Icfcaja vsa* lelrtek hi vel J« % poštnin* vred ali v Marl-i*ru • peiiljanjera «a dom w cel* 1*1* 32 Din, pol leta IS Dia, telrl leta t Din. Izvta Jugoalavije «4 Din. Naročnina te petij*	upravnišlve
>Sl*v. G**p*darja« v Maribora, Kerešk» cesta it. 5. —< List •• Jopošilja d* odpe-vedL Narečaina s« plačuje 1 eaprcj. Tel. ialerurbaa 113.
Posamezna Številka s'.ane 1*50 din«
Poštnino plačana v tfofovlnl.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo j« T Mariboru^ Koroška ccsta SI. 5. Kekepisi
te ne vračajo. Upravaišlv» «prejema aaročnino, iaseratei
ia reklamacij«. Cen* inserulom p* dojtoTorit. Za večkralne oglase primerea popust. Nezaprle reklamacije so poštnina proste Ctk*vnl račun poštnega urada Ljubljana 10.G03. Telefea ialer^ urbaa 113.
5. številka.
Maribor, dne 3. lebruarja 1U27.
61. letnik.
Po volitvah,
Tistim, ki s« volili SLS!
Slovenski narod je zopet pokazal, da stoji za svoja poetična, gospodarska in kulturna načela še vedno kot en mož. Nad 80.000 mož in fantov je armada SLS, tako trdna, «da ni omagala že v šestletnem boju, ki ga SLS bojuje za pravice slovenskega naroda. Ta četa je zvesta in na njej »Ioni moč našega naroda. Na njej je čast in ponos vsakega poštenega Slovenca. Kdor je dal zaupanje SLS, je tudi sam lahko ponosen, ker je s tem pripomogel do sijajne zmage SLS. Ta zavednost naj med vsemi ostane! Naj se še poglobi! To bodo izvršili naši politični krajevni odbori. Ti naj adaj sestavijo seznam vseh tistih, ki so volili SLS. naj ostane tudi zapisano v časti za zgodovino ime vseh tistih, ki so v težkem času neustrašeno branili pravice s'ovenskega naroda. Krajevni odbori pa naj gledajo, da si bodo to število ne-le ohranili, ampak tudi pomnožili. Najlažje se to izvrši potom rednih političnih sestankov in razgovorov, ki se naj vršijo vsaj vsak mesec enkrat, kjer se možje prosto med seboj razgovarjajo o političnih in gospodarskih vprašanjih. Poleg tega pa je potrebno, da ima vsaka družina dober političen list — in to je »Slovenski Gospodar«!
Tistim, ki niso šli volit.
V Sloveniji jih je bilo pri teh volitvah skoro 40 odst. takih, ki niso šli volit. Recimo, da jih je bilo od teh 10 odstotkov takih, ki res niso mogli. A približno ena tretjina pa je takih volilcev na Slovenskem, ki bi lahko šli, pa niso hoteli. Ta množica Slovencev ni ravno v čast našemu narodu, kajti vsak kulturen narod si skuša ravTio potom volitev priboriti oblast sebi in svojim zaupnim osebam. Pomisliti je treba, da je bilo veliko boja, tudi krvavega boja, da se je uvedla splošna volilna pravica, da ima sedaj vsak dorasel moški pravico soodločevati pri javni upravi in pri ureditvi države in dežele. Gotovo je nadalje tudi to, da ravno taki, ki nočejo soodločevati pri javni upravi, ker se zdržijo volitev, najbolj zabavljajo čez javno upravo. Da bi se pa izpremenila, ne pripomagajo. Veliko število takih, ki niso šli volit, kaže, da imamo še vse premalo politične ¿avednosti. Kajti po večini so ti, ki so doma ostali, našega ¿političnega mišljenja, ker nasprotne stranke so spravile «a volišče vse, kar je njihovega. Zato naj krajevni odbori SLS skrbijo, da bo politična zavest zrastla. To pa se zopet zgodi po političnih sestankih in posebno po političnem časopisju. Zato je zdaj prvo delo, da politični list »Slovenski Gospodar« pride v vse tiste hiše. Nič več se naj ne zgodi, da bi nam le primanjkanje 5—20 glasov dalo po enega demokratskega poslanca, kot se je to zdaj zgodilo v nekaterih okrajih. Zavednost naših naj potom dobro razširjenega iasopisja vedno bolj raste!
Radičevcem v Sloveniji!
Radičevci v Sloveniji so nazadovali za 15.000 glasov. A ne le to. Nazadovali so posebno vsled tega. ker ne vedo, kaj da so. Ena skupina ho";e z Radičem čez drn in strn, l.uga se tega sramuje, hoče biti le na skrivnem z Radičem ■v.enjena. Slovenski kmetje pa, ki ne poznajo dobro vseh trh spletk svojih voditeljev, so nasedli eni tej, drugi oni skupini. V ta razdor je pa 'naenkrat posegla vmes Samostojna demokratska stranka, ki se je takoj po volitvah vr-l?'a nad radičevce, da je njihova rešitev le v SDS. Zgodi se ';:hko, da bodo posamezni voditelji Samostojne po deželi zdaj začeli pripravljati ljudi za prehod v SDS. Radičev-*ki dosedanji pristaši so se ravno zato ločili od demokratov, ker niso hoteli biti več v družbi teh ljudi. S slepoto bi j
Rokovnjaška koča.
(Poljski «pisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Alojzij Benkovič.)
Dolgo je stala ta smreka % tistim napisom, dokler je ni s'.rela raztreskala. Tisti, ki so to vedeli, so na razne načine razlagali to s!v?.r. Nekateri, da jc Bog hotel pokazati, da je uslišal prošnjo in dete, čeprav ni bilo krščeno, vzel v nebesa. Drugi so govorili, da je iiotel pokazati, da tako gori v peklenskem ognju, kakor je ta smreka gorela od strele.
»Bog je Bog«, je rekla stara Gadejka, njih teta, »tak je, kakor orel na nebu. Kdo ve, kaj namerava? Nič ga ne o/ira, ne dež, ne tema. Leti, kamor hoče. Tak je tudi Bog — prost . . .«
Vojtek Samek iz Zakopanega, strasten lovec medvedov, imenovan »Vidovac«, ker so se mu prikazovale čudno stvari, kakršnih ni videl nihče drugi (pravijo, da je videl v Morskem očesu*) ribo s koštrunovo glavo), je videl v tisti rokovnjaški koči neko noč v oktobru ob polni luni s rasnega tatranskega jezdeca, risa na jelenovem vratu, kako je dirjal čez iaz po,j rokovnjaško kočo in ga je kot vihra nesla obupana žival. Ko je slišal od daleč jek in je ugledal strašno prikazen, se je Samek najprej prestrašil ker je mislil, da je prikazen, in se je prekrižal. Jelen je letel mimo in izginil v goščavi.
Tam je videl tudi obupen boj medveda z volkovi, ki ji!) je bilo pet. Ves gozd se je tresel od rjovenja in hrope-n a in mrak svežega snega se je valil po zraku nad klobčičem teh zverin. Iznenada napadeni medved ni imel časa pobegniti v gozd med drevje in volkovi so ga obkolili. Sa-
.Dti, i *
*) Gorska jezerca v Tatrah. — Op. prrL
"•t r *> vfcvHi
morali biti udarjeni, če pojdejo nazaj. Vemo, da jih je precej, ki na to rakovo pot ne bodo šli. Vemo, da jih je, ki so -spoznali, da je edina res kmetska stranka naša SLS. Naj jih ne bo strah in sram to tudi javno izpovedali. V čast naj si štejejo, če bodo stopili v vrste SLS in njej dali svoje zaupanje, saj radičevšoina ga ni bila vredna in je danes tudi nikjer več ni.
Kdo pa so SDSarji med nami?
Da je SDS dobila v Sloveniji tudi že nekaj krogijic, je krivo to, ker se nekaterim nobe) zdi, da lahko z liberalci držijo. Drugi so glasovali zato, ker so popolnoma pod vplivom »Jutra« in drugih liberalnih časopisov. Vsi skupaj so pa taki, kot je to »Jutro« te dni dokazalo, ki imajo sicer radi kmeta v svoji gostilni, trgovini, pisarni itd., ne marajo pa zanj, kadar bi on potreboval njihove podpore. Takoj po volitvah so SDS časopisi začeli zmerjati naš narod kol nekulturno maso, ker Slovenci niso volili SDS. Tako govori gospoda, kadar kmeta ne potrebuje. Pride pa zopet čas, ko bodo prosili za krogljice, a do tedaj pa vsi zaslepijenci, ki so še to stranko volili, naj ne bodo več nerazsodna kmet ska masa, ampak naj tej jari gospodi povedo, da so politično dovolj zreli in razsodni.
Po volitvah bo treba obojestranskega dela. Oni, ki so izvoljeni č'and oblastne skupščine kot kandidati SLS, so nam porok, da bodo storili vse, kar je mogoče, da se zbo1]-sa naš gospodarski položaj. Naši požrtvovalni delavci po deželi bodo pa gVdali na to. da naše vrste ostanejo trdno sklenjene, da se še pomnožijo. Pri tem obojnem delu pa iim bo pomagal tudi naš tisk, naši listi, tudi naš »Slovenski Gospodar«.-
Državna
V NAŠI DRŽAVI.
Vlada radikali-radičevei je — padla. Naša država ima vedno to smolo, da ne more dobiti rdne, močne vlade. Saj imamo sprememb vlade toliko, da jih bomo lahko razdelili na vsak mesec eno. Kaj država pr tem trpi, ko vse delo stoji, ko se ne sklepajo nobene postave, ni mogoče preračunati. A kljub temu je dobro, ¡^ je vlada RR (radikali— radičevci) padla. Dasi je "i me Ta s stevTIorh svojih poslancev veliko večino, vendar ni bila v ada nikdar prav trdna, in je doživela v nekaj mesecih več izdaj, pa vsaka nova je bila slabša od prejšne. Zadnja je bila sestavljena na sveti večer. Za Svečnico pa je že ni več.
Zakaj je padla RR vlada? Radič bi ^ad na vsak način posta! prvi gospod v državi. Zalo deluje v tem smis'u da bi radikale razbil. Preje je Uzunoviča hujsikal proti Paši-ču. Zdaj mu je Uzunovič postal premočen, je hotel izigrati Trifkoviča zoper Uzunoviča. Kot vzrok, c a je prevrgel vlado, je navedel ta, da so radikali vprizarjali pri volitvah velikansko nasilje. Kot trenutek, pri katerem se je vlada /rušila,. pa je bilo glasovanje za predsednika upravnega odbora. Pri tem g'asovanju je postavila vlada svojega, in nasprotne stranke svojega kandidata. Radičevci pa so glasovali z opozicijo in s tem je bil izvoljen davidovičevec Markovič. Uzunovič je šel takoj na dvor in v petek je podal ostavko celokupne vlade.
Kakšna ho nora vlada? Krali ie takoj začel posvetovanja z voditelji raznih strank. Pok'ical je med drugimi tudi dr. Korošca za SLS. Dr. Korošec je najpreje zavrnil očitke, ki jih je Radič naperil zoper SLS pred kraljem, da naš narod ni politično razsoden. (Zato ker je Radič v Sloveniji propadel!) Nato pa je naš voditelj z nova povda-
ril zahteve, katere je že večkrat javno povedal, pod katerimi bi bil slovenski narod zadovoljen, da gre njegova stranka SLS v vlado. Splošno je takoj od začetka prevladovalo mnenje, da se mora sestaviti vlada, ki bo res delala. V tej naj na noben način ne bo Radiča. Uzunovič je prvi dobil nalog od kralja, naj sestavi novo vlado.
Politična moč strank po volitvah. Prav so imeli tisti, ki so rekli, da gre pri volitvah v oblastne skupščine tudi za "to, da se znova pokaže moč strank, ki so danes v Beogradu odločujoče. Mislilo se je, da se bo položaj bistveno izpremenil, a se ni. Radikali so ostali najmočnejša skupina, radičevci so kljub temu, da so v celoti od zadnjih volitev izgubili nad 200.000 glasov, navidezno le malo nazadovali. Davidovičeva skupina je po mestih in trgih napredovala, dočim Pribičevič-Žerjav ne vesta, kaj bo, če se čini preje ne zvežeta s kako drugo skupino. Naša SLS je ostala v svoji dosedanji moči. Če bi pa vsi šli volit, kar je zares naših, bi v Sloveniji ne bilo nobenega drugega poslanca* In to bi bilo prav!
V DRUGIH DRŽAVAH.
Albanija je pravo ognjišče zvijač in medsebojne pr©^ vare. Sedanji vladajoči Beg Zogu si zna pomagati. S pomočjo Jugos'avije je prišel do moči. S pomočjo Italije je prišel do težkih milijonov in je hotel celo postati kralj in se poročiti z italijansko princezinjo. Pa ga je Mussolini malo potegnil. No, Beg Zogu si je znal pomagati. Približuje se zopet Jugoslaviji in hoče z njo biti v »najboljšem« sosedstvu. Kako do^o bo še šla ta igra naprej, se ne more reči.
Avtonomisti na Francoskem pridobivajo vedno bolj na številu pristašev svojega programa. Upati je, da bo Francija uvidela, kako veiiko bi pridobila, če bo avtonomistično urejena.
Poljska se želi nasloniti na Rusijo. Med Poljsko in Rusijo ni prav bratskega razpoloženja. Toda Poljska ve, če bi se Rusija zvezala z Nemčijo, tedaj je ona drobna v prvem hipu kakih političnih prevratov. Zato je Poljska sama začela razmotrivati. da bi se zbližala Rusija in Poljska. Vendar je maloverjetno, da bi se to zgodilo, ker je v poljski državi veliko bivše ruske zemlje.
Nemčija ima konečno vlado. Dolgo časa je bilo treba, da se je v Nemčiji sestavila vlada. Odločujočo besedo je ¡rae'a krščanska ljudska stranka. Nemški katoličani so zelo dobro organizirani in zato tudi v vseh važnih trenutkih odločujoči. In Nemčija kljub propadu po vojni, kljub velikanskim vojnim odškodninam ne stoji slabo. Kjer pač odločuje poštena krščanska stranka, tam se vrši tudi pošteno delo in je tudi napredek. Vlada ima komaj dva glasa večine, a je upati, da bo lahko delovala.
Na Kitajskem se bo najbrž mirno rešil ves spor med Kitajci in Angleži in ne bo večjega krvavega spopada. Pač pa se vršijo še hudi boji za Šangaj, v katerih tekmujejo kantonska vojska zoper že skoro popolnoma poražene čete generala Sunčuanfanga.
Verski boji v Mehiki se še vedno nadaljujejo. Katoličani so se organizirali v obrambo in se branijo z orožjem. Da bi jih vladine čete prestrašile, dajejo zapirati duhovnike, tudi škofe. Vlada je naročilia svojim agentom, da morajo nadškofa Aozsa zajeti živega ali mrtvega tekom enega tedna. Slovenski liberalci, ki so pravi bratci teh nasilnežev v Mehiki, so dolgo časa trdili, da so vsa poročila lažnjiva. Zdaj pa iz lastnih časopisov morajo priznati, da se boji v resnici vršijo. Le tega ne priznajo, da se katoMčanom, ka-terim so vzeli cerkev, šole, duhovnike, samostane, godijo kake krivice.
niek je gledal ta boj skozi vrata rokovnjaške koče z dvo-cevko v roki. Škoda se mu je zdelo medvedove kože, a bil je radoveden, kdo bo zmagal. Medved se je ljuto branil in se umikal v gozd mladega smrečja. Bojevita duša Samkova se je veselila ob pogledu, ka><o se je mogočna zver open ala na zadnje noge, kako je mahala z močnimi šapa-; ¡i rjoveč in hropeč. A urni volkovi so odskakovali v stran in zapirali medvedu pot v gozd. Že se je eden, na glavo zadet, ječeč zvalil v sneg, in kri mu je lila iz razmesarje-nega gobca; že je drugi, s trebuhom, od medvedovih šap razmesarjenim, zletel visoko v zrak, padel na zemljo in se zvijal v lastnem drobu, ko se je posrečilo največjemu volku od zadaj skočiti na medveda in za ušesi mu zasaditi zobe v vrat. Sedaj je drugi volk medveda zgrabil za grlo in tuli tretji mu je skočil na vrat. Davljeni medved je padel in iztegnil šape. Sedaj je nastal en sam skrotovičen klobčič teles in dvignil se je tak krik, rjovenje in hrope-nje, zmešano s tuljenjem obeh poginjajočih volkov, da se je Samku stres'a puška v roki ob groznem hrupu. Kake pol ure je traja'o premetavanje borečih se zveri, ki so se bile tako pomešale, da je bilo težko razločevati drugo od druge. Nezadn'e se je medved zadavljen nehal braniti, in volkovi, vsi rdeči od krvavečih ran, so pričeli trgati njegovo meso in gorati kri. Tedaj pa je Samek z dvema streloma ubil dva volka; tretji je zbežal.
To je pripovedoval zvečer, vrnivši se domov, v topli sobi, jedoč kadečo se kašo, lepo zalito z vro";im sladkim mlekom. Resnb ga je poslušala žena. rojena iz gazdovskega (pastirskega) rodu Sobčakov, trije postavni sinovi in tri brhke hčere z visokimi grudi in rdečimi lici, ki so tkale platno na statvah, dokler je bil dan, sedaj pa sedele ta na klopi, ta na rebru ona na stolcu. podpirale okrog'e brade z dlanmi in poslušale povest, kakršne je oče navadno pri-
našal z gora. Poslušala sta tudi dva prijatelja in tovariša Samkova, znamenita lovca, Jasjek Valčak iz Skibovke in Macjek Tatar iz Tatarov. Pila sta ogrsko vino, ki so ga bili postavili pred njiju, in puhala iz pip gost in dušljiv dim. Jutri sta nameravala iti s Samkom k rokovnjaški koči po kože ubitih živali, katere niso izgubile cene, čeprav so bile raztrgane v boju. in po medvedje meso in mast, silno dobro za razne bolezni, dok'er ne uničijo bogatega plena drugi volkovi, risi, lisice, kune in roparske ptice.
Tam je imel Samek tudi čudno prikazen, zaradi katere so ljudje govorili, da gotovo pride v nebesa, če bi bil ie tako hudoben, ker mu je Bog dal videti tako stvar. In Samek ni bil hudoben.
Nesreča je hotela, da je šel od doma z dvema tovarišema. da bi v Mjengušovski dolini izkopaval svizce; tam je naletel na sedem liptovskih strelcev in od njih dobil kroglo v bok.
Ne bil bi je dobil, ker je imel čas uiti in tudi njegova tovariša sta ušla nekam proti Koprovemu sedlu, a bojevita duša Samkova se ni hotela umakniti z bojišča brez strela, ne da bi se bil pokazal Liptovakom. Obstal je torej in največjega Liptovaka vzel na muho. A ni bilo božjega blagos'ova. kajti strel je odpovedal, bodisi da je smodnik na prašnici postal vlr.žen, bodisi kaj drugoga, in takrat mu je nenadoma eden izmed liptovskih strelcev kroglo za-smodil v rebra. Z njo se je Samek umaknil v gozd v svesti si, da se umika častno, in je krvaveč prekobalil Mjengu-"ovsko sed'o, prišel do Ribjega jezera pod Volišin brez jedi in pijače, ker ni imel kaj; vse je ostalo v jami pri svizcih. Nazadnje ga je pod Vaksmundsko premagala slabost in takrat je samo prosil svo:o dušo. naj ne uide iz njega, dokler se ne privleče do rokovnjaške koče. Tam se
Sestavljanje volilnih imenikov.
Od 2. februarja skozi 31 dni županstva na novo sestavljajo volilne imenike. Osnova jim je stari volilni imenik. Sedaj je predpisan skupen volilni imenik za vse volitve: v narodno, oblastno in sresko skupščino in v občinske odbore. Ta skupni volilni imenik je dvojni: a) stalni volilni imenik, b) abecedni volilni imenik.
V	stalne volilne imenike se vpisujejo uradoma vsi, ki imajo po zakonu volilno pravico, ako so najmanj šest mescev nastanjeni v tej občini. To ne velja za državne uslužbence. Uradniki in vobče vsi javni uslužbenci se vpisujejo v volilne imenike one občine, v kateri stalno živijo, brez ozira na to, kje prejemajo plačo in ali je njih službovanje zvezano s potovanjem.
V	občinah, kjer je več volišč, je prirediti volilni imenik v posebnih zvezkih za vsako volišče.
V	občinah, ki so sestavljene iz več sel (katastralnih občin), je prirediti volilni imenik v zvezkih za vsako selo posebej.
Na koncu imenika se označi z besedami število vpisanih volilcev in število listov imenika. Potem se postavi številka in datum, občinska komisija ga podpiše in pritisne nanj pečat. Stalni volilni imenik mora biti označen in od krožne sodnije potrjen kot stalni volilni imenik; lahko pa seveda navaja volilce v abecednem redu.
Poleg stalnega volilnega imenika mora občinska komisija sestaviti tudi skupen abecedni imenik vseh volilcev v občini; v tem imeniku se zraven imena vsakega volilca označi stran in številka volilnega imenika, pod katero je volilec vpisan v volilni imenik.
Stalni in abecedni volilni imenik je spisati v dveh izvodih.
Župan, oziroma občinski urad, je po določilih zakona dolžen pri sestavi vpisati uradno — torej brez reklamacije (zahteve) — v volilni imenik vse tiste možke, ki do sedaj niso bili vpisani, so stari 21 let, so naši državljani ali pa Slovani po jeziku in plemenu ter bivajo šest mesecev v občini. Vojake, ki so odslužili svoj rok, vpisuje županstvo uradoma v volilni imenik po odslužitvi roka.
Največkrat naletimo pri sestavi volilnih imenikov na sledeče napake:
1.	Volilni imeniki niso označeni kot stalni.
2.	Vpisi volilcev so površni, ker se čisto nepravilno napiše krstno ali celo rodbinsko ime in poklic, posebno pa napačna hišna številka.
Županstvo, ki bi namenoma zanemarilo uradno dolžnost, izvršiti vpise in izbrise v volilnih imenikih, lahko zadenejo visoke denarne in težke zaporne kazni. Če občina ne vpošlje volilnih imenikov v potrditev okrožnemu sodišču, lahko to župana ovadi drž. pravdništvu in pošlje na stroške župana posebnega uradnika.
Somišljeniki!
Sedaj, od 2. februarja do 3. marca, sestavljajo županstva na novo volilne imenike. Skrbite, da Vas županstvo vpiše v novi volilni imenik! Gotovo pa se radi vpisa v volilni imenik javite pri županstvu vsi tisti, ki ste: 1. bili do zdaj izpuščeni. 2. ste se priselili v občino in že stanujete tam 6 mesecev. 3. boste do 3. marca 21 let stari. 4. vojaki, ki ste ali boste do 3. marca odslužili svoj rok. Za vsak slučaj si pripravite uradno potrdilo, da ste dovršili do 3. marca 21 let (krstni list. ali krstni izpisek, šolsko izpričevalo, del. knjižico ali d rugo list'no. ki je sestavljena na podlagi krstnega lista)! (Glej članek v današnjem »Gospodarju«: »Sestavljanje volilnih imenikov!
Bratovščina sv. Cirila in Metoda.
Škof Anton Martin S'omšek je slovel in še slovi ne samo pri nas, temveč daleč po krščanskem svetu. Kar je pa slavo njegovega imena zaneslo najdalje, je »Bratovščina sv. Cirila in Metoda«. Ustanovil jo je leta 1851. Kot dober katoličan in dober Slovan je iz srca želel, da bi že sko-ro prišel srečni čas, ko bodo vsi otroci matere S'ave združeni v eni sveti katoliški in apostolski cerkvi. Zato je vabil poleg Slovencev Hrvate, Čehe, Poljake, pa tudi druge
je zgrudil na dračje, ki je ostalo tu od zadnjega prenočevanja rokovnjačev ali strelcev, ter obležal.
Takrat — a Bog ne daj, da morda v mrzlici od rane ali po božji volji — je videl, česar ni videl še noben horal.*)
Bil je tako slab vsled izgube krvi, da ni mogel gibati niti roke niti noge. Naenkrat pa se mu je zdelo, — bilo je po solnčnem zahodu v temi, ker je bil dan meglen in je pršelo — da se je neka senca prikazala med vrati, čeprav so bila zaklenjena, in takoj nato druga. Ena je obstala na levi, druga na desni strani vrat.
»Smrt«, je pomislil Samek. »A čemu za vraga bi prišli dve, saj vendar ena zadostuje vsemu svetu, kraljem, škofom in doktorjem, tembolj kakemu kmetu tega pa tudi ni še nihče slišal, da bi bili dve smrti, ali da bi smrt hodila v dveh osebah . . .«
A takoj je izprevidel kdo je prišel, kajti senca, ki je stala na levi pri vratih, je rekla:
»Duša človeška, pojdi z menoj!«
Tn ta glas je bil tak, kakor bi bila zaškripala neraa-zana os.
»Oho!« je pomisMl Stanek in vztrepetal. — »To je gotovo hudobec in druga je gotovo smrt, ali pa njegov po-magač.«
Ta hip pa «p ie og'psila senca, ki jp «tala na desni strani vrat: »Duša človeška, pojdi z menoj!«
Ta glas pa jp 7vpnpl kakor zvonček v cerkvi.
Zato sp jp Sflmpk razveselil. kajti spoznal je. da ni niti hudobčpv pomagač. niti smrt. ker ta dva bi ne imela
•) Horali — gorjanci v Tatrah. — Op. prel.
katoličane, naj se pridružijo njegovi bratovščini ter z molitvijo in miloščino delajo za cerkveno zedinjenje. Dolgo je ta bratovščina res lepo cvetela ter dosegla do 190.000 udov. Toda po Slomškovi smrti je začela stopati nekoliko bolj v ozadje. Ni bilo človeka, ki bi tako gorel za njo kakor njen ustanovitelj, pa tudi politika ji ni bila prijazna.
Na Velehradu v Moravi, kjer je grob sv. Metoda, pa se je leta 1891 ustanovilo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« po vzorcu Slomškove bratovščine. Ta pobožna družba se lepo razvija in lani se ji je pridružila tudi stara Slomškova bratovščina. Apostolstvo in bratovščina torej odslej delujeta popolnoma enako, imata iste odpustke, sta torej eno in isto; le v lavantinski škofiji smo ohranili ime »bratovščina« iz poštenja do Slomškove ustanove.
Že Slomšek je do smrti vsako leto v »Zgodnji Danici« poročal, kako se bratovščina razširja in kakšne uspehe da ima delo za zedinjenje. Tudi zadnja leta je ljubljansko »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« razpošiljalo letno poročilo »Kraljestvo božje«. Letos bomo IlOOletnico rojstva sv. Cirila proslavljali v cerkvi in v društvih, poromali bomo sredi avgusta na Velehrad. Storiti pa hočemo tudi vse, da ne bo več hirala »Bratovščina sv. Cirila in Metoda«. Zato začne g'asi'o Apostolstva in Bratovščine »Kraljestvo božje« izhajati šestkrat na leto. Kjer je bratovščina že ustanovljena, bodo dobivali na deset plačujočih udov po en izvod zastonj. Kdor list posebej naroči, plača na leto 10 Din. Uprava je v Mariboru. Koroščeva ulica 12.
Te dni dobijo vsi župni uradi nekaj iztisov prve številke. Vzemite, preberite, list se vam bo gotovo priljubil. Ne pustite nobene številke, da bi kje obležala!
Čeravno je dandanes tolika poplava z listi, upamo, da dobri, katoliški stvari ne bomo škodovali, ampak le vzbudili večjo požrtvovalnost pri tistih, ki pač morejo. Gre za Slomška, gre za naše slovanske brate! Delo za zedinjenje vzhodne in zapadne cerkve je bolj naše kot marsikatero drugo. Kakor vemo in moremo, nadaljujmo delo sv. Cirila in Metoda — pod varstvom božje Matere!
Kaj je novega?
Slovenska žena! Pri pravkar končanih volitvah so protiljudske svobodomiselne stranke dosegle tisto malo uspeha le s pomočjo svojega časopsija, s katerim so našo deželo kar preplavile. Spomni se. slovensko ženstvo, da bi sp jim niti to malo ne bilo posrečilo, ako bi bile me proti tej kugi uporabile močno in edino pravo orožje, ki ga imamo: da z dobrim tiskom premagamo slabega. Vprašajmo se: Ko'iko smo pridobile novih naročnikov za Mohorjevo družbo? Koliko novih naročnikov za »Slovenca«. »Domoljuba«, »Slovenskega Gospodarja«, »Pravico« itd.? Slovenska žena, skrbi, da ne bo slovenske hiše, v kateri bi ne biio vsaj enega od naštetih političnih listov!
Redkost vin;čarjev. Jubilej. Pri g. dr. Reiserju v Pek-rah obhaja uslužbeni viničar Jožef Tertinek dne 2. svečana t. 1. ne samo svojo zlato poroko z njegovo še krepko in pridno ženo Marijo, rojeno Tarkuš, ampak tudi 501etnico svojega neumornega in zvestega delovanja pri rodbini g. dr. Reiseria. Čestitamo!
Dve težki nesreči. V mariborsko bolnico je pripeljal rešilni oddelek dve težko ponesrečeni osebi. Posestnik A. Laufer iz Strihovec pri Št. Pju je po nesrečnem slučaju izgubil desno roko. Ma'o kasneje, ko je rešilni avto odšel v Št. flj. se jp ponesrečil v Mariboru v neki mizarski delavnici zaposleni pomočnik Stanko Kumer. Stroj mu je zmečkal levo roko. Ker je rezervni rešilni avto v popravilu, so morali prepeljati Kumerja v bolnico z avtom požarne brambe.
V bolnici aretiran. V mariborski bolnici se je zdravil neki A'ojzij Grilc, katerega zasleduje sodišče v Zagrebu radi tatvine. Mariborska policija je doznala za Grilca ter ga ¡p. ko hi moral ozdravlien zapustiti bolnico, aretirala in izročila zagrebškemu sodišču.
Kako smo volili pri Spodnji Sv. Kungoti? Tudi tu pri Spodnii Sv. Kungoti in na Pesnici smo po več letih sprevideli, da samostoina (Fadičeva) ter demokratska stranka nista za našp ljudstvo. Padi tega smo zapustili te ničvredne stranke in smo letos skoro vsi vo'ili edino pošteno Slov. ljudsko stranko. IzvoMli smo si našega Supaniča iz Vajgna in Šprhinpka iz Vrtič. Vpspli smo tega vsi! — Vprašamo pa Vas, ali sme g. nadučitelj s pomočjo šolskih otrok agitirati
za samostalno demokratsko stranko. Šolski otroci »o namreč prenašali agitacijske lističe za liberalce. Stariši zahtevamo, da učitelji ne uganjajo politike. Šola je naša, in tudi otroci so naši.
Kaj je v Svečini novega? Demokrati so pri nas dobili 60 glasov samo radi tega, ker se je za vsak glas delilo po več kil moke in tudi denar. Ali sedaj so vsi tisti, ki so kupovali krogljice, strašno žalostni in se zelo kislo držijo. Ce) teden so že pili na račun zmage, ali v nedeljo in pondeljek po volitvi so bili demokrati kar plavi od jeze. Zelo veseli smo, da je izvoljen naš Šerbinek za deželnega poslanca. Šerbinek je bil postavljen samo za namestnika, a je izvoljen za poslanca. A Smonig je bil kandidat, a je propadel. Pomilujemo njega in onih 60 volilcev, ki so se dali zapeljati k tako žalostni stranki, kakor je samostojno-demo-kratska. Čudimo se, da se nekateri dobri možje iz Špičnika in grajski viničarji niso sramovali voliti zapravljivce našega denarja — demokrate.
Pri Sv. Trojici v Slov. gor. smo z nestrpnostjo čakali, kako bodo izpadle volitve. Saj je bil v naši fari glavni kandidat Gorišekove demokratske stranke doma. A ogromna večina je kljub temu volila našo stranko. Škoda za Vrači-ča, da se je udinjal znanemu Milanu! Pametni možje so mu svetovali, naj se otrese samostojnih demokratov. Ali — s'adke obljube Milanove so ga premotile. G. Vračič bi vendar moral sprevideli, da samostojne demokratske stranke pošteni ljudje nikjer ne marajo. To je velikosrbska stranka. Na milijone našega denarja nam je Slovencem zapravila. Iz Slavenske banke je jemala denar za agitacijo. Ljudje so pa prišli na nič. Tako je. g. Vračič! Čestitamo Troji-čanom, da niso volili z Gorišekom!
Zaplotnikom v svarilo! Naši politični nasprotniki se
kaj radi poslužujejo obrekovanja in zahrbtnega natolceva nja. da bi na ta način onesnažili ime in čast naših pristašev in borcev. Posebno pred volitvami so poklicni obreko-valci noč in dan na delu, da bi s svojim umazanim orožjem škodovali naši stvari. In na žalost je tp zaplotnike jako težko pritirati pred sodišče, da bi prejeli zasluženo plačilo, ker iz obličja v obličje jim upade ves pogum in svoje besede tajijo, kakor kača rep. Človek ve. kje je izvor nesnage. pa je vseeno navadno ne more zadušiti, ker ljudje neradi hodijo pričevat pred sodišče. Značilno za te metode političnega boja naših nasprotnikov nudi obrekovalna gonja proti našemu neutrudljivo agilnemu delavcu, g. Franu Štupica. notarju pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Ko je moral radi težke bolezni lansko leto na daljši dopust, so naši politični nasprotniki raztrosili o njem najneverjetnejše vesti, ki so pravo merilo njihove nebrzdane osebno-strankarske mržnje in zlobe. Ko pa je g. notar okreval in zopet prevzel posle v svoji pisarni, so nasprotniki seveda utihnili. Toda beseda je kakor plaz: enkrat izprožena, se vali dalje in zavzema vedno večji obseg in težko jo je zaustaviti. Da bi seveda javno ponovili ali preklicali svoje popolnoma ne-osnovane obdolžitve, toliko možatosti zaman pričakujemo od naših političnih nasprotnikov. Opozarjamo vsled tega na ta način borbe nam neprijateljskih političnih krogov in prosimo naše somišljenike, da aktivno posežejo v boj za iztrebljenje zaplotnega obrekovanja in v vsakem takem slučaju brez oklevanja naznanijo obrekovalce prizadetim osebam. Ker le tako bo mogoče doseči zopet za kulturnega človeka neobhodno potrebno mero dostojnosti v političnem življenju.
Cenjenim volilcem gornjegrajskega okraja! Da ste v nedeljo, dne 23. januarja t. 1. pri volitvah v oblastno skupščino zglasovali sijajno zmago, se Vam srčno zahvaljujeva. Uverjeni bodite, dragi volilci, kakor ste Vi napram nama in stranki napravili svojo dolžnost, bova dolžnost proti Vam storila tudi midva. Bog živi! Marko Blekač, Franc Štrucl, člana oblastne skupščine v mariborski oblasti.
Smrtna nesreča na Dravi. V ostri zimi, kakor jo imamo sedaj, navadno ne vozijo splavi po Dravi, ker je stanje vode v tem času veliko prenizko. Povrh popravlja falsko električno podjetje sedaj spustilnik za splave in bo to popravljanje trpelo do aprila. Fala je določila v vsakem zimskem mesecu le dva dni, v katerih spušča preko jeza splave. Za zadnjo soboto so bili do'očeni trije splavi, ki bi naj šli preko falskega jeza. V Stimbahu nad Breznem je bil dograjen splav mariborske lesne tvrdke Wessnauer v Me'ju. Na ta splav so stopili v soboto že bolj proti večeru štirje splavarji, da ga popeljejo še ta dan do broda v Št.
tako lepega glasu. Tudi to ga je pomirilo, da je ta senca videti jasnejša nego prva.
Samek si je dobro ogleda! oba, saj je imel bistre, strelske oči, in razpoznal je velike perutnice nad glavo enega in drugega, a tisti jasnejši je imel krila kakor lastovka. a drugi kakor netopir. Sedaj je Samek tudi vedel, da sta to angel in hudobec.
»Po mojo dušo sta prišla«, je rekel sam pri sebi. »Kateri bo neki močnejši?«
Hudobec pravi: »Duša človeška — moja si!«
Takoj nato pa angel: »Ne tvoja, ampak moja!«
»Moja!«
»Ne, moja!«
Priče'a sta se prepirati.
»Kradel je«, pravi hudobec.
»Vsak kmet krade. Če ne ukrade ta, ukrade drugi«, pravi angel.
»Pil je.«
»Pil je za svoje! Ali si mu kaj posodil?«
»Dekleta je hodil gledat, ko so se kopala.«
»Tudi ti bi jih rad gledal, nesnaga. Kar tiho!«
»Že tri leta se ni izpovedal.«
»To je skrb duhovnika, ne tvoja. Zato je pa župnik v Hoholovu.«
»Nag'e jeze je. kolne.«
»Pa tebp! Dobro dela!«
»Svetnikom ne zaupa.«
»Saj tudi oni njemu ne. To dobro vem, ker smo tovariši, ti si jim pa za podznožje.«
Hudobec se je razjezil in je hotel stopiti k Samku od
vrat.
»Pojdi, duša človeška! Vzamem te!« ja zaškripal njegov glas. Pobral je vile izza sebe in naravnost proti Samku.
»Hej. ti mrcina! Da bi te sto vragov! Kakšen angel pa bi bil. ako bi si ne vedel pomagati.« T
In je prijel za hudobčeve vile.
»Veselje je bi'o gledati«, je pravil Samek, »ker angel je bil močan, pa ludi hudobec ni bil slab. Čim ta z vilami zamahne name, ga drugi zadržuje. Samo to se mi je čudno zdelo, da nista delala nikakega hruna. Prav po človeško sla govorila, njih korakov pa ni bilo slišati. Nazadnje je angel hudobcu vile iztrgal iz rok in jih vrgel skozi streho, a v deskah ni ostalo nobene sVTi, samo malo pokadile so se. Hudobec pa se zasuče in buh! je bil skozi vrata. Zbe-/žil jp «
»No, duša človeška«, je rekel angel Samku, »rešil sem te.«
»Bog ti povrni, angelček!« je odgovoril b>amek.
»No, kako bo zdaj, Vojteh, Ali hočeš z mano v nebesa?«
Samek se je popraskal za ušesom, ker bi še ne bil rad zapustil ta svet, bil je šele petdeset let star in najbolj mu je bilo žal tistega medveda z belim pasom okrog vratu, ki jp imel svoj brlog v Črnem smrečju in pa svatbe pri Sob-čakovih pod Gubalovko. na katero je bil povabljen, vendar se tudi ni spodobilo, da bi se protivil taki osebi, i o-praskal se je torej za ušpsom in rekel: »Samo ko bi mi dovolili, da se lotim tistega medveda, tisto svatbo pri Sobca-kovih pa pustim, če že ni drugače.«
(Dalje prihodnjič.)
'.fctovrencu. Vkljub zelo nizikemu stanju vode so se splava rji jsreeao izognili nevarnim skalam pred in po brezniškem ruostu, kjer so pred leti utonili v temni noči štirje duhovniki. Za nevarnimi skalami pod brezniškim mostom so še pečine pri gostilni Pubacher, a te ne štrlijo iznad vode. Na tako pod vodo skrito skalo je zapeljal v soboto okrog 6. UTe zvečer omenjeni splav tvrdke Vesnaver. Pri trčenju ob skalovje se je splav razklal na dvoje. Na prvem delu sta zdrčala srečno dva splavarja, zadnji del se je razpletel popolnoma, v valovih Drave je za vedno izginil komaj 23-letni splavar Šantel Feliks iz Selnice. Trupla ponesrečenega še v času, ko beležimo to žalostno vest, niso poteg-twH iz vode. Navadno preteče dobrih 8 dni, predno vrže Drava svojo žrtev na površje. V tako mrzlem zimskem času m pri tako nevarno nizkem stanju Drave bi sploh morala biti od oblasti prepovedana vožnja s splavi po Dravi.
Velika poneverba pri drž. železnici v Mariboru. V kurilnici drž. železnice v Mariboru so odkrili veliko poneverbo. V ponedeljek zvečer so organi železniške policije aretirali blagajnika kurilnice Rojka in njegovega pomočnika Vokača. Revizija blagajne, katero vodi uradnik ljubljanske direkcije, je dosedaj ugotovila 284.000 Din primanjkljaja. Faktično poneverjena svota bo pa najbrže še večja. Zanimivo je, da glavni krivec Rojko ni živel posebno razkolno, pač pa je kupoval zemljišča. Pred kratkim si je kupil pri Ptujski gori travnik za 30.000 Din, denar pa si je »izposodil« iz kurilniške blagajne. Preiskava se še vrši ter bodo prišle na dan še zanimive podrobnosti.
Fotografija socialdemokratskega županovanja. Pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine so besno posegli v votMni boj socijalni demokratje. Na shodih naše stranke ho večkrat nastopili potom svojih kričačev ter razgrajačev ravnotako divje, kakor svojčas Orjuna. Posebno so se ponašali socijalni demokratje s poštenostjo in vestnim delovanjem svojih kandidatov. Kako zgleda poštenost in vestnost socialdemokratskega župana in kandidata, nam naj pojasni ta le najnovejši slučaj: V občini Sv. Miklavž pri Hočah je župan zagrizeni socija'ni demokrat Josip Zato-kar, ki je bil pri zadnjih oblastnih volitvah tudi kandidat. 0 Zalokarju se je govorilo že dolgo časa, da od njega oskrbovana občinska blagajna ni v redu. Res, te dni je prišel uradno pregledal Zatokarjevo b'agajno in županovanje g. ravnatelj pisarne mariborskega okrajnega zastopa Hirsch-mugl. Revizor je dognal, da manjka v občinski blagajni 4787 Din in za ta primanjkljaj župan in so?ija'istični 'kandidat Zalokar ne more dokazati, da ga je porabil v občinske svrhe. Nadalje je vodil Zalokar po ugotovitvi gospoda Hirschmug'a blagajniške knjige skrajno slabo in ni sproii be1ežil prejemkov in izdatkov. Pri tako zanikernem posto-vanju je pregled tako otežkočen, da se nikdar zanes\ivo ne ve, ali so navedbe pravilne, popove ali ne. Po končani reviziji je bila sklicana seja občinskih odbornikov v Šmi-klavžu in ob tej priliki so odborniki zvedeli, kako lepo da gospodari njihov socijalistični župan in kandidat. Ob priliki te seje se je izrekla Zalokarju nezaupnica tudi od socialdemokratskih odbornikov in se mu je-naloži1 o, da mora primanjkljaj v občinski blagajni poravnati iz lastnega žepa. 0 županskih zmožnostih g. Zatokara že vesta g. okrajni glavar in veliko županstvo. Slučaj Zalokar je en primer, kako izgtodata poštenost in poslovanje socialističnega župana in kandidata.
Radovedni kmetje z Dravskega polia. Pred volitvami v oblastne skupščine je objavil »Kmetski list« razne dobrote, katere je izpostoval Stoveniji bivši poljede'ski minister g. Janez Pucelj. Med temi dobrotami so bili omenjeni vzor-hlevi, ki so se pozidali na državne stroške raznim posestnikom. Kmetje z Dravskega po'ja nas hodijo vpraševat, kje in kdo je dobil te hleve, ker mladi gospodarji bi si radi te stavbe ogledali in marsikateri bi si tudi rad postavil tak vzorni Puo'jev hlev. »Kmetski list« naj objavi naslove onih živinorejcev, katerim je pripomogel minister Janez Pucelj do vzor-hleva!
Smrtna kosa v Framu pri Mariboru. Zadnji četrtek, dne 27. januarja, smo spremili k večnemu počitku splošno znano in priljubljeno gospo Antonijo Zupane, mater tuk. trgovke in posestnice gospe Zamolo, kateri je dolgo let gospodinjila. Doživela je lepo starost 80 let. Potog mnogoštevilnih sorodnikov, hčera, sina g. Antona Zupane, posestnika v Št. Juriju ob južni žel., tukajšnje požarne brambe in drugega občinstva jo je spremil na njeni zadnji po'i tudi njen ožji rojak č. g. pater Hijacint Podgoršek iz Maribora. Blagi ranjki svetila večna luč!
Naša društva.
Celokupno mariborsko orlovstvo priredi na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca t. 1., veliko slavnostno telovadno akademijo v Gotzovi dvorani. Prosimo vsa naša društva v Mariboru in bližnji Okolici, da se blagohotno ozirajo na to prireditev. — Odbor mariborskega orlovskega okrožja.
Črešnjevcc pri Sfov. Bistrici. Vsem čitateljcm in prijateljem ■ašega lista nazr.anjamo, da priredi tukajšnje Bralno društvo igro: »Turški križ« dne G. februarja po večernieah v šoli. Vabimo Jse Igrane naše župnije, kakor tudi naše prijatelje iz sosednih župnij, (]a pri(jej0 gledat, česa se je naučila naša kmečka mla-iina. K obilni udeležbi vabi odbor.
* r(°*.Velno društvo v Ljutomeru uprizori v nedeljo, 6. februarja M-/ šaioigro v petih dejanjih »Ne v loterijo«. Vsi vljudno vabljeni, se iosle od sr( a smcjan.
Mala Nedelja. V nedeljo, 13. februarja, točno ob pol 4. uri se y Društvenem domu pri IN ali Nedelji vprizori krasna Fii.žgar-jeva narodna igra ,Divji lovce«. Igra se ne bo ponavljala, zalo naj nihče od blizu in daleč ne zamudi in si vsak ogleda to lepo igro.
Rajhenburg. Oho bratci, kdo pa je tu? Palčki so, in k nam, na •der izobraževalnega društva hitijo, da bodo prišli do nedelje, dne f>. februarja, ko uprizori naša vzorna Dekliška zveza igro: »Izgubljen raj«. Tudi neul og]jivi Mihec s svojim črnim nosom bo plezal na omaro ter pripravljal razvedrilo svojim gledaleem Naš orlovski naraščaj priree'i tokrat igrieo: »Kaznovana rado-Teelnosl«. I a čujte — prav ta črne zamoreke pa tudi ne bomo pozabili — ampak to ruša delavna Dekliška zveza priredila na mestu rednega me^ečrepa sestanka _ misijonsko prireditev v društveni dvorani. To pa to.
Poroka. Dne 24. m. m. se je pri Sv. Urbanu pri Vur-bergu poročil naš vrli pristaš g. Janez Rasi z mladenko Kurbusovo iz Gomil. Na veseli svatovski zabavi se je po nagovoru g. Felicijana nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 74 Din, kar naj bo v posnemo drugim gostijam. Novemu paru obilo sreče na mnoga leta!
Velik požar na Dravskem polju. V Št. Janžu na Dravskem polju je nastal v pondeljek požar, ki je uipepelj.il hišo in gospodarsko poslopje posestnika Jurija Kanclerja. Iz dosedi-j nepojasnjenega vzioka se je pri Kanclerju najipo-prej vnela hiša. Ogenj je kmalu objel celo zgradbo ter preskočil nato na gospodarsko poslopje. Domača požarna bramba je prihite.a takoj gasit, toda bila je brez moči proti besnečemu požaru. Kmalu je prihitela na pomoč požarna bramba iz Maribora z avtomobilno brizgalno, toda ogenj se je že tako razplamtel, da ga je bilo nemogoče pogasiti. Zgorela je hiša in gospodarsko postopje, rešili so le samo nekaj malenkosti. Uboga drulina je težko prizadeta, ker je ostala sedaj v zimi brez strehe.
Čudno postopanje glavnega volilnega odbora. Na volišču Črmlenšaik, ki leži med Sv. Urbanom in Sv. Bo'fen-kom v Sov. gor., je bil volilec Janžekovič vpisan v glavni volilni imenik, a v abecednem ga ni bilo. Na predlog samo stojnih demokratov je g'avnd volilni odbor Janžekovičev glas proglasil kot neveljaven.
Grahovo zrno za dr. Žerjavovo stranko. Slovenske gorice so pri teh zadnjih volitvah manifestirale za Slovensko ljudsko stranko. Pri Sv. Juriju v Stov. gor. se je eden od vtoilcev pošalil s SDS (Žerjavovo stranko) in spustil v to Skrinjico mesto volilne krog'jice — grahovo zrno, ki je ostalo čisto osamljeno v skrinjici. Pri g'avnem vo'ilnem odboru v Mariboru je spravil g. dr. Lipold to grahovo zrno v razgovor in zahteval, da se prizna ta g'as kot ve'javno oddan za SDS. Odbor je pritrdil dr. Lipoldovemu predtogu in tako je pri Sv. Juriju v Slov. gor. eno grahovo zrno pripomoglo SDS do enega g'asu.
Novega penzjonista imamo pri Sv. Marku niže Ptuja. Prinesle so nam ga volitve v osebi g. demokratskega kandidata Mikša. Takoj v začetku, ko bi se moralo začeti njegovo delo, smo ga pri volitvah vpokojli, da ne bo škode. Dosti škode bi bilo, če bi ga pustili delati po njegovem. Mi plačujemo lepe davke. Če bi oslali v naših rokah in bi se porabili vsaj po večini za nas, kako lepe ceste bi si lahko naredili, železnice popravili, Drave se branili in bi še obilo denarja ostalo za naše šoto, za podpore ponesrečenim, za pospeševanje kmetijstva in še kar je takega. Vse to bi imeli, pa bi trebalo manj plačevati kakor sedaj. Zdaj pa plačujemo in dajemo, denar odide, doma pa gre vse v nič, ker ni denarja nazaj. Vse to je vedelo pri nas na stotine volilcev (568), le g. kandidat Mikša ne in si tega ni mogel izračunati. Le on bi rad, naj bi ostalo vse po starem, pri nas naj gre vse v nič, naš davčni denar pa naj le gre v Beograd in naj tudi tam oslane. Tako so ga naučili seveda pri demokratski stranki. Demokratska stranka tudi hoče, da bi se drugim tam do'i in seveda njenim gospodom dobro godilo in si šteje v čast, da ima med svojimi pristaši g. finačnega delegata Šavniika, ki tako dobro predpisuje nam davke, da ga plačamo veliko več, kakor se terja od nas po proračunu. Ker g. Mikša ne zna presoditi, kaj je dobro za nas, smo volilci to'iko-lažje presodili, da tudi on ni za nas, in ga o tem poučili. Lepo je bilo videti, kako so se vrstili volilci in se drenjali okoli volilnih skrinjic, v Mikševo so pa segali že s prazno roko, da tudi on nima kaj prinesti demokratski stranki, ki tako vse proda v Beograd. Stob računar je g. Mikša, ker ni sprevidel, da so demokrati niega postavi1 i za kandidata, da bi jim »skozi« potegnil Petovarja. Če bi demokrati računali na to, da bo tudi njihov drugi kandidat izvoljen, bi že katerega gospoda iz Ptuja postavili na to mesto. Taki gospodje že vkup držijo in ne v svojo škodo. Potem še se je dal sprem'jati na svojih shodih od tovarišev, da si neprimernejših ni mogel izbrati. Taki ljudje ne bodo pobirali naših g"asov. Število glasov, oddanih za Koroščevo stranko, priča, da se je naše vo'išče zeto odlikovalo. Na malokaterem vo'išču je dobila SLS to'iko g1 a sov. Ko bi vsi volilci na našem polju izpolnili svojo do'žnost, še Petovar bi doma ostal neizvoljen.
Smrtni slučaji pri Sv. Ani v Slov. gor. Vsaki dan v tem letu donijo zvonovi zadnje pozdrave našim župljanom. Posebno žanje kruta smrt v občini Šavnica ter beležimo dva smrtna slučaja za srčno kapjo v enem tednu. Dne 18. januarja smo spremili k večnemu počitku g. Mihaela Edels-brunner, kmeta stare korenine, dne 23. januarja pa je pre-
Viničarski vestnik.
Ustanovni občni zbor skupine Zavrč Strokovne zveze viničarjev se vrši v nedeljo, dne 6. t. m., v Goren skem vrhu št. 31. Začetek točno ob dveh popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo zastopnika centrale Viničarske zveze. 2. Sprejem članov in pravil. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. S'u čajnosti in predlogi. Da so tudi haloški viničarji stanovske olganizacije potrebni ter da imajo za njo ¡polno razumevanje, priča dejstvo, da je pristopilo k Strokovni viničarski zvezi že v zadnjem času nad slo viničarjev zavrčke fare. Tako je edino prav! V slogi je moč in v krščanski socialistični organizaciji naše rešitev. — Pripravljalni odbor.
Ali je to prav? Gospodar si je v jeseni leta 1928 najel viničaija, kateri je zbotol in moral v bolnico. Nekoliko je okreval in je sedaj doma, vendar pa še za težko delo ni dovo'j pri moči. Ima ženo in pet majhnih otrok brez kruha. Gospodar ga pa radi tega, ker je bolan, hoče izgnati i? viničarije. Kam? Kje je tukaj krščanska ljubezen do bližnjega? Kje je vpoštevanje viničarja kot človeka? Kaj tukaj manjka?
Najstarejša vinčarska rodVna, katera biva že več stoletij na enem mestik je sedaj rodbina Pucko, v občini Her-manci, na posestvu čč. patrov dominikancev iz Gradca. Ne pomni se v ce'em ormožkem in ljutomerskem oko'išu, da bi kateri viničarji tako iz roda v rod vedno bivali na enem mestu in stožili vedno enim gospodarjem. Pošteni rodbini Pučko čestitamo! Pripomniti se pa mora, da hose sedaj staro, na očeh os'abe'o vdovo dolični oskrbnik izgnati. Tako plačilo se dobi največkrat za dolgoletno službovanje. Kje je pravica?
minu^ Terezija Braindl, viničarka, ki je kljub svoji st% rosti bila še vedno članica Marijine družbe. Dne 26. arja pa je spremljal veličasten sprevod ob asistenci treh čč. gg. duhovnikov splošno priljubljeno gospodinjo in dobro mamico gospo Terezijo Kramberger, ženo splošno znanega in priljubljenega kleparja na Šavnici. Rajna zapušč« strogo katoliško vzgojeno družino treh sinov in pet hčera, ki še vsi bivajo pod domačim krovom. Kako velikodušna in priljubljena je bila, je pokazala obilna udeležba na njeni zadnji poti. Njena dobrotljiva roka je bila vedno odprta vsem, ki so jo prosili pomoči, zlasti je bila naklonjena našim katoliškim zavodom in organizacijam. Velike žrtve je položila ona in vsa njena hiša na altar našega katoliškega Prosvetnega društva. Stala je ob njegovi zibelki in ko f» njegovi nasprotniki že mislili, da so mu zadali smrtni udarec, ga je sprejela pod svojo streho in v njeni hiši se je porodila prva misel na zidavo katoliškega prosvetnega doma, katero je tudi podpirala z vsem do uresničenja. Po-stavi'a si je s tem spomenik, ki je trajnejši od brona v telesu katoliške ljudske prosvete. Vsem, zlasti našim članom jo priporočamo v molitev. Rodbini, zlasti pa možu kot odborniku izrekamo naše srčno sožalje! — Odbor kat. Prosvetnega društva.
Tele z dvema glavama. Na Keblju na Pohorju so našli pri raztelesenju krave v njej tele z dvema glavama. Ta slučaj se je dogodil 27. januarja 1927 in je bila krava last posestnika Matije Boček.
Ali bo lista razveljavljena? V Zdenkovcih v Presk-murju so trije Hoduščeki in sicer: Ivan Ludvik in Franc. Franc Hodušček je bil organiziran pri SDS in tudi zaupnik stranke. Pred ob'astnimi volitvami se je mudil v Prekril ur ju dr. Pernar in sondiral teren. Na tem potovanju ga je spremljal eden teh Hoduščkov in z vso vnemo agitiral za Radiča. Dr. Pernarju je dopadel ta zavedni Hodušček, in ko so sestavljali kandidatne liste za Prekmurje v Zagrebu. je dr. Pernar pozabil na krstno ime tega radičevca Hoduščka in enostavno so podpisali na kandidatno listo Franca Hoduščka, ki je od SDS stranke. Franc Hodušček je bil tudi izvoljen in sicer na Radičevi listi in za kandidaturo ni znal do izvo'itve. Sedaj po volitvah je pozval notar vse tri Hoduščke k sebi in vsak je izjavil, da ni podpisal Fadičeve liste in je torej lista po zakonu neveljavna. Zadeva se misli baje javiti upravnemu sodišču v Celjn, a že imajo prste vmes samostojni demokrati, ki vabijo v svoje vrste na Radičevi listi izvoženega SDS pristaša in zaupnika Franca Hoduščka. Za zadevo s Hodušoki se naj zanimajo naši pos'anci, da se bo dognalo, kdo je kriv proti-zakonitosti in nerednosti pri volitvah!
Popravilo cerkven'h orgel v Marenbergn. Cerkvene org'e v Marenbergu, zgrajene po starem prvotnem sistemu, so delo, ki izvira prvotno iz leta 1724. Seveda so bile oig'e tekom časa po potrebi prenovljene. Zadnje večje popravilo se je izvrSPo Jefa 1876, v kolikor se da sklepati iz napisov na omari. Odsihdob se ni zgodi'o nič posebnega za popravi'o in vsa skrb za org'e je mirno počivala. Mislite si org'e, kraljico vseh godbenih inštrumentov, ki skozi de-set'etja niso bile očiščene in na novo vg'a'enel K temu še pride, da je bil med vojno glavni takozvani prospektregi-stef-princi.pal, odvzet. Org^ so izg^eda'e, kot da bi bi'e iz-ropane. Zadnje popravilo orgel, s katerim sta imela opravka dva de^vca od tvrdke Brandl v Mariboru skozi 15 dni. se je izvrši'o koncem preteklega leta. Org'e so bi'e očiščene, mehanika popravljena, stari registri na novo into-nirani in vglašeni, odvzet register-principal (45 piščalk de'oma iz kositra, deloma iz cinka) na novo postavljen in dva nada'jna spremena: gamba in sa'icional, popolnoma na novo vgrajena. Tako se je poskrbe'o za popravo in pre-novljenie naših cerkvenih orgel, ko'ikor je pač v sedaj-nih razmerah gospodarske krize sp'oh mogoče. Boljše nove org'e, lahko bi se bi'e nove orgle postavile, to vse je seveda lahko reči, aH odkod vzeti sredstva, nad stotisoč dinarjev, dočim bi bile nove orgle pred vojno stale kvečjemu 6000 kron, to je drugo vprašanje. Kdor mora vse sam zbirati ve najbolj, kako lahko in prijetno je tako delo. Vsak izmed novih spremenov stane okrog 3C01 dinarjev. Ce'otni stroški prenovljenja znašajo okrog 11.000 dinarjev. Prispevali so g. ve'iki žu.pan v Mariboru, Trgovska banka v S'oven'gradcu. ma'e doneske so darovali farani, g'avni del so prispeva'i g. Suppanc in tržansko prebivalstvo brez razlike narodnosti in konfesije. Vsem dobrotnikom najtoplejša zahvala, Bog poplačaj!
Podružnica Št. Janž pri Marenbergu. Daleč na okrog je znana podružna cerkev v marenberski fari Št. Janž, ena izmed najprostornejših bož ih hramov v Dravski dolini. Pred vojno je s'ove'a kot romarska cerkev za S'o vence in Nemci, ki so prihajali o patrociniju v majniku v dolgih procesijah od vseh strani. Že pred vojno se je pokazala potreba, da se cerkev na no''o pokrije. Ža'ibog. zamudilo se je ko so bili še bolj ugodni časi in tako so poškodbe na strehi tako napredovale, da je pretila nevarnost, da začno gnili tudi tramovi. Lani v jeseni se je pričeto s pokritjem strehe z žaganimi mecesnovimi, s karbo'ine'em impregni-ranimi deščicami. Žal, da se je deto le do po'ovice mog'o izvršiti, ker ni bilo več deščic pripravljenih. Proračun samo za deto brez lesa znaša 50.030 kron. — Neki dopisnik ža'i, naj bi se cerkve v marenberški župniji prenovi'e In restavrirale in pravi, da bi se to zgodito »lahko«. Dopisnik je naprošen, naj pove, kako, na kakšen način si to on predstavlja. Papir je po'rpez'jiv in natiskati se da vse. Dopisnik se sklicuje na tukajšnje hmeljarstvo, ne pove pa, v čegavih rokah se nahajajo razsežna hmeljarska po'ja. Lahko, ali vsaj mnogo ložje kot danes je bito v predvojni dobi, a danes treba računati s popo'nonia do dna spremenjenimi razmerami. Pisec teh vrst je moral sam priskočiti in gaiantiraii 20.000 kron. da se je z delom pri podružnici Št. Janž sptoh pričeto. Zdaj gre za to, da se deto nada'iu'e in skon'a. in vsi častilci sv. Janeza Nepomučana in prijatelji njegovega tukajšnjega svetišča so u'judno naprošeni, da to delo po svoji dobri volji tudi podpirajo!
Povolitven' glasovi iz Pameč. Vo'itve v oVastno skupščino so ludi tokrat pokaza'e. da Pameče še dolgo ne mislijo kapilu'irati, ampak boxejo ostati tudi še vnaprej neomajna trdnjava SLS ter biti v zavednosti in vo'ilni disci-p'ini vzg'ed drugim oVinam. Vso pohva'o zas'užijo prav ■posebno gorjanski kmetje in de'avci, ki so, k'jub novoza-padlemu, skoro do pasu debelemu snegu in nekateri celo
več kot po dveurnem hodu, vsi do zadnjega prišli na volišče, da se posluži.,0 svojih državljanskih pravic in da obenem tudi zadostijo dolžnosti zavednega Slovenca in pristaša SLS. Uradno objavljene številke same sicer ne govorijo o najsijajnejši udeležbi, a če v volilnem imeniku od števila volilnih upravičencev odštejemo one, ki so se iz občine izselili, nadalje one, ki so bili priklenjeni na bolniško posteljo ali da so že umrli, dobimo, da je volilna udeležba sama bila gotovo še preko 93% in od teh je bilo 91% vseh glasov oddanih za našega kandidata, domačina g. Ivana Guzeja. Čast torej vsem zavednim volMcem, hvala pa tudi vsem vstrajnim agitatorjem, ki so k tej častni zmagi pripomogli, posebno pa občinskim odbornikom, med katerimi moramo g. Ivana Uršeja kot najvztrajnejšega in naj požrtvovalnejšega omeniti kot prvega.
Celjske novice. Volitve so izpadle, kakor smo želeli in pričakovali. V mestu so dobili demokrati zas'uženo plačilo, namreč veliko brco. Ni ga, ki bi jih zato pomiloval. Poprej tako oblastni in nasilni, ne pomenijo sedaj nič več. V okoliški občini smo ohranili kljub precej s'abi ude'ežbi približno isto število glasov, kakor pri zadnjih narodno-skupščinskih volitvah. Najslabše sta odrezala Pucelj in Radič; prvi je odnesel 20, drugi pa 23 glasov, med tem ko je dobi'a naša stranka 563 g'asov. Vsa čast našim zavednim volilcem, ki se niso dali odvrniti od volitev ali pregovoriti od nasprotnikov. Naprej do še sijajnejših zmag! — Pevski zbor Prosvetnega društva priredi v nedeljo, dne 13. februarja, popoldne v Narodnem domu pevski koncert pod priznanim vodstvom g. Mihelčiča. Natančen vspored objavimo prihodnjič. — Španska bolezen se je pojavilo že tudi v našem mestu in v okolici. Imamo že precej s'učajev, pa smrtnega še hvala Bogu nobenega. Bodite previdni, kakor hitro začutite prve znake!
Ljudska posojilnica v Celju je danes v vsej mariborski oblasti največji denarni zavod na zadružni podlagi, ki uživa pri vseh s'ojih po vsej pravici največje zaupanje, ki izkazuje zadnja leta naravnost ogromni denarni promet. Da se je zavod tako visoko povspel, pri tem ima ne male zasluge njegov vodja g. Franc Jerič. In v priznanje teh zaslug ga je odbor posojilnice na predlog načelnika g. Cestnika enog^sno imenoval ravnateljem Ljudske posojilnice v Celju. Iskreno čestitamo!
Na ljubljanski unverzi je bil dne 1. februarja 1927 promoviran za doktorja prava g. Josip Dobrošek iz Pohorja pri Hočah, višji policijski nadzornik v Ljubljani.
Izid volitev v Škoijivasi je naš dopis, priobčen že pred enim mesecem, potrdil. Res, gospodje demokrati se niso trudili škodovati g. Kožuhu in s tem je doživela demokratska stranka pod vodlsvom g. Prekoršeka pri nas prvovrstno blamažo. Udeležba pri volitvah je bila skrajno s'aba, približno 36% jih je prišlo volit. Kje je pravi vzrok tej abstinenci, še ne vemo. Prosimo pa vse naše pristaše, da obvestite tukajšnji krajevni odbor o vseh mogočih govoricah, ki bi se bile razširjale proii domačinom iz vrst S'ovenske ljudske stranke. V naših vrstah imamo gotovo najbo'j vzor ne in varčne gospodarje, kar nam pokažejo dejstva, če pomislimo samo to, da sedaj plačujemo dvakrat več občinskega davka, kakor smo ga plačevali poprej, ko je bil župan iz naših vrst, a k'jub temu se nLkjer ne pozna zboljšanje uprave lastnega delokroga občine, potem more vsakdo ločiti dobro od bo'jšega. Prišli smo sedaj že tako daleč, da je občinski us^žbenec rekel v pisarni v obraz domačinu davkoplačevalcu, smatrajoč ga za tako nizkotnega, da ga on niti užaliti ne more in ga je pri tem nesramno nahrulil. Vse to pa gospod župan podpira in odobrava. Še mnogo novic se bo o tem razkrilo, ko priobčimo ob priliki nekatere direktne govore, ki so se vršili v uradu, zato naj v no-.beni hiši ne manjka »Slovenskega Gospodarja«.
Nagla smrt. Od Sv. Jederti nad Laškim poročajo: Z naglo smrtjo je šel v večnost rudar Ferdo Mokotar. V nedeljo, dne 30. januarja, je bil pri božji s'užbi, nato je šel v čitalnico na občni zbor Krekove mladine, katere zvest član je bil. Prati koncu zborovanja se je zgrudil in v rokah svojih tovarišev izdihnil. Tožil je večkrat o srčni napaki, zdaj ga je 25 let starega spravila v grob. B'agega mladeniča bodo Krekovoi ohranili v najboljšem spominu!
Zan:mivosti od Sv. Ruperta nad Laškim. Dne 31. jan. se je vršila v župnijski cerkvi poroka Mimike Novak iz ugledne in vrle krščanske Plavčeve hiše z mladeničem Jurijem Kooman. Domača Dekliška zveza se je svoji prvi in nad vse skrbni načelnici-nevesti dostojno poklonila. Bog daj mlademu paru b'agos'ov in sreio! — V soboto, dne 29. januarja, pa smo sprem'jali k zadnjemu počitku mladenko Tereziko Deže^k iz Trat v Grahovšah; komaj 26 let svoje starosti je ime'a, pa jo je zavrafcna borzen po'ožila v prezgodnji grob. Bila je vzg'edna Marijina družbenka in pošteno slovensko dekle: družbenice-sestre so ji ob pogrebu ska7a'e zas'uženo zadnjo čast. Počivaj v miru! — Dne 17. januarja je nag'e smrti umrl Štefan Kitak gostač v Sv. Petru. Nekdaj je imel lepo posestvo in pridno ženo, na starost pa prišel v zelo ža'o5tne razmere. Svetila mu večna luč! — Da pri nas v tej hudi zimi ni preveč ža'ostno, ne skrbi samo znani Špilaučev Jaka, ki je napovedal naši krščanski ljudski stranki ob volitvah grozen poraz, zdaj pa menda svojemu Padiču toži svojo srčno bo! in ža^st, ampak tudi drugi skrbijo za smeh. Tako je pred kratkim prišel v neko tukajšnjo gostilno nek apnar iz Franko'ovega. Mož je pri vsaki drugi aH tretji besedi grdo laško prekinjal Mater božjo. Gostilničar ga kratko, a očitno opomni, da take kletve ne trpi v svoji hiši, a to je Do'entarsko mislečega možakarja silno raz^utilo, da je začel naravnost bogokletno razsajati. GostPničar pa, celi hrust, zgrabi nasi1-nega po^ntaria in ga tako temenico posMi na sneg in na hladni zrak, da je kar fr-a1©. Kakor z vodo po'iti kužek je kaznovani grešnik odkuril proti Sv. Juriju. Menda se bode Sv. Puper'a še en čas spominjal!
lz\oljen' poslane'. Tozadevno naše obvestpo v zadnjem »S'o,Tenskem Gospodarju« je pri srezu Murska Sobo^ pod B. porra"iti tako. da je na radiče^ski lis'i po^g nosiVa lis'e Ilodoš-eka izvoren še Ivan Kuhar. se'iak v Tešpno"cib. n; pa izvo'ien Franc Šiftar, kakor smo zadnjič poro^aM. Izvo'ien je bi1 torej samo en SDSar. — Dodatno k našemu porosi'u pod z<*ornMm nas1o"orn spo-očamo da je g. dr. Jo^ip Lesko^ar. župan mesta Maribor i^vo^en razen v okraju Maribor levi breg še v mestu Maribor.
i Mariborska podružnica Podolicirskega podpornega društva priredi v soboto, dne 5. t. m., plesni venček pod pokroviteljstvom komandanta mesta Maribora, brigadnega generala g. Petra Kosiča, v vseh gornjih prostorih Narodnega doma in h kateremu se cenj. občinstvo najuljudneje vabi. Vstopnina: v predprodaji 10 Din, na blagajni 15 Din. Ker je nemogoče dostaviti vsakemu vabila, se cenjenemu občinstvu naznanja, da se vabila in vstopnice dobijo v pred prodaji pri Zlati Brišnik, Gosposka ulica. Za obilen obisk se priporoča — odbor.
»Naš dom« v letu 1927. Mnogi že čakajo, kaj bo letos z »Našim domom«. Ni ga še, a želijo ga. Da ga šp ni, je vzrok to, ker se je izpremenilo uredništvo. Prva številka izide okrog 15. t. m. Sedaj ga bo urejeval g. dr. Sušnik, mož, ki pozna našo mladino in naše ljudstvo soloh do dna duše, ki jo razume, ki ji zna pravo povedati. Zato upamo, da bo »Naš dom« postal priljubljen kot je bil nekdaj, ko je bil na višku svoje moči. Letos naj najde »Naš dom« zopet ipot nazaj v naše domove, naj jim postane priljubljen za-bavno^poučen list. Nikomur ne bo žal, kdor si bode letos naročil »Naš dom«. Stane 20 Din celo'etno in se naroča na upravi »Našega doma« v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
Fantje, ki greste letos k naboru, prečrtajte spis g. ka-petana Ju^anca »Obveznost s'užbe pri vojski Kraljevine SHS« v ko'edarju Družbe sv. Mohorja za leto 1927. V tem članku najdete vsa važnejša določila g'ede vojaške obveznosti in poiasnila, kaj vam je storiti, da se vam odredi pravilni rok službe.
Nova vlada in izjava ministrskega predsednika.
V torek ob eni uri popoMne je bila na dvoru zaprisežena nova vlada, ki obstoji iz radikalov in treh ministrov . S'ovenske ljudske stranke. Ministrska lista je ta-le: | Ministrski predsednik: Nikola Uzunovič (radikal), i Zunanje ministrstvo: dr. Niko Perič (radikal). Notranje ministrstvo: Božo Maksimovič (radikal). Trgovina: MPan Simonovič (radikal). Javna de^: dr. Dušan Sernec (SLS). Vera: Miša Trifun&vič (radikal). Socoijalno skrbstvo: dr. Andrej Gosar (SLS). Agrarna reforma: Milan Simonovič (radikal). Vojska in mornarica: general St. Hadžič (radikal). Promet: Svetozar Mi'osavljevič (radikal). Sodstvo: dr. Mi'an Srskič (radikal). Šume in rude: Krsta MLIetic (radikal). Poljedelstvo: dr. Fran Kulovec (SLS). Pošta: Milorad Vujičič (radikal). Zdravstvo: dr. S^vko MiVtič (radikal). Prosveta: Ve'ja Vakičevič (radikal). Izenačenje zakonov: Vasa Jovanovič (radikal).
O novi vladi je podal ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič sledečo izjavo:
»Morda ste vi s svoje strani opazili, da predstavlja sodelovanje SLS posebnost, ki dokazuje, da se bo gospodarskim in socialnim vprašanjem posvetilo še več pozornosti. Kajti zastopniki SLS so pri posvetovanjih, pa tudi sicer, vedno ze^ nag^šali to vprašanje. V tej smeri smatram za veliko pridobitev, da je prevzel ministrstvo za kmetijstvo dr. Ku^vec, ki ga bo vodil z voljo in razumevanjem. Socialno politiko je dobil za to mesto morda najbo^še kvalificirani dr. Gosar. G^de ministra za javna dela, inženerja in vseučiliškega profesorja Dušana Serneca pa lahko izjavim, da ga poznam že od prej, ko sem bi! še sam minister, za javna de'a. s kolikim razumevanjem se je zanimal za vsa vprašanja tega resora.
Lahko nag^sim, da se je davi na konferenci po prisegi sklenPo. da se bo, čim bo proračun v finančnem odboru končnovel javno golov in bo finančni minister koHkor to'i-ko razbremenjen, bo odbor ministrov že pripravljen material za ozdravitev gospodarske krize takoj prevzel v pretres in v delo.
Ta vlada bo ime^ možnost, ne samo da izvede kratki de^ni program, da da državi proračun, marveč da tudi uspešno nada'juje de'o s parlamentom. Prepričana je, da jo bodo v vsakem dobrem in koristnem delu v nar. sup-ščini podpira1! dru^i dobromis'eči poslanci, ki niso v opoziciji samo radi opozijice. Že iz naše parlamentarne proš-losti pa se ve. da so vlade tudi z enim glasom večine, ali pa. kakor so bili s'učaj>i v naši nedavni parlamentarni pre-tek^sti, da so vlade z dvema g'asoma večine uspešno deloval in da so bPe bo'j stalne od marsikatere vlade, ki so irre'e mnogo močnejšo večino. Vzroki so znani. Ko sem dejal, da bodo vlado podpirali tudi drugi dobro misleči poslanci. sem tu računal na skunino dr. Nikiča (ki se je ločil z 10 pos'pnci od Radiča), ki je v tem smislu že dal gotove iziave daMe tudi na skupino poslancev Nemcev, za katere vem, da jih gospodarska vprašania zanimajo in da bodo tudi oni podpiraM vsako koristno de'o vlade. Seveda se pa bodo vedno ozirali na to. da se bo ozira'o na pravice njihovih volilcev. Od te vlade to oni lahko pričakujejo.«
Nek Pribičevirev časn;,kar je dejal, da se zdi. da sedanja vlada ne uživa poro'nega zaupanja radikalnega kluba, nakar je Uzunovič odgovoril, da bo vlada š'a pred parlament. da se bo to v naikra'šem času zgodi'o in da bode vsakdo imel priMko videti, da ima ta vlad i večino. Na i se ne vara o tisti, ki impjo samo en ci'j: da rušijo vlado Vspk tak njihov nastop je šteti samo njim v izgubo. Nai pride že karkoM. v'ada bo os^a na svojem mestu in bo tuli zmagoval. Če pa bo pri^o kako presenečenie. polem n j tis'i, ki se pečajo s takšnimi kompioti pripi»eio posodice sebi.
Ta krepka izja-a predsednika Uzuno<Mča je vzbudila srio?r>o pokornost, še nikdar ni bi' predsednik vlade v svo iih izip" ab tako de^idiran še nikih* tpko od'očno n~s^opil rroti intrigam in denuncianlo*n. Predsednik vlade Uzunovič ie dal nekatere s"oje krepke izjave z ozirom na znano razpo'o7enje meroda nih činiteliev.
Javnost ie z vese'jem sprejela no^o vlado ker mis'i, da ho živahno in iskreno deVa in da ne Ho nib'p nenre-j stano motil, kakor je to v prrj*nii vladi delal St. Radič!
Gospodarstvo.
VSEM ŠTAJERSKIM VINOGRADNIKOM!
Povojna doba in vinska kriza nas je silila na pot — samopomoči. Osnovale so se po raznih vinskih okoliših zadruge, drugod so se pod okriljem Kmetijske družbe ali okrajnih zastopov prirejale vinske razstave v svrho, d» privabijo kupce in da pokažejo svetu dobroto domačegn pridelka, o koje pristnosti in neoporečeni kakovosti nikdo ne dvomi. Ta vina so bila že stoletja znana kot prvovrstna čez ozki ovkvir njenih priredite jev, ki mislijo mnogokrat, da so našli šele sedaj pravo vrednost svojih vin, ker so s* začeli zavedati te vrednosti vsled — lastnega dela. Blagoj-njim, da so vcenili vinogradnikom željo po lastni samopomoči, kajti samo iz te iniciative se da ustvariti celoten dobrobit našega vinogradništva.
Zdrava misel samopomoči je tudi rodila Osrednjo vinarsko zadrugo v Mariboru, ki naj postane dom našega vinogradništva. Njene kleti so obsežne. Živo, raztreseno delovanje naših vinarskih okolišev se bo moralo končno vendar enkrat osredotočiti v oblastnem vinskem sejmu v Mariboru. K temu pa je treba: 1. prave podlage, 2. uvideva-nje resničnega položaja in 3. dobre volje.
Prava podlaga je podana z velikimi kletmi nove Osred nje štajerske vinarske zadruge, uvidevanje resničnega položaja, ki stremi in kriči po združitvi, bo tembolj napredovalo, čim bolj bodo vinogradniki spoznaval resničnosi s'arodavnega pregovora: V s'ogi je moč, dobre volje p» našemu vzornemu vinogradništvu itak nikdar ni manjkalo. Sila razmer bo polagoma premostila tudi vse navidezne i ovire. Razcep'jenje pri prireditvah zadrug, Kmetijskih po I družnic in okrajnih zastopov bo po'agoma doved'o do spoznanja, da bolj ovirajo s svojo nesmotreno ureditvijo, kcxt pa pospešujejo razvoj vinskega trgovstva. Dobro organiziran vinski trg in vinska trgovina, kateri nismo nasprotni, izrabljata po'ožaj in zanemarjata nalašč, danes ta, jutri oni vinski okoHš, da se tako pritisne cene navzdol. Cepitev našega s'ovenskega vinskega trga na posamezne vinske okoliše brez smotrenega enotnega vidika, tako da služijo n. pr. posamezne okoliške prireditve samo krajevnim koristim. ne reši vprašanja prodaje naših vin. Rešila pa ga bo združitev na enotno delo. Bog ne daj, da bi bili nasprotni krajevnim prireditvam, katere se naj povsod in vedno pospešujejo. Toda vsako leto enkrat naj se zbere slovensko vinogradništvo v enem, za to najpripravnejšem mestu, da pokaže v skupni s'ogi dosežene uspehe domačemu in inozemskemu vinskemu trgu.
Prvi poskus takega s^žnega dela naj bi bil prvi oblastni vinski sejem pod okriljem mariborskega mesta, naše vodilne centrale po prevratu!
USPEII OBLASTNE VINSKE RAZSTAVE V PTUJU.
Dne 15. januarja 1927 je otvoril kot protektor Veliki župan mariborske oblasti g. dr. Pirkmeier oblastno vinsko razstavo in vinski sejm v Ptuju. Ob otvoritvi je bila ogromna udeležba 500 ljudi in skozi vse tri dni razstave je bil na razstavišče ogromen naval obiskovalcev. — Razstava je bila okusno prirejena v starinskem slogu z braj-dami ter je napravHa na vsakega obiskovalca najlepši utis. Mogočnejši pa so še napravile buteljke, katerih je bilo razstavljenih kar 2200 v petih vrstah ob štirih dolgih stenah Društvenega doma v Ptuju. Vse so bile lepo in ena-i ko etikirane, vsi točilci so imeli bele predpasnike in teh je bilo 20, pa so komaj zmogli svojo službo, ko so dajali vinske poskušnje. Razstavi1© je 214 razstavljalcev iz vseh vin-; skih okolišev mariborske oblasti in sicer: Haloze Sp>odnje, Srednje in Gornje, Ljutomer-Ormož, S'ovenske gorice, Po-hoije, Radgona, Maribor in Šmarje-Rogatec. Poleg tega je še bilo Razstavljeno vino iz raznih krajev, dalje pa tudi de-sertna vina, šampanjc in žganje. Bilo je nad 500 vrst različnega vina za poskušnjo in kdor se ni pazil, če tudi je le malo pokušal, se ga je navlekel preveč.
Katalogi, ki so lično in zelo pregledno izdelani, so bili najboljši kažipot na razstavi. Pa tudi za bodočnost imajo velik pomen, ker se v njem najdejo vsi vinogradniki s svojimi vini ter razni drugi naslovi, kar posebno služi vinskim trgovcem in drugim vinskim kupcem. Katalogi se še lahko kupijo pri razstavnem odboru v Ptuju za ceno 10 D.
Nihče izmed nas še ni videl tako lepo pripravljene vinske razstave, pa tudi ne tako velike, kakor je bila ta. Saj je ni bilo prej niti v Avstro-Ogrski take razstave, v naši seveda še tudi dosedaj ne. Zato pa je bil uspeh razstave zelo dober. Prodalo se je precej vina na razne domače kupce in trgovce. Največje kupčije pa še pridejo. Kupci iz Avstrije so obljubili, da pridejo prihodnje mesece kupovati vina in to več deset vagonov, ker pravijo, da jim druga nič tako ne dišijo, kakor naša dobra haloska in ljutomerska vina. na katere so že navajeni.
Ptuj je že slovel, pa še bo bolj zas^vel po svojih dobrih in izvrstnih vinih. — Razstave v Ptuju se naj vsako leto redno vršijo!
III. VINSKI SEJEM V SREDIŠČU.
Vinarska zadruga »Ljutomerčan« pri Sv. Bolfenku pri Središču je s pomočjo srediških požrtvovalnih naših ljudi v Društvenem domu dne 25. januarja priredila III. vinski i sejem. Ker je ta zadruga prva začela s takimi sejmi, ni ču-! da, da so ravno njeni sejmi še najbo'jše izvedeni in tudi najbo'je uspejo. To se je zgodi'o tudi letos in to kljub temu da se je brez ozira na prejšnjo do'očitev sejma potom ve'ikega župana v Mariboru priredil oblastni vinski sejem v Ptuiu.
Razstavlja^ev je bilo na sejmu 148, ki so razstavili vzorcev od najVžjega, mešanega, pa do najbo'je izbranega, staresra in novega vina v izmeri do 2500 hI. Udeležencev je bi'o precei. tudi kupcev, dssi letos ni bPo inozemcev.
Otvoritvi seima so prisostvoval za Zadruz.no zvezo g. Marko Kranic. za okraj g. gV-ar dr. Von^ina za velikega župana g Pukiavec. za okrajni zaslop g- Bren ič, za trsko občino g žu-an Zadravec za Hsredn:o štajersko vinarsko zadrugo g. Pih'er, vsi odborniki domače zadruge in številni kupci in obiskovalci. GV-na misel vseh pozdravov le hi'a da ie v smo^enem in s'ožnem gospodarskem do u, organiziranem v vinarskih zadrugah, rešitev našega vino-
gradništva in tudi zboljšanje naše vinske trgovine. To mi-■ »el je posebno še povdarjal načelnik domače zadruge in predsednik Osrednje štajerske zadruge v Mariboru g. Robert Košar, ki jo skuša doma in v vsej pokrajini tudi uresničiti. Želeti je pa, da bo prihodnja oblastna skupščina tudi to vprašanje zagrabila z obema rokama.
Prireditev sejma se je prav lepo posrečila. Z gmotnim uspehom bodo tudi prodajalci zadovoljni, ker se je prodalo 629 hI vina. IV. vinski sejem se vrši prihodnje leto dne 24. januarja, na kar naj bi se drugi prireditelji podobnih ustanov ozirali.
Vinska razstava v Ptuju. Zahvala. Razstavni odbor oblastne vinske razstave in vinskega sejma v Ptuju izreka vsem drž. oblastim ter strokovnjakom, mestni občini ptujski, okrajnemu zastopu Ptuj, cenjenim sotrudnikom in ljubeznjivim damam, ki so pripomogle, da je ptujska velika razstava tako dobro uspela, najlepšo zahvalo. — Razstavni odbor.
Diplome in nagrade za razstavljeno vino v Ptuju. Veliki župan mariborske oblasti je določil 30 diplom in ministrstvo za kmetijstvo je dalo denar, da se nagradijo naj-boljši in pridni vinogradniki za svoja razstavljena vina na ptujski vinski razstavi. Eni bodo dobili diplome, drugi pa razno vinogradno in kletarsko orodje. V prihodnjih dneh bo ocena gotova ter bomo objavili imena odlikovancev.
Šolske sestre v Mariboru, Meljska cesta 74 otvorijo dne 15. marca 1927 za kmetska dekleta drugi štirimesečni tečaj za kuhanje in šivanje, mesečnina je 60) Din.
Šmarjeta cb Pesnici. V torek in sredo dne 8. in 9. februarja priredi tukajšnja Kmetijska podružnica skupno s šolskim upra-viteljstvom kmetijski tečaj. Predavala bosta gospod oblastni km. referent inž. Zidanšek in gospod srezki km. referent Zupane in *icer o raznih kmetijskih panogah, zlasti o travništvu in živinoreji s posebnim ozirem na našo, vsled poplav vedno ogroženo travništvo, ki ogreža tudi vedro tolj živinorejo v naši Pesniški ■lolini. Govorila in dajala bosta pa tudi navodila in nasvete glede «adjereje, vinogradništva itd. Vsi bližnji, pa tudi okoliški kmetovalci in viničarji, zlasti še tudi doraščajoča mladina se vabijo, <ia se to nedeljo G. t. m. predjcldre priglase za la tečaj v šoli, v solikor še to niso storili. Tečaj traja vsak dan od 8. do 12. uie predpoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Sedaj v zimski dobi si pač od vsake hiše lahko vsaj eden vzame toliko časa, da se udeleži te prepotrebne in koristne ter brezplačne dvodnevne kmetijske šole. Vabite se zato k obilni uc'eležbi!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Zaradi gospodarske okrepitve se Je sprožila misel, da bi se začel saditi in gojiti v Slov. goricah '-hmelj. V svrho razmotrivanja v hmeljarskem vprašanju, prišel bo t Sv. Lenartu v Slov. goricah v nedeljo, dne 6. februarja 1927 hmeljarski strokovnjak, ki bo razlagal hmeljarska vprašanja v posojilničnih prostorih pri Sv. Lenartu v Slov. goricah po rani maši. Kdor se zanima za to strolo, naj pride poslušat.
Kmetijsko poučni tečaj v Ivanjkovcih od 15. do 17. II. 1927. Vspored: Dne 15. II.: ob pol 9. uri otvoritev, potem predavanje o vinogradništvu in kletarstvu: predava okrajni ekonom g. Zupane; ob 14. uri predavanje o sadjarstvu, predava g. profesor Fr. Priol. Dne 16. II.: ob pol 9. uri predavanje o vseh panogah živinoreje. Predava g. živinorejski referent M. Zupane; ob 14. uri predavanje o splošnem kmetijstvu ter o kmetijskem knjigovodstvu, predava strokovnjak Kmetijske družbe. Dne 17. II.: ob pol 9. uri predavanje: Kako ravnati z domačim gnojem in gnojenje z umetnim gnojilom; predava strokovnjak Kmet. družbe; ob 11. uri predavanje o prvi pomoči v borzni domače živine; predava g. živinozdravnik Šerbec; ob 13. uri zaključek tečaja. Zvečer se bodo predavanja končala točno ob 18. uri. Začetek je točno ob do'očeni uri, vsled tega je prihod ob do'o*eni uri neobhodno potreben. Kmetovalci in viničarji, udeležite se tega poučnega tečaja, s katerim ni- i maste nobenih stroškov. Pošljite pa tudi svoje odrasle sinove in hčerke, vsak se bo nekaj naučil. Kdor se izobražuje, ta napreduje!
Kmetijsko-gospodinjski tečaj bo priredil kmetijski oddelek ljubljanske oblasti v Rimskih toplicah. Otvoritev se vrši dne 7. februarja. Pojasnila glede pogojev za obisk tega tečaja daje kmetijski referent g. Wernig v Laškem in g. Sluga, župan občine Sv. Krištof.
Važno za župane in okrajne zastope- Oiritova tiskarna bo izdaja v 14 dneh skočni zapisnik, ki bode dobrodošel vsem županom, okrajnim zastopom in sploh živinorejcem. Vsi, ki se zanimajo za ta zapisnik, naj ga narovijo pravočasno. ker bo nag1© razprodan in stane le 12 Din komad.
Župani, pozor! Letos morate napraviti nove volilne Imenike. Tiskarna sv. CirPa v Mariboru je zalomila za to potrebne tiskovine. Te tiskovine se lahko porabijo za g"a-vni in za abecedni volPni imenik. Na eno polo se more » pisati 110 volilcev. Naročite tiskovine pravočanso.
Mariborski trp dne 29. januarja 1927. Slaninarjev je bilo 74 na trgu, ki so pripeljali okoli 200 zaklanih svinj na trg ter so prodajali meso in slanino, kakor po navadi po 10 50 do 25 Din kg aa drobno, ozirema po 14 do 17 Din na debelo. Tri domačih mesarjih so bile cene tudi neizpremenjere. — Perutnine in drugih ■domačih živili je bilo okoli 600 kemadov. Cene so bile piščan-■cem 15 do 30 Din, kokošem 35 do 60, racam in gosem 40 do 80, puranom 00 do 125, demačim zajfem 8 ("o 25 Tin komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krcmpirja je bilo 11 voz, ki se je prodajal po 6 do 7.50 Pin mernik (7 in pol kg\ ozir. 1.75 do 2 25 Din kg, solata erdivija 2 do 4, karfijol 3 do 12, ohrovt
1	do 1.50 Din, arti'oka 4 Pin kcmad, 1 is'o zelje 3 do 4. kisla repa
2	do 3, česen 5 ("o 7, čebula 5 do 7 Din kg, ozirrma čebula 5 do 7 česen 6 do 10 Pin vcrec, maslo 44 do 40, butaro 40 do 48. čajno 50 do 65 Din, med 25 do 30 Tin kg, mleko 2.50 do 3, maslino olje 26 do 3«. bučno olje 20 do 24 Din, smetana 12 do 14 Din liter. Sveže zelje 3 50 do 5. repa 2, korenje 4 Din kg Sadje: jaloP-a 4 do 6, hn.šve 6 do 12 Pin kg, orehi 10, li-ščeri 32 do 35, dateljni 24 do 35 Din Vp Cvetlice 1 do 6, z lonci vred 15 do 50 Din komad, smrekove vejire po velikosti 1 do 3 Din kemad. — I ončena in lesena roba 1 do 80 Pin komad, brezove metle 2.25 do C>, slnmnice 7 do 10, jerbrsi, lošare 6 do ?5 Tin komad. — Sero in slama V sredo, 26. januarja je bilo 8 vozov srra, 3 vozi slame, v soboto, -dne 29. jaruaria rn 27 vozov srra in 9 vozov slrme ra trgu. Cene «o bile seru- 70 do 1po Din, slami 45 do 65 Din zi 100 kg
Mir!borsko re;msVo j-rrnčilo Na svinjski sejm dne 28. januarja 1927 so se pripeljale 102 svinji; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari krmad 75 Din. 7—9 tedrov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 250 do 350, 5—7 mese<ev slan 100 do 450, R—10 mesecev stnri 500 do T50; 1 kp žive leže 9.50 do 10, 1 kg mrtve trže 15 do 16. Prodalo se je 56 komadov.
Za razvedrilo.
Poštenost. Dva prijatelja sta se pogovarjala. Prvi je rekel: »Kaj bi ti storil, če bi našel na tleh tisoiak?« — Prijatelj: »Pobral bi ga takoj!« — Prvi: »Jaz pa ne! Jaz bi se najpreje okrog ozrl, če me kdo ne vidi!«
Kdo je kriv? Neka gospa je sama vodila avto in je povozila neKega kmeta, da je moral v bolnico. Kmet je gospo tožil za odškodnino. Pri sodniji je gospa rekla: »Ni mogoče, da bi bila jaz kriva, saj že sedem let vozim z avtom in nisem nobena začetnica!« — Kmet pa je odgovoril: »Ali naj bom pa jaz kriv? Jaz že 50 let po zemlji hodim in nisem noben začetnik!« In je dobil tožbo.
Nepotreben prepir. V vlaku sta se prepirali dve ženski, ki sta sedeli blizu okna. Ena, naj se okno odpre, druga, naj bo zaprto. Komaj je ena okno odprla, ga je že druga zaprla in tako sta delali nekaj časa, nato pa sta si skočili v lase. Sprevodnik jih je komaj narazen spravil in jih vprašal, zakaj se prepirata. Ko je izvedel, je rekel: »To je bilo pa res nepotrebno. Saj vendar ni šipe v oknu!«
Mala porcija. Kmet je jedel v kolodvorski restavraciji in je dobil prav malo porcijo, pa se je pritožil. Natakar ga je pa potolažil: »Pri nas dajemo zato tako male porcije, da ljudje vlaka ne zamudijo!«
Slab sin. Sosed sosedu: »Ti, tvoj sin je hotel napraviti veliko goljufijo, pa se mu ni posrečilo. So ga že zaprli!« Sosed je odgovoril: »Moj sin je za nič! Kadarkoli se je lotil česar, nikdar ni izpeljal do kraja!«
Uganka. Ona te ima rada, ti pa njo ne, a vendar vedno stikaš za njo. Če pa jo dobiš, je to njena smrt. Kdo je ta ona? (Bolha.)
Kako se odpravi krof. Tako-le: Sleherni Korošec skuša krof, to svojo največjo zunanjo napako, odpraviti. Kar svetujejo v ta namen zdravniki, navadno dosti ne pomaga, kar pa uporablja ljudstvo od starih časov sem, seveda tudi še ni ime"o nikdar uspeha. Kljub temu pa je znanih mnogo receptov, polnih vraž in coprnij in neverjetnega praznoverja. Zelo kratkočasen je način, kako si je preganjal krof Irsov hlapec Bombi: Predvsem je bilo treba, da je stopil mesec v prvi krajec. Ko se je to zgodilo, se je postavil Bombi pod kap in je čakal na trenutek, ko je šel mesec ravno čez streho. Ves zamaknjen je gledal v potujočo luno, obenem pa je ponovno šel z desno roko prav nalahno preko krofa ter zraven govoril: »Cordius mordius! Kar gledam, naj raste, kar šlatam, naj usahne.« Gledal je luno, ki je iz krajca morala zrasti v prihodnjih dneh v polno luno, a š'atal je krof, ki je imel zginiti. Vedno znova je ponavljal to vražo, pomagala pa mu menda ni.
Te nič ne briga! Na sredi morja je plavala ladja. Nastal je velik vihar, ki je grozil, da bo ladjo potopil. Mož in žena sta bila v svoji sobici in žena je grozovito vpi'a. Mož pa jo je potolažil: »Kaj se neki dereš! Saj ladja vendar ni tvoja!«
NOVE KNJIG R.
»Storžek«, prav zanimiva povest, katero posebno naši otroci, pa tudi mladina prebere z velikanskim užitkom. Knjiga obsega tudi razne šaljive risbe, ki pojasnjujejo potovanje Storžka. Cena knjigi pa je majhna: nevezana 14 Din, vezana 22 Din. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 iin Aleksandrova cesta 6.
»Hanka«, povest mlade slovanske deklice iz rodu onih lužiških S'ovanov, ki jih okrog 200.000 prebiva v Prusiji sredi med Nemci, a ne izginejo. Povest je zelo gan-jiva. Cena knjigi je: nevezana 22 Din, vezana 30 Din. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
»Mladini!« Ksaver Meško je zopet jx>klonil mladini šopek lepih povesti, katerim je dodal M. Bambič še lepe slike. Da bo pa naša mladina tudi poznala tega svojega prijatelja, je v knjigi tudi slika prijatelja Meška in njegov lastnoročno pisani pozdrav našim malim. Kupite to knjigo! Stane navadna izdaia 14 Din. boljša izdaja 22 Din in se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Zanim ^
Siliš! eiiti. Sir 10 mš list
!
Stolp za zakonski mir. V neki švicarski kroniki so našli popisano, kako so se v srednjem veku vršile ločitve zakonov. Ob obali curiškega jezera je stal ve'ik stolp. V ta sto'p so za nekaj tednov zaprli vsak zakonski par, ki je izrazil željo po ločitvi. Občinska oblast je v stolpu priredila majhno, skromno sobico. Ureditev in oprema sobe je bila vsa preračunana na to, da si morata oba. ki sta zaprta, diug drugemu pomagati, se zbližati in končno pobotati. Bil je v sobi samo en stol, ena majhna mizica, ena postelja, imela sta samo en nož. ene vilice, eno žlico, en kozarec, en sam krožnik itd. Sploh vsa oprema je komaj zadoščala za eno osebo. V takih razmerah, med štirimi stenami sama po cele tedne sta zakonska morala govoriti med seboj, si pomagati pri jedi in povsod. Kronika pravi, da se je velika večina parov pobota'a veliko prej, preden je potekel čas zapora. Kronika pravi dalje ce'o. da so bili zakoni, ki jih je utrdil ta sto'p, potem srečni. Toda če s'a pa zakonca tudi potem ko sta prestah ta zapor, vstrajala v svoji zahtevi po ločitvi, so sodniki tej zahtevi takoj ugodili. Toda to tega je redko prišlo, ker se je »preseMtev« v stolp izvršila javno, z gotovimi kričečimi ceremonijami, vpričo vsega ljudstva. Večina zakoncev je raje prenašala sitnost svojih zakonskih drugov, kot pa to sramo'o.
Pokopani na ledeniku. Ob vznožju ledenika des Bossons, ki ima svoj izvir na Mont Blancu, so pred nekaj časom vodniki našM gorsko pa'ico z vdo'benim imenom »Dr. I. Bean«. Ta najdba je v krogih hribo'azcev vzbu ii'a spomin na eno izmed največjih a'pskih nezgod, ko je 11 p'e-zaVev v strašnem snežnem vihar ju ki je trajal ves teden, naš'o syoi ledeni grob. Septembra meseca leta 1870 so se nemreč Mac Corkinda'e iz G'a^gowa in d 'à Amerikanea dr. Bean in Mr. Randa'1, v spremstvu z osmimi vodniki po dR1! na ^ont B'anc. Ko so odhajali iz Chamoniva. je v'a-da'o naj'epfe vreme, toda ko so dospeM na vrhunec, se je prire'o obračati na £rdo. Kma'u 10 zašH v strašen »ne-en meffž in ni^če jih ni vid^1 vp* živih. Po^nere ;e s^up'na vodnikov nap'a trup'a peM^ žr+ev med katerimi ie bi' tudi dr. Bean drugih šest pa n> niVe nikjer zas'edP d^si p od takrat rretek'o že 56 let. Mogoxe ie da bo lo s'edi'M go'svi palici. Preračunjeno je, da se ledenik pomakne vsako leto
za 500 čevljev naprej. Najdaljša perijoda, da je ledenik ali ledena reka držala človeško truplo, je bila do sedaj 41 let v slučaju ponesrečbe dr. Kamela in vodnikov, ki so na Mont Blancu ponesrečili leta 1820. Našli so jih šele 1. 1861.
Boj z lisicami na Poljskem in v Rusiji. Bežeč pred strašnim mrazom, ki vlada v višinah, so se lisice razkropile v nevarnih množinah po nižavah po Poljski in Rusiji. Vsi okraji okoli Vilne so kar preplavljeni samih lisic. V Ostrovsku je nastal pravcati boj med prebivalci in lisicami, ki so se zatekle v mesto. Poljska vlada je mobilizirala proti tej nevarnosti štirinožnih sovražnikov par polkov vojaštva. Poročila iz Moskve povedo še hujše. V uralskih predelih sploh nič ne ustavi množic lisic. One so se brez vsega naselile po vaseh in manjših trgih in pridejo celo v predmestja velikih mest. V Varsofurju so se prebivalci tri noči borili z lisicami. Pet ljudi je v boju izgubilo življenje. Lisic je seveda padlo brez števila. V predmestju Ufa in Perma so se pojavile lisice sredi belega dne. V Orenburgu so trije tropi lisic drug za drugim pasirali mesto in so spra vili v grozo in strah vse prebivalstvo. V Čeljabinsku sta dve čredi gladnih lisic vdrli v cerkev med službo božjo. Nastala je strašna panika. V kavkaškem ozemlju se je pojavilo na tisoče lisic. Preplavile so dolino *Perh in prišle prav do Mosdona. Vojaški aeroplani so metali med nje bombe s strupenimi plini.
»PEVSKA ZVEZA« IN »PEVEC«.
Z veseljem smo sprejeli poročilo, da si je tudi mariborska Prosvetna zveza ustanovila pevski pododsek I evske zveze. Je to sicer šele povojna ustanova, toda idejno se je porodila skupno z nastankom vse prosvetne organizacije, le da vsled pomanjkanja delavcev spočetka ni mogla zavzeti tistega razmaha kot na primer orlovstvo. V tem oziru položaj še dandanes ni mnogo boljši: ravno pri tej stroki se čuti še občutno pomanjkanje delavcev, seveda je treba takoj pristaviti, strokovno kolikorloliko izobraženih delavcev, kajti samo z navdušenjem in veseljem nam ravno tukaj ni veliko pomaganega. Pokaže se tukaj zopet tisto, že tolikokrat povdarjeno dejstvo, da celotna današnja šolska izobrazba tudi tistemu ki ima zmožnost in veselje do pevske izobrazbe, ne tudi tega v takšni meri, kot je lo mogoče v drugib strokah. Vkljub vsem tem nedoslatkom pa Pevska zveza še živi oziroma včasih bolj životari. Vedno siier povdarjamo dejstvo, da samo životarjenje sovražimo in da organizacija, ki ni po več letih dokazala življenjskega udejstvovanja, naj bo obsojena na smrt. To bi se bilo že zgodilo; pa vedno, kolikorkrat smo prišli do tega, se je izkazalo, da če enl<rat stvar zaspi, jo je potem mogoče le z ^liko težavo zopet vzbuditi, in če se vzbudi, je treba vse sile podvojiti, ali še potrojiti, da ostane pri življenju. Da tega nismo storili, je bil še drugi vzrok. Lansko leto je PZ priredila več tečajev za svoje pevovodje; takrat je odbor PZ po svojih predavateljih prišel bolj v stik z delavci v podeželskih zborih >n prišlo je spoznanje, da bi vsi prav radi v svojih delokrogih kar največ storili, da jim pa največkrat manjka časa oziroma potrebnega znanja v tem, kar se po okrožnicah želi in zahteva. Nadalje so tudi razne prireditve cd leta do leta pokazale vidne napredke posameznih pevovodij, zborov in okrožnih zborov. Tudi Zvezino glasilo je v številu naročnikov rastlo in naročnina se je točno plačevala. — Vse to so bili vzroki, ki so nas vodili do lega, da organizacijo z listom še vzdržimo. Razumljivo je, da nam ravno izdanje lista povzroča veliko stroškov, ki gredo preko naših moči, čeprav je vse delo olrog »Pevcat zaslonjsko. Edino veliko število naročnikov nam more tukaj priskočiti na pomoč in zanašamo se pri tem ravno na okoliš mariborske Prosvetne ozir. Pevske zveze. Prosimo vas zalo, da poagitirate za naš list pri vseh pevskih društvih in potem pri vseh. ki se za naš pokret zanimajo, da se število naročnikov znatno zviša. Istočasno pa pričakujemo tudi o gibanju v naših pevskih društvih poročil, kako se gibljete, kako napredujete, kakšne načrte imate itd. Tudi vse evenlualne nasvete in želje glede lista, glede skladb itd. bomo po možnosti upoštevali, samo prosimo, da se za stvar v vsakem oziru zavzamete, da bo naša organizacija slopnjema in vsestransko napredovala. Kdor je videl pevske oiganizacije pri Francozih ali Nemcih, ko deset tisoč pevcev (n. pr. leta 1922 na Dunaju v Schonbrunu ali ob priliki mednarodnega turnirja katoliških telovadcev v Strassburgu) ta bo vse storil, da se tudi pri nas ta najlep-ša organizacija vsestransko omogoči in izpelje. Prosimo zalo, da najprej poskrbite za prav veliko število naročnikov; pevovodje, pošljite nam poročil, skladatelji pa skladb in pod-učnih člankov.
Pisma iz domačih krajev.
Vurberg. Volilni boj je potihnil, volitve so za nami, sedaj pa si razne stranke štejejo svoje glasove. Tudi pri nas na Vurbergn smo bili tako srečni, da smo imeli dva nasprotna kandidata, in to celo v osebi našega, za občino tako naprednega župana gospoda Freložnika za demokratsko stranko, najbrž po milosti prejšnjega gospoda nadučitelja Lešnika ter gospoda Kmeteca iz Grajene za socijalistično strani o. Shoda noben kandidat ni priredil, ker sta pač vedela, da se vurberški volilci ne dajo farbati ne z demokratskim, pa tudi ne s socijalističnim evangelijem, pač pa sta zadnje dni pred volitvami, gotovo proti dobremu plačilu iz Slavenske banke uprizorila pravo agitacijo z raznimi nečednimi plakati in vabili, katere so dobili naši volilci na dom. Toda naša dva kandidata sta delala račun brez krčmarja, kajti račun so napravili naši vrli volilci s kroglicami, pa ne za demokrate in ne za so-cijaliste, pač pa za SLS, katera je izmed 238 glasov dobila 226, za kar gre vsa čast našim zavednim možem in fantom. Volilci ptujskega okraja pa sedaj lahko vedo, takšno zaupanje uživa naš demokratski župan, ker je med domačini v občini dobil celih sedem glasov. Tako častno že vendar dolgo noben kandidat ni pogorel v lastni občini. Se je pač uresničil pregovor, da kdor za smolo prime, se osmoli. Tudi soc ijalistični kandidat gospod Kme-tec s svojimi petimi glasovi si bo lahko sedaj premislil, da ne kaže kmetskega delavca hujskati proti kmetu, ker na kmetih pač ne gre z osimurnikem, temveč se moramo ravnati po razmerah časa, rama ob rami. Tistim maloštevilnim zapeljanim volilcem. pa bodi to v spcm.n za prihodnje volitve, ker ni čast voliti stranko, katera je naš slovenski narod prodala pod centralistično komando Feograda.
Št. Ilj v Slov goricah. Da še ne bi vsi Senlilj*nni prišli na slab glas, s|oro<"imo. da izmed domačinov pri volitvah 23. januarja ni prav nihče vrgel kroglice v demokratsko skrinjico. Naj-pcidlcjšo, najgršo, najbolj osovraženo stranko so pri nas volili samo nedomačini. Ni žalostno, da ti ljudje listo stranko volijo, ki jih je lela in leta pustila stradali in jih prestavlja v Makedonijo in južno Srbijo? I orno se teh ljudi spomnili če pridejo naši v vlado' Sicer pa riba pri glavi smrdi, razumete, gospod Gabršček! Celi svet že ve, kako »Trmrvirn« in »Jutro» lnžela, samo pri nas so še nekateri tako zanikrni, da verujejo v farbarije teh proti-pr^ocVh in rrctikrš''arsk:h listov. Je rač knž, če n;ma človek višje izobrazbe. In ves trud demokratskih učiteljev za ničvredno demokratsko stranko je bil zastonj Propadli so vsi, kakor so dolgi in široki. Mi pa smo zmagali v našem okraju z vsemi petim»
lr«»<f!d»ti. Hvala in slava celi šentiljski župniji, ki je dala naši nlranki skoro 5C0 glasov na obeh voliščih!
Št. Ilj v Slov. goricah. Z ozirom na napad na mojo osebo v zadnji številki vašega cenjenega lista ugotavljam sledeče: 1. Ne odločujem pri oddaji ali odpovedi stanovanj v »Slov. Domu« sam, ■mpak odbor Posojilnice in hranilnice. 2. Je dopisniku menda tudi samemu znano, da je po zdajšnjem stanovanjskem zakonu silno leike, najemnika spraviti iz stanovanja. 3. Res ne moremo za ttevati, da bi moral biti najemnik na vsak način istega mišljenja iot gospodar, žalostno pa je, in nad tem se celo pri nas pristaši irugih strank zgražajo, da najemnik, ki uživa dobrote llerikal-»ega »Slovenskega Loma«, katerega so postavili naši krščanski ■arodni možje kot ognjišče krščanske narodne kulture, deluje in ruje noč in dan proti istim idealom, ki so našemu ljudstvu vedno t*Teti in katerih reprezentant je naš »Slovenski Dom«. Sicer pa vsaka sila do vremena. — E. Vračko, župnik.
Vosek. Pri nas smo spremili k večnemu počitku najstarejšega •fcčana, 87 let starega vrlega kmeta Franca Ribič. Bil je mož «tare k orenine, kakršnih je že malo med nami. Bil je do zadnjega 4il in mladeniško čvrst. Dolgo vrsto let je bil občinski odbornik in svetovalec, bil je tudi utožni oče občinskih revežev, kakor se je ob vsaki priliki rad imenoval. Udeležil se je tudi bitke z Italijani v letih 1864 in 1868. Kako radi smo ga poslušali stari in mladi, ko nam je pripovedoval svoje doživljaje na Italijanskem. Rajni je rad prebiral naše časnike in bil dolgo vrsto let naročnik »Slov. Gospodarja« in »Straže«. Vsako nedeljo in praznik smo lahko videli korakati našega Frančeka kljub njegovi starosti in •b vsakem vremenu, mnogokrat brez palice, proti cerkvi in je tako zadostil svoji krščanski dolžnosti. Naj nam bo pokojni lep ▼zgled vsem starim in mladim. Dragi Franc, končana je tvoja ♦rnjeva pot na tej zemlji, despel si k svojemu cilju. Sedaj si tam, kakor upamo pri svojem Eogu, katerega tudi v tej solzni dolini »isi nikdar zatajil. Naj ti bo žemljica lahka in tvoja duša naj podiva v miru! Tvoj sosed.
8v. Anton v Slov. goricah. Iz našega volišča. Naše volišče se aove Cerkvenjak, ker je nekdaj občina pri cerkvi imela to ime. Navedeno je kot prvo po abecednem redu med volišči Maribor levi breg. Spada pa tudi na prvo mesto po številu volilnih upravičencev (834). Ni čuda! Saj volijo z nami deloma še tri sosedne iopnije: od Sv. Andraža, Smolinci in ves Osek, kar ga je pod S*. Trojico in Sv. Eenediktom. Z eno besedo, ves tisti okoliš, ki g* v varnostnem oziru upravljajo naši orožniki. (Orožniška postaja se pa pri Sv. Antonu v kratkem ukine in prišli bomo pod «v. Trojico). Spada pa na prVO mesto ludi po številu tistih, ki so dejanski volili (6C4), kljub temu, da jih je še ostalo doma 230. "Zanimanje je bilo zato večje, ker smo imeli kandidata (Ludvik Poljanec), s katerim smo tudi prodrli. 5C4 glasov že nekaj zaleže. Pa tudi zastopnik četrte skrinjice je najbrž s krajevnim uspehom Sadovoljen; saj ima 85 kroglic. Za komisarja smo imeli gospoda Tavželja, sodnika od Sv. Lenarta. — Posebnost naših volitev je bila v tem, da smo isto nedeljo obhajali žegnanje, ali god sv. Antona, našega farnega patrona, pa pri suhem — brez pijače; kar se •«m ni zdelo mogoče, pa je vendar šlo.
Sr. Anton v Slov. goricah. Vsem volilcem okraja Maribor levi breg. Ker je iz srede naše krajevne organizacije SLS izšel «nagoslavno iz volilnega boja naš kandidat, katerega so nasprotniki na svojih shodih, v svojih listih in lepakih ol žalovali, zakaj Je na zadnjem meslu, za katerega so celo stavili duše, da ne bo izvoljen, nam je dolžnost, da se zahvalimo vsem volil em, kateri* ste glasovali za stranko — za meža poštenja in nesebičnega dela. Vsa čas in hvala vam. Zadnji teden pred volitvami smo priredili po vseh občinah shode in zaupne sestanke. Potekli so lepo mirno, ako izvzamemo enega, na katerega so žalibog prišli nekateri ljudje, katerim je Pog denar in ženska krila nebesa. Volitve so pa pokazale, da teh mi nočemo. In vam petinosemdesetim, •d katerih vas je osemdeset zapeljanih, pa pravimo: Naznj k stranki poštenosli in nesebičnega dela, proč od onih, kateri so sami izgubili rast in debro ime, proč od tistih, kateri vam hočejo vaeti najdražje: vero in poštenost in vaše narodno prepričanje. — Krajevni odbor organizacije SLS.
Ncgova. Volitve so minile. Izšli smo kot zmagovalci. Skrahi rnna SDS je na celi črti propadla. Kljub obupnim naporom ni dobila v našem okraju niti enega mandata. Na tukajšnjem volišču ▼ Ivanjcih, kjer volijo 4 občine, je dobila naša SLS 320 glasov, •SKS 32 glasov, demokrati pa kljub temu, da se je na vse kriplje trudil demokratski agitator M. Vreča, ki je na dan volitev ždel ca demokratsko skrinjico in njegovi pomagači, n. pr. J. Klobasa it Negovske vasi, ki so v noči pred volilvami po Negovskem vrhu in Negovski vasi nabijali lepake za SDS. Pa kokor rečeno, zastonj! Vsak pameten in trezno misleč človek se sramuje biti v vrstah stranke, ki je s svejim delom dokazala, da ne zna drugega, kakor uničevati in ugonabljati sloverskega kmeta. No, pa sedaj je slovensko ljudstvo izreklo svojo obsodbo nad uničujočim de-k>m SDS. Ta še nekaj! V tretji številki »Domovine« se znani dopisnik hvali, kako baje napreduje »napredna« misel v Negovi. Nadalje stavlja vprašanje: »Zakaj je SDS kljub svojemu slabemu gospodarstvu zmagala pri volitvah v trgovsko in obrtno ztor-»ico? Ne bi odgovarjali, toda ker zahteva odgovora, naj bo, da ne bo demokratski N ihl mislil, da se bojimo dali odgovor. Evo! Zakaj je zmagala SDS pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico? Zato, ker so švirdlali! I rž, nasilje, goljufija, to so sredstva SDS, s katerimi operira vedno in ob vsaki priliki. Tako tudi pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, kjer so goljufali kar ra debelo in vsled česar so bile te volitve ludi razveljavljene. Kaj pravite SDSarji na to? Ta recite, da ni res, če morete' O napredovanju •.napredne misli« pri Negovi, samo to: Eri demokratski stranki so samo tisti, ki so se že zdavnaj skregali z vestjo in s pametjo, ■ekaj ponočnjakov in pretepačev, ki tukaj sploh nič ne pomenijo, kateri se ne zmenijo za cerkev in božje zapovedi, pri demokrat h so sami s'e"fi, ki ne vidijo posledic nesrečne centralistične SDS--sarske politike. Mi pa pravimo, stranka, katera zna lako »vzorno« gospodarili, kakor na pr. pri Slavenski barki, kjer bo slovensko ljudstvo po zaslugi samostojnih demokratov izgubilo več milijonov težVo in z žulji prislržerega deraria, ne zasluži našega eaupanja. G. Maksu in njegovim demokratskim pomagačem pa po vemo enkrat za vselej: Pustite ras s svojo demoknalsko robo pri «liru. mi vas ne maramo! — Negovec.
Sv A n-'.raž v Slov. goricah 1 ri nobenih volitvah ni dobila anša stranka toliko kroglic, kal or pri zadnjih. 210 zavednih mož in fantov je za njo glasovalo. Čast jim! Silno so se veselili svoje image zlasti samostojni. Fden izmed generalov je celi čas prerokoval: kolo časa se vrti lako, da bode zmaga naša, vse hoče priti v našo stranko — pa so z veliko težavo vjeli le 16 glasov Se v nedel o zjutraj so bili prepričani o slavni zmagi — zdaj pa takšna polcmiia. 1 :udie spregledujejo, zalo je šlevilo samostojnih pri vsakih voiitvah manjše, saj se pa ludi vsak zračajen človek sramuje biti pri stranki, ki je toliko hudega zakravila nad kmet-akim ijudstvem F mahi bcc'e ostal samo odbor le slranke — vse -drugo beži od nje; pa kaj bo lakral, ko bode še za en odbor premalo ljudi. Pes. kolo časa se vrli — pa drugače, kakor pravijo slabostojni gererali. Kaj pa naši demokrali? Tudi le imamo, in sicer 12 mandcljcev. Med njimi so ponajveč tali, ki so bili /e pri raznih strankah. Silno se veselijo svojih 12 glasov — ra čunali so pa na veliko, veliko več. Saj so bHž;no voliš-a in še druga reta prelepili z listki, s katermi so vabili za tretjo skrinjico Mislili so, da lede toliko kroglic, da re bo niti prodora v Jkallji ljudje so brali in se smejali in delali razne dovtine -volili pa v prvo skrinjico. Vsak namreč, ve, da drži lo stranko pri nas pokoncu ponajveč muzika, zato pa so rekli: pa naj volijo
muzikanti v tretjo skrinjico, mi drugi pa bodemo volili v prvo. In tako je bilo. L boga demokratska gospoda! 1 ri zadnjih volitvah so uobile vse nasprolne stranke 42 glasov, sedaj pa le 30. Nazadovali so nasprotniki, mi pa napredovali za 40 glasov. Bog živi vse naše vrle može in fante!
Sv. Križ na Murskem polju. Smrti ni nikdar dovolj žetve. S pomočjo zahrbtne jetike je na Grabah v naši župniji uničila dobrega in poštenega sina, zveste naše in krščanske hiše Matija Si-momca v najlepši moški dobi 42 let. Težavno bolezen je prenašal potrpežljivo in zelo Logu vdano. 1 rijatelji in znanci so ga v bolezni radi obiskovali, pesebno so mu pa izkazali svojo naklonjenost, ko so se tako štcvilr.o ucelcžili njegovega pogreba. Njemu v slovo, v zahvalo spremljevalcem in v tolažLo osamljenim staršem je govoril ob odprtem grobu njegov bratranec g. Alojzij 2e-lar, kaplan na Vidmu. Bog mu daj sladek počitek, sivemu očetu in materi pa tolažbo in svojo pomoč.
Mala Nedelja. Danes so prispeli zaželjeni inštrumenti iz Jesenic. Fantje Lodo zdaj začeli Lrenkati na tamburiee, da bo odmevalo črez hrib in dol. Novo življenje se začne v Slomškovem društvu z muziko. Naj bi se tamburi-ši 1 malu prikazali v dvorani pri prireditvah! — 25. januarja so polagala belo blečena dekleta •devetletno šolarica Lojzika Zavratnik iz Radoslavec k večnemu počitku. Naglo je izdihnila svojo nedolžno dušo in odšla k Je-zušil u, po katerem je tako hrepenela. Nič več ne bo dvigala v zac-nji klopi drugega razreda roke v znamenje, da zna odgovoriti na vprašanje. Njene bistre oči so ugasnile, njena živahna narava je našla večni pokoj. Angelček, snivaj sladko!
Marenterg. Končan je volilni Loj! Kakor hudo neurje v skalovje, tako so se nasprotniki zaletavali v stranko SLS. Na nasprotnih shodih si slišal samo »farji in zopet farji«. Neki govornik na nasprotnem shodu je vprašal, zakaj kmetsko ljudstvo ravno, duhovnike posluša. Odgovor je pač lahek. Vsi drugi Uradniki so večinema sir.ovi uradnikov, duhovniki pa so skoraj vsi, z malo izjemo kmetski sinovi. Oni so med nami živeli in že od otroških let poznajo težnje svojih očetov. Ali je kaj čuda, da so ! naši voditelji, da njim zaupamo. 1 cvcmo vam, da bolj ko jih blatite vi po časopisju, bolj jih mi speštujemo. Seveda, vam bi bilo prav, da bi se duhovniki ne brigali za nas. I otem kmalu dosežete razmere, enake Mehiki. Vam pa, slovenska dekleta in žene kličem: razširjajte »Slov. Gospodarja« in vse dobre časopise! — Skrbite, da bodo vaši mežje, sinovi in bratje čitaii krščansko časopisje. Lotem bodete imele krščanske može, sinove in brate. Imele bodete srečo in mir!
Prelom e— Prikova. Naš sosed Julče se ras je zopet v »Domovini« spominjal, kjer piše v imenu »pohorskega kmeta«. 2e enkrat smo mu svetovali, r.aj nas pusti v miru, vsaj vidi, da smo dobri katoličani in zvesti pristaši naše ljudske, kmečke stranke. Do zadnjih volitvah se bode menda spametoval, ko je štel, kaj je prinesla naša škatlja, kaj pa njegova. Agitiral jt>, kolikor se je dalo, na Vrb.oljah je hotel si lic ali sl.cd, pa ga pametni Vrholjčani niso sprejeli pod streho. Nazadnje je v svoji hiši naredil shod. Kdo je prišel? Let demokratskih generalov iz Oplolnice, med njimi večni kandidat I etelinšek, trgovec ^ edved in učitelj. Kdo je poslušal? Nikogar ni bilo, slu ajr.o sta prišla dva vinjena fanla mimo, pa so jih menda poklicali, a sta se skregala ž njimi, skoraj stenla in odšla. Genenali so se žalcslni vrnili proli Oplolnici. 1 iše tudi v »Domovini« o organizaciji SDS pri nas. Smešno, kdo bo šel na llmanice njemu, ki pravi, tla smo 50 let za njim, pa mi vsaj znamo pravilno svinje klati, on pa ne zna. Upamo, da bode sedaj po volitvah v miru pustil politiko in nas, ker ga nihče ne mara.	— k.
Sv. Lenart nad Laškim. Odkar je naš župan Kari Veber, ki je bil na programu naše stranke izvoljen v občinski odbor, našo stranko zapustil in krenil v samostojni tabor, so smatrali samostojni generali našo občino za svojo trdnjavo. Dri volitvah dne 23. t. 1. pa so naši samestojneži pešleno pogoreli. Njih kardidala Karol Veber in Franc Tovornik sla celo v domači občini doži vela sramclcn peraz. Sedaj imajo v župniji še tri propadle kandidate samostojnežev. Padovcdni smo, kc'o se bo še v prihodnje znašel pri nas, ki bo nastopil kot kandidat za to pnotikrš*ansko stranko lrži-1 metsl ih prijateljev! — Tudi demokrati so si želu prizadevali, da bi dobili nekaj kroglic. V soboto pred volitvami so
MALA OZNANILA
Fanta, 13 let starega dam pošteni družini za svojega. Naslov v upravi.	' 101
Iščem gospodična ali vdovo, ki
je zmožna samostojno voditi trgovino z mešanim biagom na deželi; imeti mora ne.*aj kapitala. Naslov v upravi. 1(2
I. vrs.en viniiar, s 3—4 delavskimi močmi se sprejme taKoj. Fontana, ft aribor, Aleksandrova cesta 14 II.	1(3
Solidni in pošteni šivilji dam gostilno in tralL.o na račun s stanovanjem in hrano. Mihael Essih, Loče pri 1 oljčanah. 118
Dekla, pridna, poštena in zve-sla, katera razume tudi malo kuhati, z dobrimi spričevali, v starosti od 3C—45 let, se sprejme za stalno pri A. Arl.eiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1C9
Oskrbništvo kneza Windisch-Graetza v Konjicah sprejme takoj i: ve ba nega viničarja z več de ovnimi močmi.	111
Pri en, žanes jiv c .onom ali
(Schaffer) ki je posebno v hmeljarstvu in če mogoče v sadjarstvu izurjen, se za takojšrj. nastop išl-e. Samski imajo prednost. t onudbe prosim s prepišem spričeval na naslov Jos Ornif, 1 tuj.	118
Viničar s 3—4 delavskimi moč mi in en efer se s :rejme. Brc-gant, Slivnica pri MariLoru 19
117
Pamena in poštena renska skednjih let, zdrava in zmežra mrš*anske kuhe, ki' bi nado mestovala gospodinjo, se s >rcj me za v me-^to Maribor. Naslov pove uprava.	116
Posestvo, 23 oralov, osem glav ž;vine, pel ovc, pel vozev, sedeti nolovnjakev pijače in celo rnt';šlvo se proda na Planici 21 Fram.	105
Večji smrekov gozd za posekati kupi eiektri na žaga M. Obran, Maribor, Tatlenbachova Uli a.
112
Skoro čisto nov m'in na vodo
se proda za GCKK) Din. 1 ojasnila daje Florjan Narat, Sv. Jurij, p. Sv. Ki ngota.	113 2—1
Dobro ohranjeno svetlo pohištvo za spalnico, dve postelji itd. se radi preselitve proda. Oglasiti se je pri gospe G. Suklje. Laško.	121
Kolarji, pozor! Na prodaj imam 5C0 komadov parizarskih platiš in več slo hrastovih špie, tesane rištoke ild. Cena po togo voru. Anion Črepinšek, veleposestnik, Nova cerkev, p. Voj nik.	1(4
Večjo mno/ino slivovke proda Josip Gamser, Zg Sv. Kungota.
110
Prvovrs'nc eepljenke na podlagi rip. porlalis in Gothe šl 0 vrsle: silvanec, beli Lurgundec in muškatni silvanec ima na prodaj par tisoč komadov Ivan Kren, Irsničar. I lavč, p. Zg. Sv. Kungola pri Mariboru 107
2—1
š'nrtinske sode. vedra, pipe, za-ti'-ače, lakrzvane kantnerje, 16 lilerske steklenice, sli klene /a-mške, stiskalnico za sadje, zimsko suknjo, stražnico, pro daja po teni Strohbach, Gos-i. ulica 19. ___119
Kadar pride'c v
Maribor
obiščite
Vinski hram
vogal
Ve'rinjske in Tatfenbnchove nI.
kjer se loči pristno v;no iz lastnega vinograda. I obra domača hrana.
ITvin "p ""A?''6 2 rdeiimi lc,aki> kier so zagotavljali, t*k, so verni. Pa dobili so samo sedem kroglic.
šaleška dolina. Volitve v deželni zbor. Ce so Številke. Iti sa bile objavljene v Slov. Gospodarju dne 27. januar a S, L« izid zadnjih volitev v občinah naše doline kaže tole sliko^ «d«.
SoZ,v » nT°- "T V JT G°sP°darju, da je «naial* »-odstotkov a poročevalec pravi, da je odštel 6 bolnih in eneffl*
umrlega. Za St lijem pride St. Andraž s 71 odstotki, potem t vrstijo: Topolščica s 67 odstotki, Skale s 62 odstotki? Velenje * 56 odstotki, Šoštanj s 51 odstotki in St. Janž s 38 odstotki. KarV zadeva pripadrost k stranki, je za našo stranko najboljše izpadi® . volitev v občini St. Andraž, kjer je 93 odstotkov' volilcev dak> svoje glasove našim kandidatom. Za njo pride St Jan£ s «3 od! stotki, potem St. Ilj s 79 odstotki, Topolščica s 61 odstotki «kak 8 56 odstotki, Velenje s 55 odstotki, Šoštanj s 50 odstotki pripomniti pa je treba glede Šoštanja, da so v Šoštanju volile tri občine skupaj: Šoštanj mesto, Šoštanj okolica in Sv. Florjan pri Šoštanju, da torej za te občine ni mogoče posebej določiti pri padnosti k stranki; udeležbo bi določili lahko naši zaupniki pe volilnem imeniku. Kar pa zadeva udeležbo Šaleške doline v sploV nem, znaša ista 57 odstotkov; glede pripadnosti k stranki Je dobila naša stranka 68 odstotkov vseh v naši dolini oddanih sov. Kakor vidimo, so glede pripadnosti k stranki odnesli venev volilci v St. Andražu, glede udeležbe pa volilei v St. Ilju.
Kapele pri Brežicah. Vsa občina je v taboru SLS. Zaiiav* smo za časa volilne agitacije imeli vsako nedeljo dovolj. Ponujal so se nam hodili kandidati raznih nasprotnih strank. Obiskali st nas tudi demokrati. Odkrito povemo, da za takšne ljudi ni prostora med nami. Orjuna se blamira, ko v Kapele primaršira. Socialist Kopač je tudi primahal 16. januarja, pa je prišel pr« pozno. Duhovščino je strastno napadel, kar je mogoče samo mi sialistom. S tem ni svoji stranki slave pridobil, temveC jo zapravil. Tisti časi so minuli, ko so ljudje šli na ilmanice socialistom. Kmetije i, sedaj v Radičevem taboru, so trosili razne laži pa jim ni nič pomagalo.
Polenšak Zadnji torek smo pokopali prvega mrliča v novem -letu 1927. Ereko 75 let staro ženico Marijo Erlih iz Polerec, ma ter sedanjega našega župana. Fokojniea je bila vzor krščanskih mater, dobrih sesed in pridnih gospodinj. Rajna mamica je vestno ■ izpolnjevala svoje verske dolžnosti, ter velikokrat pristopala l mizi Gospodovi. Čeravno samo tri dni bolana, je še zadnji dan • pred smrtjo bila dema sprevidena. Posebno na sreu so ji bili ; ubogi bolniki, katere je kaj rada v svojem življenju obiskovala V znak hvaležnosti so jo župljani v obilnem številu spremljali ni ■ zadnji poti! Vsem demačim, kal or žalujočemu sinu in hčeri naj iskrenejše sežalje, rajni pa raj sveti večna luč!
Po'enšak pri Ptuju. Pezultat volitev je pokaazl, da tudi mi Polenšani hočemo biti v oblastni skupščini zastopani le po za
Odvetniška pisarna
dr. Ivo Benkovič v Ljubljani
se je preselila s 1. februarjem 1927 v nove lokale na Alefc sandrovi cesti St. 2. I. uidstropje, pa'a"a Ljubljanske krt
ditne banko (prejšnja telefonska št. 2).
UUi «rMtm t a«3ie Cilu k «milil crrkvl u pstfut »ri HlJiiau tim nikufrira 4i «4 ttga kij Imam I
Uiuolm tira n male dnarn M rodbino vso dir 11 nt niiboljSt. nijctntl* Hl loj tardkl m «obla.
Tam Mi|o ii «btiilli Ikerei u cfcus ti tsit (•flr. oirhtot, Iimtl »li u klobuk ullipii trik
lognlcc,
rokavice,
topla milct.
Me srak«,
kpe pisma 04»!e
na dobim tam najent)*.
SaliaM ruta ta na tla«* H nevest* pajtotan - -toda kii bi pravil dali*, »oidl in oglej si sam.
lapemnl I* si prav r.*tantM aislov te dlke trgovin Priiernova itev. M fcrdu Valentin Hladtn.
Kostanjev taninski les
najlocneje p'ačilo, običajne dimenzije, celoletna dobava, kupi za najvišje cene: Franc kupnik, Podplat. Ponudite: h ode hrastov, brest, javor, orehov!	115
Potrtih src naznanjamo lužno vest o izgubi naše nad vse priljubljene, erage matere
Marije Podlesnik
ki je 25. jan. 1927, v teku pelih dni, po murni
pre videna s sv. zakramenti, mirno v Gospodu z.ispaia.
Iskreno se zahvaljujemo č. g župniku M nkfovo zadnjo tolažbo. * v V)S£ h! z p jS VssTč a s t p a I ii d^ d e-kletom za™\ ene eler pevce m — iskrena ¿vala. Bog plačaj'.
Sludenicc—Zg. Ponikva, 1. M>r. 1927.
Janez, Miei, Borbi in Kati Podlesnik.
stopnici cele Slovenije SLS. Ker le edino ta stranka ima može, kateri bodo mali kaj ukreniti v prid nam od neznosnih davkov do kosti izsesaiiemu kmečkemu stanu. Mi volilci dobro vedoč, da *o vse ostale strančiie le podružnice in zveste slušatelju e vele-«rbskega centralizma, kateri nas neznosno biča že svojih osem let potom raznih davščin pod katerimi že stoka vsak slovenski kmet, delavec, viničar in obrtnik. Dobro vedoč, da je SLS edina, ki obstoji na enem in istem programu že od početka svojega obstoja. Ne pa kakor druge strančiie, ki spreminjajo vsake kvatre sivojo barvo in program. Da ne maramo Žerjava, ne Puclja v Objemu z Radičem, ki hoče zatajiti svoj narod in ga degredirati v nekako pleme, smo pokazali s tem, da smo volili prvo skrinjico, katera je dobila 93 glasov, ostale tri strančiie pa le 13 glasov. Edino zlo je pa to, da izmed preko 300 volileev je volilo le 160. Nekoliko je bilo krivo slabo vreme, veliko pa, ker ljudje niso hoteli pripisovati važnosti tem volitvam ter so ostali doma in kritizirali vso politiko, seveda na škodo sami sebi. Dosedanji naši največji politični blodeži so siier spoznali, da je edino SLS prava Caslopnica celega slovenskega naroda in da edino ona nam more 5 časoma pribojevati tako drago zaželjeno in prepotrebno samoupravo — avtonomijo, v kateri bi si Slovenci vladali in odločevali. A ker se jih pa kljub temu spoznanju drži politična mrač-aost, svojih dosedanjih laži-kolovodij ne marajo, obenem se pa sramujejo svoje dosedanje politične nezrelosti in nezaupnosli do SLS, so pa raje se volitev vzdržali. Kakor povsodi, tako tudi na Polenšaku zmaguje in bo zmagovala ideja resnice in pravice, kajti program SLS je in bo ostal jasen in neomadeževan!
Sv. Tomaž pri Ormožu. — V posebni izdaji »Domovine« od Sne 18. jan., št. 3 je sklobasalo neko duševno siroče tomaževske Samostojne demokratske stranke tako neokusno in neslano klobaso, da je celo Antoličev pes ne bi hotel požreti. Cisto brez vzroka in brez povoda, na prav neolikan način, napada voditelje in pristaše Slovenske ljudske stranke. Na nesramen napad naj zadostuje v odgovor to-te: izzivali vas nismo; tudi povoda za iz-xivanje nismo dali. A izzivani od vas samih, ne bomo molčali, ampak dostojno in možato parirali. Pišete, da od dne do dne napredujete! Za koliko ste napredovali od zadnjih volitev? Ali se vaše število ni celo skrčilo? Pravite, da odpadate od klerikalnega 4revesa brez sadu! In vaši sadovi, kakšni so? Tisti, ki v naši fari iibijajo svoje žene, in tisti, ki streljajo skozi okno svoje očete, in tit-ti, ki v pijanosti in pretepu v polnočnih urah na najžalostnejši način umirajo, — čigavi pristaši so lo, pod katerim drevesom pobirajo in jedo sad? Tisti, ki s slabim in nemoralnim življenjem »jemljejo čast in dobro ime župniji in domovini, ali niso otroci vaše krvi, zrejeni z vašim mlekom in vašim kruhom? Pravite, da »e skupaj zbirate in se izobražujete! Ali vaši članki v »Domovini« ne kažejo, da bi vas bila kedaj kaka izobrazba osmodila. Potrebni ste izobrazbe, a sposobni niste zanjo, ker vam manjka razsodnost duha in ponižnost srca. 1 ravite, da se kulturno udejslvujele. A kdor vas pozna, ve, kje se vaša kultura začne in kje konču Kak smisel in brigo za gospodarsko stran pa imate vi. nam najlepše kažejo zanemarjene »piirgarske« cesle in orodje požarne hrambe. Čigavi župani so nam županovali do konca Ozmečevega županovanja? In vi se ponašale v svojem glasilu »Domovini«, da t>ote zatrli vsa klerikalna gnezda' Komaj sle si postavili svoje lastno gnezdo, pa ste že v nevarnosti, da boste v njem sami izginili, predno boste sploh godni za lastni izlet in polel.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Čast in hvala zavednim lomaževskim «nožem in mladeničem! Na cente lažnive »Domovine« je prihajalo ae pol leta sem v našo lepo in prostrano župnijo. V nekalere hiše prihajajo kar po trije izvodi. Kako je pač laž in slaba roba po ceni! Ljudje pravijo: saj tega vraga nisem ne naročil, ne plačal, pa ne neha prihajati; ga pošljem nazaj, pa nič ne pomaga. Pa vsi ti kupi »Domovine« »znslonjkarce« niso imeli nobenega, da, prav nobenega uspeha v naših vrstah, le njih lastne vrste oku-žajo, da se moralno vedno globoje pogrezajo. Naši možje in mladeniči so ohranili zvestobo do Slovenske ljudske stranke, od katere edino smemo in moremo pričal ovati lepšo bodočnost lepe oaše domovine. Čast vam, tomaževskim volih em! V slogi je moč in zmaga! Zmagali še nismo, ampak se še le borimo za resnico in pravico. Boj je vroč! A slednjič morata zmagati resnica in pravica. V to nam Bog pomozi! Bog živi!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Na našem volišču smo imeli komisarja ormoškega sodnika g. E. Konšeka. Čudno se nam zdi, ¿emu je ravno on volilno postavo tako razlagal, da se začnejo volitve še le ob osmi uri? Čemu so povsod drugod začeli ob sedmih? Čemu ravno pri Sv. Tomažu ob osmih? Prav vsled teg=i innogi volilci niso izvršili svoje državljanske dolžnosti. Zbral «o se točno ob sedmi uri pred volilno sobo, a ker gospod komisar ¡pred osmo uro volileev ni pustil v volilno sobo, so mnogi odšli, •in se niso hoteli potem več povrniti. Na eni strani se nam zdi to •¡početje uganka; na drugi pa se poznamo po knofih.
Mala Nedelja. Hvala Bogu, volitve so za nami. Nasprotniki so «apeli vse sile in rabili vsakovrstna sredstva, da spravijo čimveč (kroglic v svoje škatlje. Najhuje so razočarani demokrati. Računali no na najmanj 60 glasov, pa so jih vfovili 32. Ljudje so se zanimali ta volitve bolj, kakor je bilo pričakovati. Dan je potekel v splošnem, razburljivem pričakovanju. Nasprotniki so mislili z goljufijo zmagati na našem volišču. Nekdo je namreč hotel zadelati z dinarskim novcem luknjo v prvi skrinjici, pa mu je spodletelo. Dinar je zdrknil skozi luknjo v škatljo. Če bi vzel dvodinarski novec, bi lahko zamašil odprtino in potem bi lahko nosili kroglice iz naše škatlje v svojo, ker bi se ustavile v vratu škrinjice. Ko-tnisar je bil demokrat, slavnoznani inžener Lupša. Vsakdo bi moral razkleniti prste, predno sprejme kroglico. Gotovo je imel dinar med debelimi prsti skrit. Naši možje so rekli, da so dobili v začetku, ko je bil naval, po vrsti kroglice, da so torej imeli čas «a take lumparije nasprotniki. Takrat je imel falot čas, da je v ftneči neopaženo vtaknil dinar zraven. Kako so agitirali samo stojneži, priča slučaj, ki se je zgodil na dan volitev pred tukajšnjim voliščem. Naš novi kavarnar Mihalič je hotel cestarja Po-štraka iz Moravec prisiliti, da bi volil Boškarja. Zagrozil mu je, da bo ob službo, če ga ne voli. Mislim, da je tako vplivanje nedopustno.
Velika Nedelja. Leto 1926 je bilo leto vremenskih nesreč in poplav. Ni še minula polovica prvega meseca v novem letu, že ^mo doživeli novo poplavo, katere valovi so celo butnili ob naš prijazni velikonedeljski hribček. Ali naš stari tabor, katerega so že naši pradedje branili proti krvoločnim Turkom ter kri prelivali za krščanska načela, stoji še vedno na svojem verskem stališču in bo še tudi v bodoče stal vkljub celim vagonom brezplačno poslane »Domovine«. — Ne vemo, ali se nam je vnukinja pokojnega nemškutarskega ter šnopsarskega »Štajerca« hotela prikupiti s to številko, v kateri neki zakotni dopisun nesramno napada našega obče spoštovanega g dekana ter na nesramno lažnjiv način potvarja njegove pridige. Cela župnija lahko priča, da gospod dekan ni tako govoril na prižnici, kakor piše lažidopisun »Domovine«, kar je znamenje, da omenjeni zelo redko sliši njegove pridige. Mi smo pa mnenja, da se dandanes za dober denar ne dobi kaj prida blago, kaj še le zastonj, kakor je vsiljiva »Domovina«. Ako si nekoliko od bliže ogledamo pristaše »Domovine«, namreč tukaj pri nas, so to brez male izjeme ljudje, ki so bili za časa umrle Avstrije najbolj zagrizeni nemšku-tarji in prijatelji umazane cunje, med poštenimi ljudmi pod imenom »giftna krota« znanega »Štajerca«. Pa tudi sedaj hočejo li ljudje biti vse drugo, samo zavedni Slovenci ne. — Toliko za danes. Ako pa dopisnik »Domovine« ne bo takoj nehal s svojimi nesramnimi napadi na g. dekana, katerega spoštuje cela župnija, razven tistih, katerim »o njegove pridige pošteno zasluženi bič,
bomo prihodnjič omenili nekoliko, kar se tiče dopisnikove morale, ter ako se ne bo poboljšal, pridemo v bodoče tudi z imenom na dan. Ako pa »Domovina« misli, da bo s svojo vsiljivostjo dosegla pri nas kak politični uspeh pri volitvah, se v tem oziru zelo moli. Aii se držimo naše prvoboriteljice Slovenske ljudske stranke, katera ne pozna Uskokov, kakor se to godi pri drugih strankah, pri katerih so ljudje, in to še na vodilnih mestih, kateri že niti na pamet ne znajo, pri kolikih strankah so bili že udinjeni. Da niso mogoče to samo pobožne želje pisca teh vrst, priča dovolj število novih naročnikov poštenega in krščanskega časopisja.
Razno, ki je važno.
SPREMEMBE VOZNEGA REDA AUTOBUS-PROMETA MARIBOR—CELJE.
Od dne 1. februarja 1927 velja na omenjeni progi sledeči vozni
red:
Odhod iz Maribora gl. kolodvor 6.00, Maribor Glavni trg 6.15, Gornja Polskava 6.56, Slovenska Bistrica 7.08. Slovenske Konjice 7.45, Frankolovo 8.10, Vojnik 8.21, prihod v Celje 8.45, odhod iz Celja 12.00. Vojnik 12.24, Frankolovo 12.35, prihod v Slovenske Konjice 13.00.
Popoldne ostane vozni red neizpremenjen. Odhod iz Slovenskih Konjic 14.00, prihod v Celje 15.00, odhod iz Celja 16.00, Slovenske Konjice 17.00, Slovenska Bistrica 17.37, prihod v Maribor Glavni trg 18.30, Maribor glavni kol. 18.40.
SPREMEMBA VOZNEGA REDA AlTOBUS-PROMETA MARIBOR—DRAVOGRAD,
Vsled poledenele ceste proti Dravogradu se je promet omejil na progo Maribor—Selnica. Na pomlad, ko bode cesta boljša, se otvori zopet promet med Mariborom in Dravogradom.
Za progo Maribor—Selnica velja sledeči vozni red:
Ob delavnikih: Odhod iz Maribora glavni kol. 6.15, Maribor Glavni trg 6.30, prihod v Selnico 7.02, oi'hod iz Selnice 720, prihod v Maribor Glavni trg 7.52, Maribor glavni kol. 8.00. Odhod iz Maribora glavni kol. 11.15, Maribor Glavni trg 11.30. prihod v Selnico 12.02, odhod iz Selnice 13.00, prihod v Maribor Glavni trg 13.32, Maribor glavni kol. 13.40. Odhod iz Maribora glavni kol. 17.15, Maribor Glavni trg 17.30. prihod v Selnico 18.02. odhod iz Selnice 18.30, prihod v Maribor Glavni trg 19.02, Maribor glavni kolodvor 19.10.
Ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Maribora glavni kolodvor 6.45, Maribor Glavni trg 7 00, prihod v Selnico 7.32. odhod iz Selnice 8.00. prihod v Maribor Glavni trg 8 32. Maribor elavni kolodvor 8.40 Odhod iz Maribora glavni kolodvor 1?45. Maribor Glavni trg 13.00. prihod v Selnico 13 32, odhod iz Selnice 1100. prihod v Maribor Glavni trg 14.32, Maribor glavni kolodvor '140. Odhod iz Maribora glavni kolodvor 18.45. Maribor Glavni trg 19.00. prihod v Selnico 19.32. odhod iz Selnice 20.30, prihod v Maribor Glavni trg 21.02. Maribor glavni kolodvor 21.10.
Cena vožnie znaša za vsaki kilometer 1 Din. minimalna vozna cena pa je do 2 km 3 Din in na 2 km do 5 km 5 Din. Vozna cena od glavnega kolodvora do Glavnega trga znaša 3 Din.
Vstop v autobus je v splošnem dovoljen samo na postajah. 7,a vslop ozir. izstop med postajami pa se računa voznina kakor tla bi potn;k vstopil na prejšnji, oziroma izstopil na prihodnji najbližji postaji.
Za morebitne zamude se ne jamči.
7.a vožnje izven okvirja predstoječega voznega reda je potrebno. da se prijavi zadostno število oseb. pravočasno vodstvu autobus prometa, Frančiškanska uli^a 8, tel. 236.
PESMI V ČAST SV. CIRILU IN METODU.
1.	Fran Gerbič: Slava sv. Cirilu in Metodu za mešani zbor (Lira Sionska 1866, list IIP.
2.	Fran Gerbič: Sv. Ciril in Metod za moški zbor (Lira Sion ska 1866, list III).
3.	Anton Foerster: Sv. Ciril in Metod T. za mešani zbor (Kristjani, pojte slavo zdaj). (Cerkveni Glasbenik 1882, VIL in v Ceciliji II.)
4.	Anton Foerster: Sv. Ciril in Metod II za moški zbor (Do-movja luči krasne dve). (Cerkveni Glasbenik 1882, VII.; v Ce riliji II. ista pesem in napev za mešani zbor).
5.	Anton Foerster: Sv Ciril in Metod (O sveta brata slavlje-na) za mešani zbor. (Cerkveni Glasbenik 1901 št. 6. Ista skladba v Aljaževi Pesmarici sv. Mohorja II. zv.)
6.	Fran Liszt: Sv. Ciril in Metod za moški zbor in orgle (Cerkveni Glasbenik 1880, št. 9).
7.	Ivan Zupan: Sv. Ciril in Metod za moški zbor (Cerkvene pesmi).
8.	Stanko Premrl: Sv. Ciril in Metod za moški zbor (Zbirka iO svetniških pesmi).
9.	Stanko Premrl: Himna v čast sv. Cirila in Metoda za mešani in posebej za moški zbor. Izdalo Apostolstvo sv. Cirila iu Metoda).
10.	Stanko Premrl: Sv. Ciril ni Metod za en glas z orglami. (Cerkveni Glasbenik 1922, XII).
11.	Fr. Jurkovič: Sv. Ciril in Metod za en glas z orglami (Premrlova Cerkvena pesmarica za mladino).
12.	Karlo Adamič: Himna v čast sv. Cirilu in Metoda za mešani zbor (Cerkveni Glasbenik 1919, VII—IX).
O POTREBI IN VAŽNOSTI ZELENE KRME SILO.
Kakor znano, tvori obdelana zemlja največjo materijelno vrednost, s katero razpolaga kak narod. To je samoobsebi umevno, ako se pomisli, da je zemlja .nosilec vse produkcije gospodarstva in sploh vsega življenja. Vse večje in manjše vojne so se na vse zadnje vendarle bile v prvi vrsti samo za posest rodovitne obdelane zemlje in na njej slonečega gospodarstva. Zemlja je pač ono, kar se ne da pomnožiti, dočim se vse druge ma-terijelne dobrine lahko takorekoč poljubno zvečajo. Zato mora tudi vsak kulturni narod stremeti za tem, da čim izdatnejše izkoristi dobrote obdelane zemlje.
Čimboljše in najracijonelnejše izkoriščanje obdelane zemlje je naloga kmetovalcev, kateri morajo pri tem gledati na to, da s svojim delom ne vzdržujejo samo sebe, temveč tudi vse ostale sodržavljane. Ako se oni ne držijo tega pravca, ne škodujejo samo sebi, temveč tudi vsem drugim sodržavljanom in to iz enostavnega vzroka, ker morajo isti majkajoče življenjske potrebščine po dražjih cenah nabavljati v inozemstvu. S tem se po nepotrebnem povzročajo večji stroški, prekomeren odtok denarja, vrhutega pa se z importom zelo pogoslo zanesejo v deželo razne nalezljive bolezni, škodljiv plevel in golazen. Iz teh razlogov tudi socijalisti vseh dežel upravičeno zahtevajo, da naj se vsa rodovitna zemlja podržavi. Jasno je torej, da mora vsak kmetovalec tudi že iz tega poslednjega razloga po vseh močeh skrbeti za dobro obdelavo zemlje ter s tem preprečiti, da bi se država poslužila te pravice.
K neobhodno potrebnim pripomočkom dobrega gospodarstva spada, poleg smotrene obdelave zemlje tudi naprava za zeleno-krmni Silo. Le s pomočjo iste je možno, da se zelena krma brez večjih izgub spremeni v konzervo, ki vsebuje vse dobre lastnosti zelene krme. Poleg tega pa si kmetovalec prahrani veliko deli in kar je še posebne omembe vredno, on je popolnoma neodvisen od raznih vremenskih neprilik.
Važnost teh naprav so vse napredne dežele kmalu spoznale ter so stremele za tem, da se zelenokrmni »Silo« delno s subvencijami, delno s posojili po nizkih obrestih ali z brezobrestnimi posojili pri kmetovalcih čimbolj udomači. Stroški te naprave se namreč v najkrajšem času poplačajo in to deloma z manjšim številom delovnih sil, deloma s preprečenjem izgub na hranilnih snoveh, nakratko z napravo več vredne krme. Kakor pri vseh kullurnotehničnih napredkih, tako je tudi pri tej napravi nekaj časa trajalo, predno se je posrečilo iznajti res dobro in ne-oporekljivo konstrukcijo za krmi-Silo. Ta najkoristnejši način pretvarjanja navadne zelene krme v konzervo nastane v obliki kvašenja mlečne kisline pri taki temperaturi, ki je najbolj pripravna za razvijanje mlečno-kislih bacilov. Samo na ta uačin se lahko izvede hilro in dobro konserviranje.
Pri večini dosedanjih Silo-konstrukcijah je bilo vsled pomanjkljivega stavbenega materijala. ki je slabo obdržal toploto, mogoče samo kvašenje na mrzli podlagi, pri koji so nastopila različna postranska kvašenja, ki so povzročala tvorbo škodljive očetove in maslene kisline, kakor tudi mnogo drugih škodljivih stranskih produktov. To pa je posebno kvarno vplivalo na produkcijo mleka, kakor tudi na vse ostale mlečne izdelke.
Pri novi Hera-Silo-konstrukciji je ta napaka popolnoma odstranjena tako, da so vse škodljive postranske tvorbe izključene. Postavitev take Hera-Silo-naprave za zeleno krmo je najnovejša pridobitev silotehnike ter se lahko hitro in zelo ceneno izvede. Kmetovalec si s to moderno pripravo prihrani zelo mnogo dela, istočasno pa se emancipira od vseh vremenskih neprilik. Košnjo lahko opravi pri najslabšem vremenu ter doseže s kvašenjem potom Silo-metode veliko bolj izdatno, okusno in lažje prebavljivo krmo. (Naslajanje vitaminov). S tem pa pridobi živina mnogo na kakovost mesa in mnogo na maščobi mleka. Pridobitev na mleku' se s tem dnevno zviša pri 1 kravi od 2—4 litre, na vsebini maščobe pa od Vt do 1%.
Sila-naprava se z ozirom na navedene prednosti izplača v najkrajšem času, vrhu tega pa omogoča udobnost in zvišani prihod ter jo je potemtakem smatrati za osnovo boljše rentabilitete gospodarstva sploh.
Praktični Amerikanci so to najhitrejše spoznali tako, da tam ni nobene boljše farme, ki ne bi uporabljala naprave Silo za zeleno krmo. Toda tudi druge dežele ji počasi sledijo, predvsem Nemčija in Čehoslovaška, kjer dobivajo kmetovalci za te naprave še posebne državne podpore.	Dr. G.
Mala mm
Kuharica, popolnoma zdrava ir čvrsta, koia bi samostojno opravljala tudi vsa d^nga go snodinjska dela. sp iščp nrot! dobri plači k tročlanski obitelji z enim šolskim otrokom. Služ-bodajalec je akademičen inte tigent v lepem slovenskem trgu ob železnici. V slučaju službe nega zadovoljstva postane višina plače postranska stvar. Starost 30—40 let. Priporočljivo je tudi nekaj poznanja nemščine Ponudbe z začetnimi zahtevami na upravo lista pod značko »Hišna pomoč 3«. 79 3—1
Hlapec h konjem iz dežele. 7 večletnimi spričpvali, srednje starosti, se spreimp s 1. febru arjem 1927 nri Franjo Spes v Mariboru, Linhartova 18. 69
Kuharica-eospodinja. ki je služila že več let v župnišču. išče službo zopet v župnišče. Naslov se izve v upravi lista.	94
Lepo posestvo, okoli 30 oralov, blizu postaje St Ilj se da v najem, ali proda takoj. Vpraša se pri Antonu Preskar, Cirknic» št 11. St. Ilj v Slov gor. 98
Kmet e, pnsestn k !
najboljše zamenjate in prešat« olje v tovarni bučnega olja J Hochmuller v Mariboru. Pod mostom (Magdalenska stran) Dobijo se po ceni najredilnejšf otrobi.	100 12—1
»RKsasii&iHsasKiiafeaasAffikestiiiias^assaiicit^iei*«.»»»!«!
i Zadružna gospodarska banka d. rt.
Podružnica Maribor.
V testni novozgrajeni palaCI, AleKsandrov* ceste I preti frBBCitfennsho «mik bvrSnje vse ¡¡ančne posle najhnlanmeji. — Bsisišle obrestovanls vlog na knjižice In v tehoiem
i
i Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loter* » j
* S!'®»*»«!»*"*'®» " "S"»*1» «•«■■»»> ---
O
o
o
o
Jusno-štajerska hranilnica Celje
v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Bentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
O
o
o o
□
[J
H □
H H
H □
B H
a a
IFran Sirapl, SsJja
rJ)
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in pocelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna
steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo.	Na drobno in na debelo.
J □
□ □ □ □ □ □
H □
Tajener z dobrim šolskim spričevalom, od poštenih staršev, se sprejme v trgovino z me-ftanim blagom Davorin Tom-hah, Sv. Vid pri Ptuju. 91
Vfeeaer u atrklamko obrt se «prejme pri Ivanu Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10, trgtv vina s steklom la porcelanom. _54
Na prodaj je lep* posestvo, ki neri 42 oralov z lepim gozdom, ■ iivami ia travniki z dobro •hranjeno hišo z dvema gospodarskima poslopjema in kozolcem, leži blizu Zidanega mosta, 15 minut od glavne ceste; živine le lahko redi do 6 glav. Cena je 15.000 Din ia prevžitek za 63 let staro osebo. Več se izve pri županu Jakobu Draksler na Dolu pri Hrastniku.	85
P* aizki ceni ae proda dvosta-■ovanjska, nova, davkaprosta hiia s takojšnjo vselitvijo, z
Jospodarskim poslopjem in z vema vrtoma, na zelo lepem kraju, oddaljenem četrt ure od mesta Maribor, kakor tudi eno-stanovanjska, prenovljena, davka prosta hiša z drvarnico ia vrtom s takojšnjo vselitvijo, v sredini mesta Maribor. Vpraša se pri upravi lista. 70 2—1
Najbolj «anealjive cepljene trte, ladno drevje, brrskove grmiče, amerikanske in sadne divjake knpite pri: Drevesnic» ia trt-aica i. Gradišnik, Dobrna pri
Kupim »tar® zlato ia «rebro.
stari denar, srebrne krone itd. C. Ackermaaa, urar v Ptuju.
1704
Kupujem stalno borov, smrekov in jelk in les za rudokope. Plačilo zajamčeno. Ponudbe nn Dragotina Koroš«c, Rečica ob PakL	1401
Prvovrntne cepljenke na pod lagi Rip. portalis in Gothe S vrste: silvanec, beli burgundet in muškalni silvanec ima na prodaj par tisoč komadov Ivae Kren, trsničar, Plač, p. Gornja Bv. Kungota pri Mariboru. 76
Cepljene trte, na amerikanskib podlagah, pod vsako konkurent ■o ceno nudi trtnica Franc Ze lenko, trtnar, Bucinanci, Sv. Te maž pri Ormožu. 1655 10—1
Priložnostni aakup! Moška zim ska suknja s pelerino (za vož nje), salonska obleka, črno pod ložena zimska suknja, plašček za triletnega otroka, prevleka za kolo, kopirna in dve sadrn preši, so po ceni na prodaj. — Strohbacb, Maribor, Gosposk* ulica 19.	Si
Na GAtk« cepljeno izabelo od dajam komad po 1.50 Din; raz polagam tudi z vkoreninjent šmarnicc. Anton Hrastnik, Št Ilj pri Velenju.	154'.
Viako Hrastnik, ekonom. St. II pri Velenju audi prav krasne trsje, cepljeno na Gothe it. 9 le Rip. port. ter večjo množini sadnih divjakov. Cene iiredat nizke, za rast se garantira t59» za pristnost sorte 100%. 1541
Pozor pri reji prašičev! Ak» hočete imeti prašiče zdrave, d» bodo radi jedli ia debelili se dodeaite jim vsaj dvakrat te de n s to po tri žlice »Masteliaa« Tega dobite v vseh trgovinah
it
Zastonj dobit« eao volneno mti pri nakupu za 100 Dia Mag*
Eri nakupu za 500 Din blaga de ite en plet — platno dobite ž. od 6 Din naprej, kak*r tudi ziu sko blago skoraj p«l zastan
£ri J. Trpia, Glavni trg 17 * [ariboru.	21 10-
Surov«
svinjske kože'
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
HUGO STARK
Maribor, Koroška centa 6.
12 5—1
zelo pripravna za pogon poljskih mlatilnic ter večjih gospodarskih strojev, kakor tudi za pogon manjšega polnojarme-nika ali večje venecijanske žage ,za opekarne ali kamnolome itd. (do lt> k. s. 7 diuiosl.;, na železnem vozu montirana v popolnoma dobrem stanju z vsemi pritiklinami je radi preureditve obrata takoj po zelo nizki ceni na prodaj. Kuriti sc zamore z žagovino, slamo, drva mi ali premogom. Naslov pove I uprava.	55 3—1
V
1
*e prodaja vso zimsko blago, kakor barhente, zimske Stot Kd. Za neveste in ženine velika zaloga vsakovrstne volnt svile in štofa (tudi črni) po znižanih cenah. Prej ko kupih si oglejte zalogo pri	4
ANTON MACUN, M ANUF AKT URNA TRGOVINA Maribor, Gosposki» ulica 10.	Podružnic» i Piujs
ir
Rože od divjačine
«ajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd., kakor tudi vse vrst» surovih kož kupuje po najvišjib dnevnih cenah
Maks« Tandler,
. ".etgrreo., JE3	^iče^ a, lalica.
Brzojavi: Tauria Zagreb. — Telefon št. 13—89.
. . - . ^HHHHHHNHHHHBHM*:
Vabilo
na
«ifirni 'ATior
S9i ■
Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki se vrši din 29. marca 192?, ob dveh pojioldne v zadruiui pisariti.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev bilance za leto 1926.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Predlogi.
V slučaju nesklepčnosti vrši se po pravilih tri tedne pozneje, to je dne 19. aprila 1927, ob isti uri. in na istem mestu nov občni zbor, ki bo veljavno sklepal pri vsakem Številu navzočih udov. —
NaČelstvo
[Hibdar prepozno, nikdap prezgodaj
ne pridete, «ko Imate aaaesljive ar« iz ivi-«srske tovarne firme
Sultiser. Suttnerjcve are sredo estančno «"> sekuede. Popravil saja slabih ur sta-ffl	? f B?)ic sčasoma muog*
11	km rei k«4 ur« sarna.
II	I i Brezplafao prejmete
vcUikl Ilustrovani di-▼ot-cenik. ako javite íSs» f vej točni naslov rii-poSUjalniri ur H Satteer v LJubljani št. 992. Cenik te stare, so-UdiM firme andi skoro neizčrpne izbiro ur, zlatnina. kakor tudi daril Lb praktičnih preíwelev t» uporabo.
Taliti inmajbn1
govore o prodaji pri tvrdkl
Franc Kolenč
radi prezidave, ser dobe tam kaj po zelo nizkih cenah naj
boljše blago.	K
j a žsna in jaz
«t» i «ter» mnenja ia ta rti Ti bost« stnasli, vUUli, kal« postaja VaSk-lic« mlaueniiko sv»i«, Vaia k«ž» gibka ia baržunast« mtbka in Vadi lasje s stoj is» izglede« vedi« bolj veseli, i» bodel«, kakor midva, tadi
Ti datva« rabili: Fellerjeva mila zdravja ia lepote z marko „Elss" aajpli
Pellerjeva kavkaíka pomada za *braz in zašflto k*i« „Eisa". Oaa Vam ohrani mladost in lepoto, gladi gub« na koži ia jo nela gibko baržnnaste mehko. Strmeli bost«, kak« bitro Vam rinejo pege, aaozolsi, so jedci, razpokana ia rtl«A« mesta.
Pellerjeva močna „Eisa" mada za rast las sabranj^j«
izpadanje las, preraao oaivelest, odstranjuje prhlaj, dela krhk« las« mehke ia gibka Ur posj»«-iuj« rast las.
Za pairkua lončka tat ali pe 1 !ei>itk ak«)) pomad t zaTajuiaa ia poitatac vrti 38 — Dia.
T« tt** k« rumen la i* m poilj« daaar Tnaprai, kar m prati pet..etja paltaisa avKa za 10'— Dtn. — Nnro^ila aaslaritt razio no takole.
F.ugea V. Feller, lekarna v Stubici Donji, Eisa trg it. 841
lenitejš« kakovosti. Vs«huj«j« mudiemsko preizkuieoe, dobr« delajoče sestavine, ki se «pij«j« r kož» ia jo oplemenjuj«j«. — Poizkusit« eakrat; Eisa lilijlna mlečna mil» E!aa rutaeajakova milo Elaa gikerinska mil« Eisa baraksovo mil« Kisa katraniko mila Eisa Rii-a za britje ia »ikri&r a» b»ste hoteli Bpe-Mbljati dmzega mila. h panias i k«s«? Elta-m la f« t sava}-n< m paitaiaa t rod n— LHn.
(Š« V
('IriloTa knjiznira
obsega dosedaj sledeče zvezke:
1.	Naša država (razprodano).
2.	Jugoslovanski Piemont, 7 Dia.
3.	Slovenska žena, 10 Din.
4.	Moj stric in moj župnik, 8 Dia.
5.	Gladiatorji, I. del. 8 Din. i. Gladiatorji, II. del, 10 Din.
7.	Nevidni človek, 7 Din.
8.	Dušica, I. del 16 Din, II. del 25 Dia, 111. ciei tiska).
V libijski puščavi, 12 Din. S.0. Živ pokopan, 8 Din.
11.	Izpovedi socialista, 18 Din.
12.	Džungla, I. del 18 Din, II. del 14 Dia.
13.	Šumi, šumi Drava, 5 Din.
14.	Slovenske gorice, 7 Din.
15.	Zgodbe napoleonskega vojaka, 12 Din. 18. Mali svet naših očetov, 28 Din.
17.	Iz otroških ust.
18.	Kadar rože cveto, 8.50 Din.
19.	Zadnji Mohikanec.
20.	Dom.
2L Kratka zgodovina Maribora. 20 Dia,
Naznanilo.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v LjutaifiCri
ZOBNI ATELJE
na Glavnem trgu v hiši gospoda Miki (Seršen).
Z odličnim spoštovanjem 95	Ciril Reick. sobni atelje.
kostanjeva DRVA ZA
] t .. M. I, J	^^	L^ — J LrU« J
D G
aeobeljena, do 1.20 m dolga, do 10 do 45 cm, eeklana, ass puje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, eves tuelno proti akreditivu: Ernest Marine, Celje, Zriaske|> ulica 4. — Posredovalci dobijo provizijo. Bi
y o
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici
m
m
m m
y
H B
II
m
M O
m
M
m n gi
J
m
H
registrirani zadragl i neomejeno zavezo
Cankarjeva ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	59
Rer.tni ia invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.
KI O
m
M
m
11
V MAKIBOBU
prlporocaTiepe razglednic® fr». dopisnice. Listie in cvetje za rože,
svileni in barvasti papir, okrasi e
»« *
trakove knjige poučne in znanstvene; albume za razgledn ce ir poezije; pisemski papir v kasetah
in mapah ; pisalne garniture ; nalivna peresa; razne nabožne slike in podobice; rožne vence: rnoiit
T0
venike v izredno lepih vezavah; vse pisarniške in šolske potrebščine; slikovnice za mladino itd
TISKARNI SV.
SOROSKA OBST« 5
CIIIILA'ÍV MARIBORU
in v podružnici
ALEKSANDROVA O «
So<ite kupili naiceneie: oismeni naročila se odpremijo najhitreje t Trgovci dobijo običajni popust!
TiRtar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.
darja«, predstavnik: Janš Goleč, novinar v Mariboru.
Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-