partij oziroma frakcij jugo-slovenski nacionalni blok. ki naj bi prevzel nalogo in tvoril tudi jamstvo za to, da bo naša notranja in zunanja politika krenila na povsem druga pota. Že v par člankih je Orjuna apelirala z vso iskrenostjo na voditelje SDS in JDS, naj opuste malenkostne prepire, ki stvarno niso utemeljeni in izvirajo le iz osebnih ambicij gotovih oseb. »Jutro« od 16. II. t. 1. je reagiralo na ta poziv z očividno oficijelno izjavo, češ: »SDS je bila in |e tudi še sedaj vsak Čas pripravljena stvoriti z JDS enotno nacionalno fronto, toda JDS ne kaže nikakega nagnjenja za to edino pametno in nujno potrebno rešitev.«
Omenjena izjava ima prav, če se sklicuje na nelogično in z brezpogojnim nacionalizmom prav malo združljivo kolebanje JDS, ki je vsaj na zunaj močno podobna radikalni partiji. Brez pridržka bodi torej priznano. da je za stvorjenie enoft.no nacionalne fronte mnogo manj ovir pri SDS kot pri JDS. Pri poslednji bi moralo nastopiti šele notranje razčiščenje, zdravi elemnti, ki imajo v njej večino, bi morali prevzeti vodstvo ali pa ločiti se od manjšine, ki je demokratska le na videz, v resnici pa »radikalska« v najslabšem pomenu besede.
Danes pa ni več časa za take počasne eksperimente, kajti mirno lahko rečemo, da je sila na vrhuncu. Gospodarsko stanje je brezupno, radikalna partija pa je pri sedanjih razmerah še lahko prav dolgo na vladi kot odločujoča, v resnici diktatorska partija. Ni dvoma, da bo dobila vedno na razpolago toliko priveskov, kolikor jih bo rabila za večino v parlamentu. Na tem tudi nove volitve ne bodo mnogo spremenile: naj se število poslancev zniža pri separatistih in zviša pri nacionalnih strankah, spremembe bodo le malenkostne in glavno, vsi voditelji partij pridejo prav gotovo zopet v parlament.
Vsem današnjim partijam se upravičeno lahko očita, da niso demokratične, kajti niti ena niti druga ne izraža dejanske volje svojih somišljenikov in volilcev. Pri radikalih, Radičevclh in SLS o izražanju ljudske volje sploh ni govora*, kajti te tri partije so uprav vzoren dokaz, kako lahko prav majhna klika izrablja svojo moč in se predstavlja kot predstavnica »naroda«, čeprav tega naroda za mnenje sploh ne vpraša in so ji interesi »naroda« deveta briga. Radikali se drže z najhujšim terorjem nad nezavednimi masami, Radič se drži s svojim jezikom in s svojo igralsko spretnostjo — v tem oziru jie gotovo genij — SLS pa izrablja pobožnost našega ljudstva, ki je v veliki večini z vsem svojim srcem vdano veri.
O	tem izrabljanju ni treba govoriti tu, saj je dovolj notorično .
Pa tudi v partijah z jugosloven-skim programom ni pravega demo-
domovino. počivajo srečni po ravnicah fn hribčkih zemlje, katero so tolikanj ljubili. Na žalost! Izvršili ste vaše veliko poslanstvo In sedal vas nihče več ne potrebuje, odkar vaša roka ne more v mirni dobi metati v skrinjico volilnih kroglic in držati v
vojni puške.
• $
Vendar je na Vidu nekaj grobov. To so grobovi častnikov in nižjih uradnikov. Imeli so še p6 smrti olajšave. Poleg teh. lepo oskrbovanih grobov se nahaja ogromna gomila brez napisa. V njej sniva večni sen kkkih sto vojttikov, katere so v njo zakopali zato, ker ie bilo morje toliko razburkano, da ni mogla iz pristanišča ladja smrti. Oh, kako je njim dobro v skupni, slavni in brezimenski jami. Njihovi roditelji bodo vsaj lahko zaplakali nad njihovimi gomilami in jih posuli s cvetjem.
In vendar bi bilo tako lahko pokopati vse te uboge Srbe. ki so jih požrli morski valovi. Visoke bližnje epirske planine bi bile ponosne, če bi lahko čuvale njihove dragocene smrtne ostanke. Sam Krf bi tudi gotovo ne odrekel koščka zemlje za njihovo poslednje večno pokopališče. Ali ni pripravil doma vsem, ki so bili toliko trudni in onemogli, da niso mogli umirat na Vido. Sai se srce krči
človeku, ko gleda grobove razsute po Hipsosu, Govini in Dimotiki. Metali SO jih v morje, ker je bilo to pri-kladnejše. Potem so grške oblasti prepovedale ribolov, ker so sumili, da je morje zastrupljeno po mrtvih teleših.
Nekega dne je prišel na obisk kralj Aleksander. Stopil je pod šotor, pod katerim jih je več umiralo. Eden izmed teh ga je spoznal Iti mu vzkliknil umirajoč: »Živeli« Drugi je v smrtnih krčih jecljal nerazumljive besede. Kralj se je sklonil do njegovih ust in poslušal umirajočega, ki mu je dejal:	»Doma imam dve
kravi. Skoro bosta podvrgli. Telička bosta lepa, kakor sta njuni majki. Čemu mi ne dovolite, da grem objet mojo deco, ki je nisem videl že tri leta? Zaklinjam se, da sem svojo dolžnost vestno vršil. Hrabro sem se boril in bil ranjen trikrat!« Po teh besedah je Še globoko vzdihnil In umrl.
Vido ostavlja v srbski zgodovini temen ali veličasten spomin. Nanj bodo prihajala bodoča pokolenja izkazovat hvaležnost in spoštovanje spominu junaških mučenikov. Od Vida so šla slavna trupla do vzhodnih obal Jadrana in oznanjala Dalmaciji bližajočo se zmago in naše narodno ujedinjenje.	R.	Mltkovič.
kratizma. Brez ozira na levo ali desno lahko rečemo, da vlada tudi tu skoraj popoten absolutizem in da se nahaja vodstvo vedno v istih rokah. Princip vsakega zdravega organizma mora biti neprestana menjava, neprestano nadomeščanje izrabljenih delavcev po novih, svežih močeh. Ni dvoma, da ima zlasti SDS v svoji vrstah mnogo agilnih in sposobnih mož, ki bi jih bilo treba čim-prej in na vsak način pritegniti k najožjemu sodelovanju ter jim dati priliko, da se počasi sami izobrazijo za samostojno vodstvo. Predvsem pa: v vodstvu vsake partije morajo biti možje, ki imajo voljo in so tudi sposobni za javne nastope. Delo pri zeleni mizi je sicer lepo, ne donaša pa dovoljnih uspehov. Vsak član vodstva bi moral biti v neprestanem stiku s svojimi somišljeniki, vsakemu članu bi moral biti odka-zan gotov okraj, v tem okraju bi moral prirejati neprestano sestanke zaupnikov, shode itd., in se tako spoznati z ljudstvom ter si pridobiti njegovo zaupanje.
Žal se tako delo mnogo premalo vrši in časniki začno poročati o shodih šele par tednov pred volitvami. Takrat je prepozno, škoda je truda in stroškov, kajti naše ljudstvo je konservativno in se ne da kar čez noč prepeljati v drug tabor. Vodstvo SDS je zlasti v Sloveniji potrebnej-še še prav posebno novih delavcev, ker samo izdajanje res prvovrstnega dnevnika, vzdrževanje zelo agilnega in sposobnega tajnika in osebnost dr. Žerjava niso v stanu pospešiti napredovanje stranke v takem tempu, da bi vsaj mi, ki smo danes v najlepših letih, doživeli političen poraz SLS.
Računati moramo žal z dejstvom. da bo ostala SLS pri dosedanjem načinu političnega boja še dolga leta v Sloveniji večinska stranka in se bo kot taka svetu lahko predstavljala še dolgo kot edina zastopnica »slovenskega naroda«. Ker pa ni časa za tako počasno napredovanje in tudi ne moremo čakati, da se bo politična gospoda spametovala, je treba brez odloga pričeti akcijo, ki naj vsaj začasno prepreči boj partij in klik, ki te partije vodijo. Podlaga za ozdravljenje vseh teh prilik bi bila dobra uprava države, ki bi v najkrajšem času in če treba z brutalno silo odstranila korupcijo in uvedla načelo:
> Enotna, dobro upravljana Jugo-goslavija.«
Za to načelo je potreba pridobiti vse poštene elemente ne oziraje se na svetov, naziranje, ki v gospodarskem oziru pač ne ovira udruženja v eno fronto. Sestava programa te fronte ne bi bila težka, upravičen pa je strah, da bi današnje partije ena za drugo odklonile sodelovanje na tej bazi, odklonile pač le zato, ker bi to sodelovanje ne bilo v skiadu z osebnimi ambicijami posameznih voditeljev. Kljub tej bojazni pa je treba pokreniti tozadevno akcijo čimprej in jo z vsemi silami propagirati med narodom. Če bodo imeli akcik) v rokah sposobni neomade-ževani ljudje, bo gotovo vsaj sčasoma uspela. Ljudstvo je sito partijskih programov, ki so vsi edino zveličavni, pa ostanejo žal le na papirju in ožive par tednov 'pred volitvami. Čim pa pride partija na vlado, pozabi na svoj program in dela isto. kar je grajala v času, ko je bila v opoziciji po načelu: »Si duo faciunt idem. non est idem.« Zlasti pa je glavni posel vsake partije, čim pride na vlado, odstraniti vodilno uradnlštvo, nastavljene od prejšnje partije in nadomestiti ga z lastnimi somišljeniki. To postopanje, katero zagreše prav vse partije, pa je vir in glavni vzrok korupcije. Dokler uradnik ne bo gotov, da bo kvalificiran le po svoji strokovni sposobnosti in da ga minister ne bo ocenjeval po njegovi strankarski pripadnosti, tako dolgo ne more biti vnet za svojo službo. Nasprotno, baš pričakuje, da ga bo sledeči minister odstavil neglede na to, ali je sposoben ali ne. Vsled tega Pa izrabi par tednov ozir. mesecev, ko ima vodilno mesto, v svoje osebne svrhe. Ne velja to za vse, oač pa za veliko večino pronoitsiranih partizanov na vodilnih upravnih mestih.
čeprav vsak politik prav dobro ve, da tiči ravno v tej nestalnosti uradmštva in njegovi odvisnosti od političnih partij jedro korupcije, pa
vendar vsak odstavlja in namešča uradništvo, čim pride k oblasti. Žal ni prav nobenega upanja, da bi se politiki v tem oziru spametovali in zato pač ni drugega izhoda, kot prisiliti jih k pameti. Ta sila more in mora izhajati le iz vrst volilcev, ki imajo s krogljicami i najhujše orožje, Na vsak način je treba to akcijo v eni ali drugi obliki poskusiti čimprej, zahtevati od vseh partij jasne odgovore, podpreti ono, ki se 'zreče za enoten gospodarski program in enotno nastopanje v strogo gospodarskih zadevah, zlasti glede državne uprave, nasprotno pa nastopiti z vso vehemneo proti onim partijam ozir. osebam, ki bi hoteli slepomišit' še naprej ter nadaljevati smri-nonevarno igro z interesi nacije in države.
Orjuna ima v rokah veliko moč, ki jo baš v dosego tega cilja lahko uveljavi na način, ki bo prijeten za pametne, neprijeten pa za zagrizene politike in partizane. Ker je stvar nujna, naj se začne tozadevna debata Po časopisju, pokrene pa tudi takoj akcija za zbližanje strank na gospodarskem polju in onemogočenje partizanstva v vprašanjih strogo gospodarskega in upravnega značaja, kar nameravajo doseči i oni, ki so pokrenili idejo Gospodarskega narodnega sveta za Slovenijo J. č.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Nismo Se še mogli oddahniti od nečloveškega ravnanja TPD vsled zadnjih redukcij. Napravili smo vse mogoče korake, da izravnamo grozno krivico, in da ne- j srečno reducirano delavstvo vsaj j malo dobi zadoščenja — toda vkljub temu so se izvršile s 1. februarjem nove redukcije. Zopet je padla kocka v prid različnih gospodičen in zopet imamo nove žrtve. Dobro vemo, da v tem boju, ki ga vršimo danes, nimamo še dovolj moči. Tdda krivico bomo popravili in nesrečen rudar z nepreskrbljeno rodbino in razočaran rekrut bo dobil zadoščenje. Dandanes je pač stvar taka, da dobivajo moč nacionalisti. Oni, ki so ravno najhujši in najneizprosnejši sovražniki tujega antisocialnega kapitala. Sodobna zgodovina nam kaže. da v vseh dr-žavah in vseh narodnostih raste nacionalizem. Internacionala je skoro docela skrahirala, ker je hotela operirati z nevednimi masami, ki se dajo zapeljati le s praznimi frazami. In to je ravno glaven vzrok, zakaj dnes nobeden podjetnik ne računa več z maso. V teh kritičnih časih, ko ima v naši državi zaščito in moč tuja družba, bo treba preorientacije. Edina rešitev Vam bo, da pristopite v največjem številu v napredne strokovne organizacije. Kadar bo število dovolj močno, bomo z lahkoto napovedali poslednji zmagoslaven boj izkoriščevalcem s parolo »v domači državi, domačim dostojno življenje«. In takrat ne bo vodila boj samo peščica rudarjev samo enega podjetnika. nego ves narod, ki ne klone v pravičnem boju pred nikomur. Danes stojimo na tem, da moramo državo Šele urejevati. Časi katerim se bližamo, so resni in zahtevajo celih mož! Vsa odgovornost v bodočem' boju bo padla na delavstvo samo, ako ne bo doraslo duhu časa. Otrest-te se hujskačev, ki vas puščajo v naj ■ težjih dneh brez pomoči. Proč z oni. mi, ki s hujskarijo podpihujejo sovraštvo med maso, takrat kadar ie potrebna kruha. Ustvarjajte enotno fronto na temelju narodnosti, da n© bomo ponovno uničeni v pravičnem boju za kruh. kot protidržavni ele. menti. Pojačajte število delavskih sekcij Orjune, ki so že tako številne v Dalmaciji! Naglasimo odločno; Državo hočemo, a v tej državi hočemo spodobno človeško življenje.
Zagorie ob Savi. Poročil se ie naš agilni brat Mrnuh Ivan s sestro Viko Blažičevo in brat Kovač Venčeslav z gdč. Marico Železnik. Zagorski nacionalisti mladim poročencem naj-iskreneje čestitamo!
V	obvestilo. Po Sloveniji potuje neki »Forst« in nabira posebno okoli koroških rojakov prispevke za tiskovni sklad »Koroškega -Sloveh-ca«. Ker nima dotični ne od uprave lista »Koroški Slovenec«, ki takih pooblastil v inozemstvu sPloh ne izdaja, kakor tudi ne Jugoslovan' ske Matice nobenega Pooblastila opozarjamo vse narodne kroge, d# mu ne nasedajo in ne darujejo ni česar.
Občni zbor Orjune v Slovenj-gradcu se vrši v soboto, dne 19. februarja 1927 ob 20. uri v gostilni br. Druškoviča. Dolžnost vsakega člana in članice je, udeležiti se občnega zbora. Ker so članske legitimacije polne, jih prinesite s seboj, da jih zamenjamo za nove.
Z »Jugočeško« tovarno v Kranju smo se že imeli priliko pobaviti. Izgleda pa, da naše besede, naslovljene na prevdarnost vodstva te tovarne, prav malo zaležejo. Tako je poznani U. še vedno v tovarni, najsi smo že davno prijazno nasvetovali, da odrine iz naše gorenjske metropole. Pridružil se mu je le še nov prijatelj v osebi nekega B., ki je izustil zelo drzno ugotovitev: »Tudi če se obrnejo vsi Jugoslp-veni na glavo, bomo še vedno tako delali, kakor bomo sami hoteli!« Nas ta domišljavost ne razburja, nego nas zgolj podkrepljuje v veri, da je potreba navzlic vsefri obzirom napeti nekoliko strožje strune. Potem bedo gospodje seveda silno ogorčeni in klicali vse mogoče či-nitelje na pomoč ter kazali na upravne svetnike, ki so zastonj že neštetič intervenirali za odpravo samopašnost! nekaterih, ki se ne morejo uživeti v misel, da so v Jugoslaviji čisto navadni gosti! S tem
smo mi s pisanjem končali in izrekli našo zadnjo besedo!!
Mirna. V devetem letu po osvo-bojenju si kr. pošta na Mirni še ni mogla nabaviti novih listkov za priporočena pisma, katere obenem uporablja za zapiranje bizojavk. Po devetih proračunskih letih se še ni mogel najti kredit za nabavo teh novih listkov, da bi ne bilo potreba še vedno uporabljati starih črnožol-tih z imenom Neudegg in Krain.
Slovenjgradec. Orjuna dobiva vedno nove pritožbe zavoljo nerazumljivega ravnanja g. Sch.. ki si je pred kratkim časom dovolil namestiti na hiši samonemški kričeči napis: »Restauration«. Gospoda Sch. vljudno opozarjamo, da živi še vedno v Jugoslaviji in da prevelika korajža ni na mestu, četudi ubirajo Ju-gosloveni napram Nemcem taktiko ustvarjanja pogojev za zmerno sožitje, ki ga pa baš nemčurji z neumestnimi izpadi slične naravi onemogočajo. Jugosloveni smo v nacionalnih vprašanjih veliki gentlemeni, vendar ne dovoljujemo, da bi se nas za to izrogavalo, kar naj blagovoli vzeti na znanje velespoštovani gosp. Sch., če mu ni morda volje do kakih ponovnih obiskov onih gostov, s katerimi je imel posla pri izpraznjenju svojega hotela.
NaS pokret.
Orjunaški tisk je pridobil zopet nov list poleg pred nedavnim osnovane »Orjune« v Beogradu, in sicer list »Jugoslavija«, ki bo pričel izhajati v Skoplju. Urejeval ga bo brat Dobroslav Veselinovič. Novemu pro-povedniku velike ideje jugoslovenskega nacionalizma v dragi nani Južni Srbiji želimo najlepših uspehov. Orjuna se širi in konsolidira, to je dejstvo, ki ga ne more nihča zanikati!
Za Žicov fond je zbranih dosedaj 15.144 Din. Orjunaši prispevajte po svojih močeh za fond pokojnega brata junaka Valentina.
Spominska svečanost za blago-pokojnim br. Valentinom Žicem se je vršila v nedeljo, dne 13. februarja v veliki dvorani Sokolskega doma v Splitu. Zbranim članom Orjune sta govorila br. predsednik Orjune Split Marko Nani in glavni urednik »Po-bede« br. Čiro Čičin-Šain. Po spominskih govorih je odšlo celokupno članstvo na gomilo padlega junaka, kjer je govoril predsednik Glavnega odbora br. dr. Ljubo Leontič.
Orjuna priredi v teku prihodnjega tedna shode v Rogoznici. Skradinu, Mandalini in Šibenika. Vse te postojanke so bile pred nedavnim še trdno v radičevskih rokah.
Sestanek Akademskih in srednješolskih Orjun se je vršil v nedeljo, dne 6. t. m. v Zagrebu. Na dnevnem redu sestanka so bila vsa omladino se tičoča vprašanja. Enoglasna sodba vseh delegatov je bila. da mora omladina na nova pota nacionalno socialistične smeri in da jo je potreba depolitizirati. Zanimivo ,ie še to, da morejo po celi državi srednješolske Orjune nemoteno delovati, do-čim je bil v Ljubljani pred nedavnim Časom velik alarm samo zbog suma, da bi zamoglo biti par srednješolcev simpatizerjev Orjune.
Brat Žile se nahaja že nekoliko dni v zagrebški bolnici, kamor je dopotoval iz Splita, da se podvrže Potrebni operaciji. Brat Zile ie bil ob Priliki tragične smrti splitskega oblastnega čelnika nevarno ranjen. Prizadejanih mu je bilo 14 ran. Eden od sunkov z nožem mu je prerezal kito na levi roki, ki je skoro čisto omrtvela. Zdravniki še ne vedo. da n ga bodo operirali, ker obstoji še vectno nada, da mu bo pričela roka polagoma brez operacije funkcionirati. Drugače je brat Žile, ki ga po-secajo stalno zagrebški Orjunaši, še dokaj veder m zadovoljen ter jedva čaka na hip, ko bo lahko pričel z or-junaškim delom v smislu smernic pokojnega br. Valentina.
Imenom razpuščenih Orjunašev jn Prijateljev pokojnega br Valenama Žica se uredništvo »Orjune«
najiskreneje zahvaljuje g. protejereju Dimitriju Jankoviču za obdržanje parastosa za nepozabnim našim bratom Valentinom.
Občni zbor Orjune v Celju se je vršil v petek zvečer v čitalnični sobi »Narodnega doma«. Udeležba je bila srednja. Predsednik organizacije g. Kranjc je podal predsedniško poročilo, kakor tudi tajniško, ker je tajnik g. Pogačnik bil v jeseni premeščen iz Celja. Blagajniško poročilo je podal g. Cepim o četniški sekciji pa je poročal g. Ša-far. Vsa poročila je vzel občni zbor na znanje. Vsem, ki so v minulem poslovnem letu delovali v organizaciji, se je izrekla pohvala. Izvoljen je bil nato novi odbor, ki se je takoj po občnem zboru konstituiral. Predsednik je gosp. Avgust Veble, podpredsednik e. dr. Laznik, tajnik g. Mišja, blagajnik g. Cepin.
Orjunaši - nacionalisti pri vaših zvezah s Srbijo, Vojvodino in Dalmacijo navežite trgovske stike s .sledečimi firmami, ki oglašujejo v orjunaških listih: Tehnični biro inž. Miloša Radojloviča, Beograd, Žitna veletrgovina Josip Janežič. Cukarica pri Beogradu, tel. 25, Teslič. Sisak. Beton, Split, »Vlahov«, tvornica likerja, Split itd.
PARASTOS ZA BR. VALENTINOM ŽICOM.
Tudi razpuščene ljubljanske Orjune so se3 skromno sicer, ker drugače niso smele, a tem iskreneje, oddolžile svetlemu spominu borca-mučenika in junaka blagopokojnega br. Val. Žica. Priredile so v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v pravoslavni kapeli svečan parastos, ki ga je iz prijazne in bratske naklonjenosti opravil protojerej g. Dimitrij Jankovič, ki se je tekom sv. opravila v molitvi često spominjal brata Valentina. Krasno je v staroslovenskem jeziku odpeval. sicer maloštevilni, a izvrstni cerkveni zbor ruskih emigrantov z značilnim: Go-spodin pomiluj in Vječnaja pamjat.
V	obče je celo opravilo na zbrano članstvo, ki je docela napolnilo kapelo, napravilo velik dojem in marsikdo si je želel, da bi tudi pri nas katolikih skoro uvedli ono tako vzvišeno in nam domače staroslovensko bogoslužje.
In da omenim Še propoved g. protojereja, prežeto tople prave ljubezni do bližnjega, kakršno bi moral oznanjati vsak svečenik-namestnik Božji, a ne kakor le premnogi, sejati indirektno mržnjo in razdor.
Parastosu je prisostvoval članstvo ljubljanskih Orjun in zastopnik Jugoslovenskega sokolskega saveza.
Kronika.
^ inierfsu naroda in države ne bo SLS odnehala dokler ne bo Orjuna Maribor lazpuščena, piše blagi »Slovenec«. Ako misli škofov list, da nas bo_ s tem v mariborski oblasti kaj oviral pf| dobro zastavljenem delu, se močno vara. Orjune, ki ie simbol ideje, ni moči razpustiti kakor kako
cerkveno bratovščino ali orgaaizaci-jo tretjerednikov.
Petje orjunaške himne in teror. 1 red dnevi, je manjša skupina dija-kov-sredftiješolcev in nekaterih njihovih starejših prijateljev prepevala na ulici orjunaško himno Slučajno pa je to skupino srečal neki g. profe-
sor, ki je drugi dan nato enega izmed dijakov sarkastično vprašal, če je on tisti hrabri Orjunaš, ki prepeva po ulici orjunaško himno in hoče vkljub svoji mladosti že terorizirati. Dotični dijak mu je nato odvrnil mirno, da petje ni teror, kajti kot smo ugotovili, je storila ta skupina dijakov edino ta greh, da je prepevala orjunaško himno, o kakem terorju pa je brezmiselno govoriti.
Pravijo, da ima strah velike oči, še večje pa ima tisti, ki vidi v prepevanju orjunaške himne tudi obenem orjunaški »teror«.
Trde glave. Johann Globotsch-nigg tovarna žic in žičnikov, Ljubljana, se vljudno priporoča cenjenim naročnikom in Slovencem, da jo v kar največjem številu posečajo.
Predsedniku fašistovske organizacije v Ljubljani se je glasil naslov na glasilu tržaških požigalcev Narodnega doma »Popolo di Trieste«. Naša pošta je to pot drzno italijansko nesramnost primerno kvitirala in zavrnila list s Primerno pripombo, da Jugoslavija še ni Albanija. Iz te malenkostne dogodbice se lepo vidi, kolika je- impertinenca novih conqui-stadorjev, ki milsijo. da mora jugo-slovenska pošta že a priori imeti na vratih napisane vse naslove visokih italijanskih fašistovskih funkcionarjev v Jugoslaviji.
L’ Italia, madre della bellezza pritiska z vsemi silami na svoje državljane, da podpišejo kar največje vsote za laško vojno posojilo, ki nosi zveneči naslov — liktorsko posojilo. Prizanesla ni niti v inozemstvu bivajočim sinovom, ki jih pristojni konzulati s posebnimi ne preprijaznimi pismi vabijo k podpisovanju liktor-skega posojila. Karakteristični so v tem oziru osobito dopisi ljubljanskega italijanskega konzulata, ki imajo poleg italijanskega besedila tudi tiskani slovenski prevod. Še značil-nejše je to, da moleduje 1’ Italia ia-scista podpis posojila i pri jugoslo-venskih državljanih in to celo z opo-minjevalnimi pjsmi. In izvedeli smo iz zanesljivega vira. da se je dalo vjeti par »jugoslovenskih« firera, ki so podpisale večje ali manjše zneske na račun »liktorskega posojila« ki ne znači vbistvu nič drugega, kakor finančni temelj za vojne operacije, o katerih žvrgole danes že vrabci po Italiji. Tem firmam že danes sporočamo, da bodo primerno kviti-rani podpisi za posojila, s katerim so položile črnosrajčniškemu Marsu na oltar prispevek za nabavo granat in strelov, ki bodo mesarile sinove naše zemlje.
Obsojeni klevetniki. Novosadski »Narod« je napadel br. Jevdjeviča, da se je iz osebnih razlogov izneveril jugoslovenski ideji. Na ta napad jč vložil br. Jevdjevič tožbo pri okrož. nem sodišču, kjer se Je tudi vršila tiskovna razprava. Sodišče ie obsodilo pisca napada na 3000 Din kazni, 3000 Din odškodnine za čast br. Jev. djeviču in 1000 Din odvetniških stro. škov. Tako se je i v Novem Sadu izreklo neodvisno in pravično sodišče, da tudi Orjunašev ni dovoljeno klevetati.
Bratu Aleksandru Tomanu, edinemu še živečemu soborcu Petra Mrkonjiča, je priznala Narodna skupščina pred nedavnim časom skromno pokojnino, po katero se je stari junak osebno peljal v Beograd. Tu so mu pa lepo povedali, da si mora poiskati posredovalca, če hoče priti do svojega denarja. Obrnil se ie v resnici na enega beograjskih advokatov in mu izročil vso zadevo v roke. Od tedaj je poteklo že dva meseca in sivi borec, ki je bil poleg tega še reduciran pri Alomy CompanijL še do danes ni sprejel niti pare od svoje skromne pokojnine, tako da bo ves betežen in izmučen iznova prisiljen vzeti v roke potni les in odpotovati v Beograd k »nadležnim gospodom«, ki mu hočejo odtrgati od ust še ta bori košček kruha, katerega mu je po dolgoletnih borbah naklonila hvaležna domovina«.
Pobeg in milijonska defravdacija enega naših diplomatskih uradnikov v Italiji je še vsem dobro v spominu. Govorilo se je, da je omeaieni milijonski poneveritelj državnega novca odpotoval preko luže v Ameriko. Jugosloveni, mudeči se v Rimu, so pa pred par dnevi videli mirno se sprehajati tega gospoda po trgu sv, .Petra. Z veliko zadovoljnostjo jim je pripovedoval, da uživa posebno naklonjenost italijanskih oblasti, ki so obesile za njim izdano jugoslovensko policijsko tiralico na intimna mesto v civilizirani Italiji sicer zelo redko. Da bi se vrli preganjani jugoslovenski diplomat počutil kar naj-
bolje v večnem mestu, ga je povabil k sebi na stanovanje eden najvišjih fašistovskih funkcionarjev v Rimu.
Kolike so posledice teh preprija-teljskih vez Mussolinijevih oprod s tem našim dičnim diplomatom, je posebno razvidno iz dejstva, da je morala Zuta kuča premeniti šifro. O nekih drugih neprijetnostih, ki so zvezane s temi prijateljskimi stiki bivšega jugoslovenskega diplomata z Italijani, sedaj še ne govorimo. Iznesli pa jih bomo o pravem času. da bo jugoslovenski narod lahko otipal dela onih, katere plačuje in pošilja v svet za to, da izdajajo njega in njegovo zasužnjeno kri!!
Dalmacijo misli v kratkem prižeti na svoja bujna prsa velika mati Italija. Osvobodila pa jo bo slavna vojska izpod Vittorija Veneta. Tako vsaj oznanjajo poslednje čase vesti z one strani meje, kjer velika zaveznica neutrudno kali svoj meč.
Kakor imamo sicer rešpekt pred slavno vojsko Mussolinija; ki je brez najmanjšega pomišljanja izročevala svoje in čehoslovaške dobrovoljce avstrijskim rabljom tako pa se spominjamo pri tem, da govori dosedaj vojaška zgodovina o veliki armadi conquistadorjev XX. stoletja, da je to vojska strahopetnežev, nebojevitih natur, nezmožnih prenašati nevarnosti in napore, hrabrejših z jezikom, kakor z roko, ropajočih v taboriščih zaveznikov1 in samih plen sovražnikov. Ta zgodovina trdi tudi na podlagi neizpodbitnih činjenic, da so jo doslej rešile pred popolnimi polomi še vedno bolj hitre noge, kakor orožje, prav po zgledu Numidijcev, kakor pripoveduje o njih Gaius Sa-lustius Crispus, katerega Pa Cezar s strgano in z Mateottijevo krvjo oškropljeno imperatorsko tuniko gotovo ni čital.
Surovost smo razpasli Orjunaši med dobrim slovehskim ljudstvom in ga v tem oziru silno pokvarili, se hudujejo gnadljivi gospodje in nas istočasno v eni sapi anathemi-zirajo. Dejstva govore vse drugače. Baš vi gospodje maziljenci ste bili oni, ki ste potisnili narod tako globoko, da tiči že do vratu v mlaki in surovosti, ki ji skoro ni primere. Kdo je bil tisti, ki je pričel prvi pobijati in psovati? Mi ali nebogljeni učenci samopridnih vodnikov in slabih učiteljev naroda? Oskrunil je slepar otroka! in zdaj kriči ter kliče na pomoč biriče. Z nacionalizmom in propovedovanjem bratstva ter ljubezni se še ni nikdo posurovil, pač pa od marsikaterega drugega nauka, kar dokazujejo osobito porotne razprave.
Upravnikom splitskega Narodnega gledališča je imenovan namesto upokojenega br. Niko Bartuloviča br. dr. Mirko Korollja, Prvi predsednik Direktorijuma Orjune.
Intereseftttom, ki se zanimajo za vstop v Podoficirsko školo mornarice u Kumboru, je na razpolago pri uredništvu lista, podrobni razpis pogojev za ta vstop.
Ključavničar - Orjunaš more nastopiti službo v eni večji tovarni, Natančnejše informacije daje brat Drejče Verbič.
Kako so malenkostni. V prvi številki »Dom in Sveta« se nahaja več slik raznih načrtov iz Vurnikove šole, med njimi tudi fotografije Sokolskega doma na Taboru. Človek bi pričakoval, da bo pod fotografijami teh slik največjega in,Bajlep&ega.Sor kolskega doma stalo pravo ime stavbe, ki jo kaže slika. Termi pa ni tako, in je pod vsemi slikami dosledno natisnjeno samo lapidamo: L Vurnik: Arhitektura. Še boli karakteristično pa ie pojasnilo k priobčenim slikam, v katerem ni niti govora
o	Sokolskem domu na Taboru, najsi je to pojasnilo spisal g. I. Vurnik sam!
Edinozveličavna rimsko-katoliška SLS zapušča svoje religiozne temelje. Vsaj tako je moči sklepati na podlagi izjave enega najuglednejših tigrov poročevalcu »Politike«, ki se glasi: »Da nismo katoliško verska stranka, dokaz je, da se u našoj Stranci nalaze i protestanti koii su zastupljeni i u Narodnoj skupštini sa jednim poslanikom.«
Radovedni smo. kaj bodo dejali na to najnovejšo izjavo Prevzvišenj, ki so pred nedavnim posegli po zelo ostrih merah proti poštenemu svečeniku, ki se ni vezal niti. s protestanti, kakor bogudopadljivi maziljenci v Jugoslovanskem klubu, temveč, z ljudmi, katerih predsednik;pripenja shode s krščanskim pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus!« Opozorilo na protestanta v zboru sloven-
skih tigrov pa nas je spomnilo na neko notico v »Slovencu«, ki je prav pošteno izprašil tega protestanta, ko je najavil svoj prefštop iz taba bo-gomolcev med framazonske demokrate. katerega zbog poznanih vzrokov ni izpeljal.
Poznani Petrovčič iz Vipave, ki smo ga že mi ponovno ožigosali kot najzagrizenejšega fašista v Vipavski dolini in ki le storil našemu zasužnjenemu narodu že nepopjsno zla, se je sprl s fašisti in se misli naseliti v Mariborski oblasti. Pred nedavnim je v ta namen že ogledoval neko posestvo pri Mariboru, katero misli, po njegovih lastnih izjavah, kupiti. Opozarjamo merodajne kroge na prihod tega janičarja in upamo, da.bp-do znali ti sami onemogočiti priseljevanje takih elementov v Jugoslavijo, kjer je že itak dovolj fišistov-skih špijonovj
»Narodno odbrano« priporoča »Ljudska Samouprava«, list N. R. S. za kočevski okraj in se pri tem ob-rega ob »Orjuno«, da kot firma politične partije izrablja patriotično navdušenost mladine. Ker poznamo pisca notice kot poštenega človeka, ne bomo odgovarjali na način primeren temu o pripregah in ga le prijazno opozarjamo na dejstvo, da je strogo partizanska organizacija baš radikalna »Srnao«, katero naj iJago*. volijo radikalni vitezi najpreje razgnati, če hočejo govoriti o Orjuni, ki stoji že pet let v najožjih zvezah z N. O. od dne. ko je bil podpisan obojestranski pakt V vzajemnem delovanju. Sicer je 'izpostavljanje Narodne odbrane proti »Orjuni« po raznih neinformiranih krogih že stara taktika, ki pa je bila in bo ostala
i	v bodoče brez pozitivnega uspeha.
Velikosrbi, ki se zbirajo okoli generala v pok. Dragotina Okano-viča, proglašajo radikalijo na smrt obsojenim stvorom in zapuščajo, kakor podgane potapljajočo se ladjo
— radikalno fregato. Kdor pozna Velikosrbe, ki se zbirajo okoli »Srbske nacionalne omladine«. srbskih četnikov »Petar Mrkonjič« in »Srbske narodne stranke«, ta ve, da so bili ti krogi najvarnejši pristaši ra-dikalske vitežke vojske. Ako izjavljajo potem ti. da ni radikalna stranka zmožna več skrbeti niti za svojo, kaj šele države usodo, mora že biti polom in razpad blizu viška; v čemur je sicer prepričana vsa poštena jugoslovenska javnost. Izjemo tvorijo seveda samo naši sloveno-borej. ki zagotavljajo brumnim či-tateljem, da je sedaj Narodno radikalna stranka bolj enotna, kakor še kdaj doslej.
 — ..........................       jun..
V	smrt za osvobojenje zasužnjenih bratov.
.....i..!.	.n.,	— n.,..j, i«., m,
6% obligacijsko posolilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: M.ller Anton, uradnik direkcije drž. žel. 1000 Din. Kramolc Luka, predmetni uči* telj drž. realke 600 Din. Tomaži^ Miroslav, poštni kontrolor 1000 Din, Dolžan Franc, profesor 1000 Din. Trošt Franc, telovacjni učitelj 400 Din. Stavbna družba d. d. Ljubljana
30.000 Din. Kosec Mihael, sreski šolski nadzornik 5000 Din. Korsika Marija, zasebnica 2000 Din. Anton Smrdelj, strokovni učitelj 2500 Din. Julija Smrdelj-Goli. lastnica modnega ateljeja 2500 Din. 23 neimenovanih
75.000 Dip.
UnmogHch. Znano je. da so premestili našega brata inž. jRoglKJjji Iz državne kurilnice Ljubljana v tovarno za lokomotive in vagone v Brpdu na Savi! Govori se, da so tujerodni inženirje in njihovi prijatelji sklenili tako, da je inž. Roglič »unjnoglich in der Laibacher Direktion«. V čem leži ta »unmoglich« nam ni točno znano, pač si pa to lahko mislimo. Za sedaj sama toliko!
Z ozirom pa uredništvu »Orjune« Ljubljana poslani popravek od strani g. načelnika administrativno-pravne-ga oddelenja dir. drž. žel. v Ljubljani, priobčenem v 6. številki t. L, .ugotavljamo, da sta bila v zadnjem času premeščena iz območja omenjene direkcije gg. inž. V., ipž. R. in menda tudi g. inž. H. — Vsi trije so nacionalno zavedjji strokovnjaki.
Redukcije. V zadnjem Času Jjp mnogo govori, da se bo mnogo uraif-ništva pr| dir. drž„ žel, v Ljubljani reduciralo. Ce je to resnica, potefli močno priporočamo, če bi se,v prvi vrsti reduciralo pasivne tujerodne, od katerih marsikdo še službenega jezika ne zna. Naravnost škandal je, če moramo v devetem letu samostojnosti o tujerodcih tako govoriti..
je najmodernejše urejena ler izvršuje vsa tiskalniška dela od najpripro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, lepos ovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tudi nsjvečjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Ohna oprema fluiirir. katalogov, mikov Id reklam, listov. Lastna tvornita šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Stroji za špičenje svinčnikov.
THE REX CO., Ljubljana.
ZRNA.
Slovenskemu glosistu. Zopet si se oglasil, da z licemersko besedo in farizejsko gesto pljuneš na nas. ki smo ostali na potih, katere je hodil Ši-men, ki mu hočeš vtisniti ti tvoj obraz. »Izruvanci od Soče smo! Pro-kleto plitko ie padlo torei naše seme ob Soči v zemljo!«
Mož tegobe, ali čutiš kaj ko pišeš svoje kletve?
Preklinjaš nas, ki smo ostali zvesti zemlji, ki ne umira in ki je ostala sama zapuščena od vseh. Sam si prvo uro pobegnil in jo prepustil še sredi popoldneva, ko je še stalo soln-ce visoko na zenitu ter preslišal Petelinji klic, ki je veljal tudi tebi, kakor še mnogim tvojim, ki so šli kakor Peter ven in se bridko zjokali.«
Radikali so napadli dragega nam prijatelja dr. Reissa, ker je pričel pisati v orjunaške liste in mu očitati, da bi si lahko izbral boljšo druščino, kakor so OrjunaŠi.
Nas jeza izkoriščevalcev naroda prav veseli. Končno tudi nismo mi krivi, če ne marajo pošteni in inteligentni ljudje pisati in delati zajedno z mnogimi notoričnimi modernimi roparskimi vitezi.
Na iugoslovenskih vseučiliščih predava 247 rednih profesorjev, od katerih je 160 v rangu divizijskega generala. Pri vojaštvu pa imamo vsega skupaj 54 divizijskih generalov in še se najdejo ljudje, ki se ujedajo. da imamo preveč generalov.
Ministri v Franci]! in pri nas. Francoski ministrski svet je predložil parlamentu zakonski predlog o podelitvi dosmrtne pokojnine bivšemu ministrskemu predsedniku M. Mo-nisu, ki si je moral kot 80-letni starec služiti vsakdanji kruh 7. zastopanjem v malih pravdah pred civilnim sodiščem.
Okrajnega glavarja so zaprli v Kačaniku, ker je obdolžen poneverbe 150.000 Din državnega denarja. Zaprti okrajni glavar Svetislav Ste-vič je dobival denar od raznih občin in si ga pridržal zase.
V	koledarju Mohorjeve družbe je med ostalimi sestavki i kratka kronika svetovnih dogodkov. V tej kroniki je posvečenih Jugoslaviji reci in piši celih
IVAN REBEK
CELJE.
Tovarna vacb vrat tehtnic in ključavničarskih del ter koncealjonirana inštalacija vodovodov.
Prejema tudi v s a v to stroko spadajoča popravila.
I BAT’A
1	fevlje kupit« najcenelie v SamoprodaJI
I A. DROFENIK
CELJE. Glavni trg 9.
7 vrstic.
dočim je kronist porabil za poveličanja dela prve dame, ki je preplavala Kanal, kar 21 vrstic.
Brezuspešni poziv. Internacionalni propagandni in akcijski komite transportnih delavcev poziva vse delavce na železnici, v pristaniščih in na ladjah, da preprečijo vojaške transporte na Kitajsko z besedami: »Ne vkrcajte nobenega vojaka, 11 o-
bene granate, niti enega topa. niti enega letala za Kitajsko! Proč z angleškimi imperialisti! Naj živi zmaga kitajske revolucije!«
Poziv je sicer poln fraz, a je dobro znano, da funkcionira prevoz angleških čet v Kitaj, kot ura točno in da je bilo dosedaj vkrcanih samo v Pathsunethu preko 20.000 čet brez najmanjšega odpora s strani transportnih delavcev.
Tuini glasi.
Iz dežele prostosti. Včeraj se je
vršila razprava i.roti pesniku in trgovcu Franu Zgui u i/. rourage pri Vipavi, proti kateremu je sodišče na ovadbo karabinjerskega brigadirja iz Št. Vida dvignilo kar tri tožbe. Očitali so mu, da je razpečaval v svoji prodajalni slovenske knjige, ki niso bile odobrene od italijanskih oblasti (v resnici ie njegova hčerka in ne on in še ona kot zasebnica razdeljevala med naročniki knjige Goriške Matice). Obdolžili so ga tudi, da se je decembra meseca vršil v njegovem stanovanju sestanek in da se je na tem sestanku pelo med drugimi tudi »Lepa naša domovina«. Res je imel tisti dan g. Zgur goste, ki so slučajno prišli mimo Podrage in so porabili to priliko, da so se oglasili pri njemu in mu častitali k 60-letnici, ki 10 je ravno tiste dni praznoval. Zapeli so tudi, toda ne »Lepe naše domovine« (že radi tega ne, ker sedanja domovina Slovencev pod Italijo ni lepa) in še to z izrecnim dovoljenjem samega karabinjerja, ki je vložil ovadbo.
Sodišče je moralo po dolgi razpravi, ki je trajala več nego dve uri in pri kateri je bilo zaslišanih 19 prič, ugotoviti ničnost vseh obtožb in je oprostilo Zgurja v veliko razočaranje vseh prisotnih karabinjerjev in faši-stovskih veljakov. Enako je sodnik oprostil tudi trgovca Premrova in njegovo sestro, ki sta bila obdolžena kolportaže prepovedanih knjig. Tudi ona dva sta bila poverjenika Goriške Matice.
Slučaj župnika, v Krkavcih. Pred letom dni je zavladalo veliko veselje v italijanskih listih, ko je bil imenovan za župnika v Krkavcih pri Kopru župnik Silvani. Mislili so namreč, da ie Italijan, medtem ko je pristen Slovenec iz Beneške Slovenije. Vse je šlo v redu dokler ni prišel z novim šolskim letom v Krkavče za učitelja
najugodnejši kupčijski trg v Evropi!
POMLADANSKI VELESEJEM od 6. do 12. marca 1927.
1000 blagovnih skupin iz vseh strok.
Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od častnega zastopstva
STEGU in DRUGI, Ljubljana
Gledališka ulica 8. TeL 925.
prestali De Luca, ki je že na svojem prejšnjem mestu v Artvižah povzročil toliko gorja. Znan je daleč na okoli kot velik pijanec, ki zapravlja v prvih dneh vsakega meseca svojo plačo v družbi raznih fašistovskih barab, potem pa piie »na račun« pri vseh gostilničarjih. Znan je vsem še slučaj v Artvižah, ko se .ve tam oglasil slovenski učitelj z dekretom šolskega skrbnika Reina. da prevzame učiteljsko mesto in ko ga je De Luca s silo pognal in se ni hotel pokoriti niti povelju šolskega predstojnika, obratno, izsilil je od domačega ljudstva plebiscit, češ, da je proti slovenskem pouku in za njega, učitelja De Luco. Končno pa je bila mera polna in je moral zapustiti Artviže. Sedaj razsaja v Krkavcih in sosednjih krajih. Posebno sovraštvo ima proti žpniku Silvaniju. Tržaški »Popolo« je objavil že nešteto dopisov iz Pomjana iz Krkavcev in iz Kopra proti temu gospodu. Očitali so mu, da pri-diguje slovenski, da dobiva samo slovenske liste in nobenega italijanskega fašistovskega glasila. Napadli so ga na desno in levo. Najhujše pa se je zgodilo pred kratkim. Nastavili so mu na Cesti žico, da bi se vanjo vlo-vil ko se je vračal iz Trsta, kjer je bil pri škofu, proti domu. Pravočasno se je še umaknil nevarnosti. Učitelj De Luca pa je medtem zopet priredil plebiscit proti slovenskemu duhovniku. Na lice mesta je prišel sam škof Fogar iz Trsta. Ko je spoznal položaj, zlasti ko je sprevidel, da je življenje župnika Silvaniia v resni nevarnosti, Je cjal odstranit! Najsvetejše iz tabernaklja in cerkev zapreti. Župnika Silvaniia pa je vzel kar s se-boj v Trst. Ko sose proti temu oglasili fašistovski veljaki iz Koora. jim
V vsaki hiSi Je
BRAZAY
f*
francosko iganje 1 mentolom naobhadno potrebno.
(/.ftk. zaSe.)
Pri notranjih slabosUh, glavobolu, zobobolu je treba samo nekoliko kapljic.
Vzeti „BRAZAY“ FRANCOSKO
20 AN JE in takoj se bolečine olajšajo; posebno pa proti reumi in trganju. Po masiranju se počutite kakor poživljeni.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in večjih trgovinah.
Gen zastopstvo in depot za SHS:
DESTILAT D. D. ZEMUN
za Slovenijo in Medjimurje pri:
A. ŠARABONU, Ljubljana.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
»SAVA
opde osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Asslcurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno sastopstvo za Slovenilo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
„CABA“
onqe ocHrypaBajyhe ahohh-napcKo flpyuiTBO y 3arpe6y
ie škof dal razumeti, da ne more trpeti takega preganjanja podrejenega mu duhovništva. To pa je udarilo fašistom na možgane. »Popolo dj Trieste« je dnevno poln člankov o nezaslišanih razmerah v Krkavcu in proti tržaškemu škofu. Pisec je naravno vedno propali učiteli De Luca, kateremu dela častno družbo podtajnik fašistovske pokrajinske organizacije za Puljsko pokrajino De Pe-tris, ki je tudi na zadnji seii pokrajinskega odbora predlagal resolucijo, nai se zahteva od Osrednjega strankinega vodstva in od Mussolinija samega, naj poseže z vso energijo proti rovarjenju slovanskih duhovnikov v srednji in severni Istri. Med tem pa hodi ljudstvo iz Krkavcev v velikih trumah k tržaškemu škofu, da jim vrne ljubljenega župnika Silvanija.
Okrožnica na prefekte potrjena. Znana okrožnica prefektom, naj skrbijo končno, da prenehajo vsi neredi in nasilja v njih območju, je bila še enkrat potrjena od načelnika vlade Mussolinija v pogovoru, ki ga je imel z zastopniki rimskega fašja. Kakor je videti, je takrat celo Mussolini čutil potrebo, da ponovi izdani ukaz še enkrat.
Prvj kvestor v Gorici. S tem, da je Gorica postala glavna mesto pokrajine, je postala tudi sedež samostojnega policijskega ravnateljstva. Kot prvi goriški kvestor je bil imenovan komisar dr. Aleksander Pani-ni-Finetti, ki je bil dosedaj kvestor v Trentu.
Spremembe na goriški prefekturi.
Od cdpravljenja koperske prefektu-
re je premeščen na goriško prefekturo dr. Herceg, ki se je že velikokrat pokazal kot najhujši sovražnik vsega, kar diši po slovanskem. V zadnjem času je bil komisar občine Dekani v Koprščini. Njegovo komisarsko mesto je prevzel njega vreden sopajdaš učitelj Mastrocchi, ki je znan kot najhujši zatiralec slovanske pesmi in besede v vsei občini.' Prvo njegovo delo je bilo. da je razpisal mesto dveh pomožnih občinskih tajnikov, da tako obremeni občinsko blagajno in da si preskrbi sebi vredno družbo.
Čiščenje v tržaški občini. Urad# ni list od 1. t. m. je objavil odlok
—	zakon od 13. januarja 1927, s katerim se raztegnejo odredbe, 'ki so bile izdane z odlokom — zako« nom od 16. decembra 1926 za či* ščenje med službenim osobjem milanskega mesta, tudi na mesta Bari, Benetke in Trst. Radovedni smo, kako se bodo te odredbe iz= vajale in kakšen bo uspeh.
Društvo »Mladika« v Gorici, ki
je bilo pri znanih napadih na slovanske ustanove v Gorici ob priliki zadnjega atentata na Mussolinija izgnano iz svojih društvenih prostorov, še ne more nazaj vanje.
Podeželski pismonoše odpuščeni.
V	zadnjem Času je bilo veliko število slovenskih podeželskih pismonošev na Goriškem odpuščenih.
Prepovedana veselica. Veselica
pevskega in bralnega društva »Venec« v Kozini, ki se je imela vršiti, je oblast prepovedala.
Mati in sin.
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica $t. 24
Glej, sinko, primerjajva enkrat perilo, oprano z ZLATOROG TERPENTINOV IH MILOM
s perilom, opranim z drugim milom!
Kakšna razlika 1
Perilo, oprano z Zlatorog terpen-tinovim milom, je res lepše, kakor novo. Poleg tega sem našla v Zlatorog terpentinovem milu
že drugi zlatnik po 10 frankov!
Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Dreiče Ver bi C.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Špan.