z SAtO* »OHISTVA i| • • Po reki in med dre^em I Podoba Murska Sobota, 22. julija 1993 • Leto XLV • Št. 29 • Cena 80 SIT f I L' * . Brez sadja in .■ ,»? v POČiflr.. — 1'= i’ ^blskov, piknikov... i^seu tokrat drugače. z zemljo, veter IL* 'leoti k”®"’ ni bil dež, am- ki ,y*^®t*rnlki z neba. Že ne-nedeljo okrog 19. ure nVTFC&CM pnjil figL Kaj preveč uzirai .TL ”1 *D zadnje Čase že ' posezonska^š gaja I T«fi-T . U stran 2 r PO SLOVENIJI J ■ LJUBLJANA - Državljani Slovenije, ki nameravajo sebno potovati v Litvo, Latvijo ali Estonijo, si bodo morali urediti potovalne vizume. Kajti baltiške države so Slovenijo uvstile med socialistične države. Vizum za Latvijo dobite na Dunaju, vizum za Estonijo v Salzburgu, po vizum za Litvo pase boste morali odpraviti v Prago. Rusija, Belorusija in Ukrajina načrtujejo podobne ukrepe. za- ■ UVBUANA - V ponedeljek so v okviru 41. mednarodnega poletnega festivala premierno izvedli muzical Bojana Adamiča Sneguljčica. Nastopili so Dunja Spruk, Vita MavriČ-Ruič, Sanela Red^pagič in drugi. Dirigent je Milivoj Šurbek. ki je dal pobudo za uprizoritev. ■ WAHINGTON - Slovenija bo dobila od svetovne banke 80 miljonov dolarjev posojila, 2 njim si bo olajšala privatizacijo in preobrazbo podjetij ter pospešila razvoj finančnega sektorja. Posojilo bomo začeli odplačevati Čez pet let, odplačevanje pa bo trajalo 15 let, ■ WASHINGTON - Direktor FBI William Sessions je od državne tožilke dobil ultimat: ali odstopi s svojega položaja ali pa bo odpuščen. Obtožili so ga, da uporablja vladne avtomobile in letala za zasebna potovanja ter da je nedovoljeno trošil vladni denar. Clinton, ki ima edini pravico zamenjati poveljnika FBI, o tem ni hotel dajati izjav. ■ RIM - Severna liga vztrajno prodira in si utrjuje ugoden povolilni položaj. S tradicionalnimi strankami so si hudo v laseh. Poleg tega pa je liga napovedala boj sedanji razdelitvi države na dežele. Zagrozili so celo z odcepitvijo. »Če se jug ne bo postavil na svoje noge, razdelitve dežele ne bo mogoče preprečiti.« ■ TOKIO - S prevlado konzervativnih desničarskih strank je na japonskem po Štirih desetletjih konec enostrankarskega sistema. Liberalni demokrati so sicer izgubili večino, vendar so Se vedno najmočnqša stranka v parlamentu. Japonsko pa čaka obdobje ve^e ali manjše politične nestabilnosti, parlamentarnih blokad, kratkotrajnih vlad, kar lahko pripelje do predčasnih volitev. ■ MEXIKO - Mehijska vlada se je odločila, da bo na Kitajsko vrnila 650 beguncev. Izčrpiani ljudje, ki so hoteli v ZDA začeti novo Življenje, so nekaj dni pluli po morju, zanje pa nihče ni hotel prevzeti odgovornosti. Kitajske oblasti so zatrdile, da jih ne bodo kaznovale, ■ CHEBURG - V Franciji so splavili novo najmodernejšo jedrsko podmornico navkljub vedno veijim zavzemanjem za razorožitev. ■ BRUSELJ - V Bruslju pripravljajo nova pravila za humanejši prevoz živine. Evropska komisija predlaga natančnejša določila glede počitka živine med potjo, predpise za krmljenje in napajnje ter omejitve števila živine, ki jo lahko hkrati tovorijo. Kajti komisija je pri svojem delu ugotovila številne nepravilnosti ter mučenja živali; živali so bile veČ dni brez vode, lomili so jim noge, spodbujali z elektrošoki in podobno. ■ BUDIMPEŠTA — Medtem ko v nekdanjih deželah realso-cializma odstranjujejo Se zadnje spomenike tega obdobja, so se na Madžarskem odločili prav nasprotno. V Budimskem parku so začeli postavljati spomenike iz preteklega časa. Pričakujemo lahko, da bo zbirka postala nova turistična atrakcija, ■ STOCKHOLM - Raziskave so pokazale, da je tipičen zagovornik Evropske skupnosti moški srednjih let, meščan, z visoko.izobrazbo. Nasprotnik priključitve, bolje nasprotnica, pa je ženska, zaposlena v javni službi, ki živi na deželi. ■ BONN - V Nemčiji se je število mrtvih zaradi prevelike količine mamil zmanjšalo skoraj za četrtino. Umrlo jih je 753, kar je za 239 manj kot v enakem obdobju lani. ■ NEW Y0RK - Skupina znanstvenikov je objavila izide raziskav, ki pomenijo pravo revolucijo v proučevanju človekove spolne nagnjenosti. Odkrili so, daje homoseksualnost povezana z dednostjo. Homoseltsualni moški naj bi imeli v svojih kromosomih majhen kromosom x. Psihologi trdijo, da so matere vsaj delno odgovorne za sinova drugačna nagnjenja. (Kdo je potem kriv za lezbičnost?) aktualno okoli nas I. Hrvaška na natezalnici Hrvatom tačas resda ni lahko in kot sosedje, ki si drug drugega seveda nismo izbrali, niti se potemtakem sosedstvu ne moremo odrea, se moramo tega zavedali. Karikatura iz nedeljske izdaje Slobodne Dalmacije zelo zgovorno ilustrira zdajšnji hrvaški položaj. Prikazuje moškega, očitno hrvaškega politika, ki piše pismo Varnostnemu svetu' Združenih narodov. »Stovano Viječe sigurnosti,« takole začenja pisec v prvi sličici stripovske karikature. V naslednji se zamisli, potem si podpre glavo, oblije ga znoj, zagrnejo ga temne misli in tako dalje, do zadnjega prizora, v katerem s stisnjenimi zobmi napiše: »Jebem vam mater,« Čeprav morebiti naključna in predsvem spontana, je karikatura tako zgovorna, da jo moramo obravnavati na dveh ravneh. Preden pogledamo, kaj vse je spreletelo pisca, da ga je naposled prešinil balkanski srd, se ustavimo prav pri tem srdu. Pri vzkliku, ki je tako tipično balkanski oziroma srbski, da je očitno, kako se ga je hrvaški karikaturist, prav v obdobju, ko hočejo Hrvati sebi in svetu dokazati, da so nekaj drugega kot Balkan, lahko spomnil samo po neki notranji prisili. Po postopku nam ga razkriva psihoanaliza, ko nam razlaga tehniko šale. Preko izbruha, ki se formira kot Sata deluje nezavedno, nezavedni strah ali Se bolje tesnoba, ki se poraja iz občutka naraščajoče nemoči. izključno zato, ker se je Srbom zdelo, da jim to lahko dovolijo. Da se na to srbsko benevolent-nost ne br pozabilo, je vodja kninske Srbije že nekaj ur po hrvaškem zmagoslavju, ki je bilo tako trhlo, da ga iz bojazni pred propadom niti niso neposredno medijsko prenašali, izjavil, da se bodo okrog prvega avgusta odločili, če naj stvari Ganič (udi dokazuje, da so Bosanci vsi po vrst! islamizirani Srbi. Potrebno je reči, da se je slovenski zunanji politiki enkrat nekaj posrečilo, da je znala izkoristiti trenutek. Gesta, ki jo je naredil parlamentarni odbor za mednarodne odnose, ko je umaknil Načrt sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, je prišla ob pravem času. Slovenska zunanja politika* do Hrvaške se mora demostrirati na natezalnici in se v raimeil'’ z njo postaviti kot država dovinsfco, fiolitično in civiliz®* cijsko prednostjo. Tako »a®’’ zana« je pač politika. Pn ■“ tudi- b# Sloveniji pomaga ekonomski položaj. Toda potrebno je -deti, kje Je meja med vanjem moči in preiiravaojtf' ki postaja kontraprodukrt^ in začenja povzročati raaW^ nost in izzivati kljuboval«®’’,' Zato zdaj mogoče sploh w Čas, to bi morali narediti a tudi’^ e ^9 V mislih imamo prav tipični »srbski« izraz ignorance in igrane arogance, ki je v zadevnem vzkliku. Prav tukaj je takorekoč nezavedna poanta karikature. Poanta, ki se razkriva kot resnica šale, kakor bi rekli s Freudom. Hrvati so čedalje bolj v položaju, ko jim grozi, da jim kmalu ne bo preostalo nič drugega, kot da se sprijaznijo z vnovično jugoslovaniza-cijo. Zunanje znamenje te ju-goslovanizacije se v karikaturi izraža kot tipični fatalistični komentar oziroma kletvica. Kako se torej tačas godi Hrvatom, kaj je prignalo fiktivnega pisca pisma varnostnemu svetu v stanje obupa? Začnimo z dogodki, ki se hrvaški in zunanji javnosti prikazujejo kot politični uspeh, v resnici pa so polemkinovski. Namesto porušenega Masleniškega mostu so v nedeljo na Novskem Ždrilu splavili pontonskli most, isti dan so odprli letališče v Zemu-niku. S tem so razklano in okupirano državo povezali. Vendar pa so vse to lahko naredili 6 Sveczbno Mo-sLcAlck«. . '^cust f! Cf <5 NLAVIMA pustijo take, kot so, ali pa si bodo ozemlje, ki so jim ga Hrvati spomladi odvzeli, znova prisvojili, Jasno je, da ne gre samo za širokoustenje, saj sta oba državotvorna objekta, tako pontonslti most kot letališče v Zemuniku, v dosegu srbskih topov. Srbski topovi streljajo tudi na Svilajo, kadarkoli se jim zahoče lahko pošljejo granate na Karlovac, Šibenik, Zadar, pa tudi na Dubrovnik. Kljub pogodbi med Tudžmanom in Miloševičem o delitvi Bosne se jim slabo piše tudi tukaj, kjer je še pred nedavnim kazalo, da si bodo lahko vzeli nekaj ozemlja kot nadomestilo za območja, ki so jih odcepili Srbi. Od njih se odvračajo tudi Bosanci, Podpredsednik Predsedstva BiH Ejup Ganič je pred kratkim izjavil, da so Bosanci naredili napako, ko so se povezali s Hrvati proti Srbom. Sodelovanje s kristjani je po njegovem lažje kot s katoliki. Poleg tega pa kot politika moči in samozavesti. To je potrebno zaradi tradicionalnega odnosa, ki ga imajo Hrvati do Slovencev, saj je očitno, da je ta njihov odnos zaradi dalj^ politične zgodovine (pa tudi zaradi daljše morske obale!) vzvišen. Slovenija mora izkoristiti ugodnejši položaj, ko je Hrvaška takorekoč zdavnaj. Da bi zajeli vaških mejnih policistu*’ f* zivalno hodijo čez ”... tako demonstrirali kata®^ mejo med obema država®''^! »■■■} občutka nadmoči j'® J:a*. "'S«- trebno prav z< to še dovoliti in se tem>* jati. štefaN Poplave, potresi, toča, vojne In še in še bi lahko naštevali, kaj trenutno divja na naši zemeljski obli. Pa se tokrat, kljub številnejšim vojnam in vei^m smrtnim žrtvam, posvetimo naravnim katastrofam. Na Japonskem so doživeli najhujši potres v zadnjih desetih letih, v Ameriki pa so po^ve, kakršnih ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Močan potres s stopnjo 7,8 po Richtarjevi lestvici je na Ja- ob Ohotskem morju in številne otoke. Epicenter potresa je bil ponskem uničil Simo pokrajino pod morjem, kar je povzročilo velikanske morske valove, ze- jn Wisconsina, Pod vodo je meljske plazove in požare. Za tudi več kot 4 miljene hektar-potres SO izvedeli prepozno, da jev poljskih površin. Prav tako bi pravočasno opozorili prebi- pa so uničene številne ceste, valce. Le-ti pa se ne bi mogli železnice, najmanj Sest mo-niti umakniti, kajti epicenter je stov. Poplave so uničile tudi bil preblizu. Potres je zahteval številne stavbe in hiše. Svoje 128 žrtev, približno toliko jih domove je moralo zapustiti 30 še pogrešajo, poškodovanih pa (XX) ljudi, ki jih rešujejo s heli-je 152 ljudi. V Aonaeju, kopteiji. majhni vasi na jugu otoka, je I VESTNIK Izdaja podjetje za Inlormirartje Murska Sobota ČasopianJ svet: dr. Jože Bedemjak, Stefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor ciader, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredniftvo: Irma Benko {direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgo-verni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažlc-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naelov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33.019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telofaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za il, trimesečja 1993 je 980.00 SfT, cefoietna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 519OO-6O3-3000S. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Titfc: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenp Ministrstva za informiranje St. t64B ž dne 30,1, 1992 se Staje tednik Vestnik med proizvode Informativnega značaja iz 13, točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni dm.'ek od prometa ptoizvodov. 1 ogromen morski val deset minut po potresu v trenutku uničil pol vasi, 340 hiš. Potres je zahteval najmanj tri smrtne žrtve na daljnem vzhodu in prevračal čolne v Južni Koreji. Na ameriškem Srednjem zahodu so močne nevihte, ki se že dlje časa spopadajo s poplavami reke Mississipi in njenih Škodo ocenjujejo od 5 do 10 miljard dolarjev. V Beli hiši se pogovarjajo o pomoči, ki bi jo zvezna oblast dala poplavljenim, Predsednik Clinton jim je obljubil skoraj dve mil jardi in pol dolarjev pomoči, to pa je daleč premalo, da bi odpravili vso škodo, ki jo je povzročila poplava. Kaj je to v primerjavi s kata-pritokov. Višina vode je že 14 strofalno roko človeka, ki vsak metrov in Se narašča. Po zad- dan v vojnah po svetu pokosi njih podatkih naj bi življenje številne žrtve, med drugim tudi izgubilo več kot 30 ljudi. Po- otroke. Da ne govorimo o Ste-plave, ki so se začele že pred vilu ljudi, ki so morali zapustiti več kot mesecem, so se Še raz- svoje domove, vse svoje pre-Širile, Tako so sedaj poplav- moženje, prijatelje in vse, kar Ijena in prizadeta območja Se- so si v življenju ustvarili. stih držav Iowe, Nebraske, L_ Kansasa, Missourija, Illinoisa Aleksandra Nana Rituper »Gostuvaiyski« ples med mrtveci Reporter nemškega časopisa Spiegl Hans kraddm v tem časopisu objavil presunljivo Ijenju v Sarajevu. Piše o poroki mlade MusHinanli* jele in lenega Miralema Mehiča, zdgj že -narodnosti. 1^0 Poročna obleka je bila še najbolj taka ko* Bela, zlikana, podložena, tudi tančica in nakvačkaf^^j jg vice so zraven. S hrano pa je bolj slabo, tunina-torta. Eden od moških je tvegal življenje, da je čtn Ijevan prostor prinesel Žganje, Dan pred poroko vsi okrog mladega para molili, da bi jutri z nebes samo riž. K Id.#! Zaman. Malo preden se Je zdanilo, je granata. Obstreljevanje seje nadaljevalo, , prvih gostov ni sprejela pred deseto uro dopoldn ■. Tisti, ki so sem, kjer sta jih čakala bodtrf® 10**^ j prihajali iz središča mesta, so morali sklonjeni razrušenih ulicah teči med položaji bojujočih d«®*^ si pogosto narazen samo tja do sto metrov-bojujejo Srbi, Muslimani, Hrvati in Judje vojski. Proti tistim na levi, kjer so samo Srbi- J jjet*** zgorelih avtobusov, mimo tistega na skelet v njem zgorelega šoferja moral čakati W da so ga lahko njegovi Muslimani pokopali h ’ j utn* njih mestnih zelenih površin, kjer so zdaj umrli. Ali pa do nadaljnjega preživeli na njm njavo. »Dokler naši grobarji ne bodo z nafto, se svet za nas ne bo zmenil,« pravijo Sklonjeni svatje bežijo mimo zasilne Šole, s® V nekdanjem salonu za biljard. Učenci v v jeziku, ki nima imena, pravijo mu zgolj '^n« ker srbohrvaščine ni več, bosanSčine pa pina učencev sedi pred tajvanskimi računalni^’^^^],^^^ električnega toka, in se uči drugo latinsko o _^|ia | zgorelih avtobusov, mimo tistega na primer, Ko so se gostje zbrali in se je svatovska I žila do kraja dogodka, ju je poročil zastop® J oblasti. »Ali hočeš, Danijela VukoliC, U vzeti za moža Miralema Mehiča, živečega v n®j 1 vprašal. Potem ko sta oba odgovorila z U / položila svojo nogo na njegovo, kar po ' - položila svojo nogo na njegovo, kar po ''List’' I : > pomeni, da bo ona tista, ki bo imela v hB* l| i Potem je po njima v resnici deževal riž ■ ■ I pločevink Združenih narodov. V tem okrožjn“ ijena 152. poroka v tem letu. j: JS“'| vestnik, 22. julija 1993 stran 3 I aktualno doma lVo seji v Ljutomeru Največ o tovarni Turri j Manjšina o lokalni samoupravi I, r f J F f-, 1 f J ( Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup-sn ut Družbenopolitičnih skupnosti Skupščine občine Ljutomer največ časa posvetili problemu tovarne Turri. Predstavniki Poslenih so se seje tudi udeležili. Precej glasna je bila tudi ® denacionalizaciji ter razprava o stanju na področju ''ortiuštva in podjetništva. bi. Kajti edini srž je, da se vsak posameznik s svojimi izkušnjami vključi v gospodarske dejavnosti.« itaiiian-Turrija, so se ' 9*^IoCiIi za stavko. za stavko. smo v so predstavili Narodnostni sveti kot četrti zbor Lokalna samouprava je torej po kratki prekinitvi (volitve) spet prišla v ospredje pozornosti. Osnutek zakona, ki je prišel v javnost, je tudi med madžarsko manjšino povzročil številne aktivnosti in sestankovanja. O njem je razpravljata že narodnostna vlada, pa tudi skupščina, navsezadnje pa je o tem pred kratkim v Lendavi spregovorila tudi republiška komisija za narodnosti. Kaj med drugim piše v osnutku zakona o lokalni samoupravi? Z manjšinskega stališča je temeljni šesti člen, v katerem piše: »Občine na območjih, kjer živijo pripadniki madžarske in italijanske narodnostne skupnosti, se oblikujejo tako, da je v njih zagotovljeno uresničevanje posebnih pravic narodnostnih skupnosti,« V 16, členu, kjer je opredeljeno, da mora imeti občina praviloma več kot 3.000 prebivalcev, je dodano,.. sme zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov izjemoma imeti tudi manj prebivalcev,« tavljanje suše enaki, kot so bili lansko leto. Ljubo Jakelj je predlagal, naj kmetje zaradi boljše preglednosti ob cesti ne bi sadili visokih rastlin, S tem se kmetje niso strinjali. Naj poročilo z ljutomerske seje sklenemo z besedami Tomija Nemca: »Preveč časa porabimo za razprave o majhnih vsotah denarja in daleč premalo, ko gre za večje zadeve in s tem za večje vsote,« Aleksandra Nana Rituper Mnogi so se odzvali tudi pri točki o denacionalizaciji. Kajti v občini Ljutomer je vloženih 448 zahtev, od tega je bilo 170 zahtes' pregledanih in obdelanih. Do danes pa so razlaščencem vrnili 200 hektarjev zemljišč. Vrniti nameravajo vse, kar se vrniti da oziroma poiskati nadomestilo. Beseda je stekla tudi o selezijanski dediščini. Vendar obravnava o vrnitvi Se ni dokončno rešena. Vrniti pa nameravajo stari dom brez prizidka oziroma ga lahko le-ti odkupijo. Ne pripadajo pa jim igrišče, njive in asfaltne ceste. Razprava o vrnitvi njihove dediščine se bo nadaljevala 31. sveta Ludvik Bratoša je zanikal, da bi podjetje Turri od Ministrstva za delo dobilo nepovratna sredstva. Precej vroče je bilo tudi pri razpravi na področju obrtništva in podjetništva, S predlogu, da bi obrtno in gospodarsko zbornico povezali in bi Ptejšnjem Vestniku urnhn vestniku po- 2ajnkoViEf’‘s¥D’^^‘^®^‘ rnv ■’ 1^ opozoril v^^ g^^^P^^^^at-stvenikov sani^^r ’ dolgo bomo drobi na ter ^^ItOVOS?? “'i.-oUivv dodal 'nožn^ , ’^hko dali bŠfa'>Tr ’tamre?h'rTurri “dstoik ® ■ - -- "'ka Da « ^'"^venska solast- P^^djetja dvomljive Odstotni imeli usposobljenega usluž- ima 60 Deborah . ki imata po 20 i. Tudi na njun povednih nekaj Predsednik izvrSnega benca, ki bi bil odgovoren za dajanje potrebnih informacij, ki so za njihovo poslovanje nujni, se mnogi poslanci niso strinjali. Zanimalo jih je, od kod bi se potem ta človek financiral in podvomili v nje- govo strokovnost. Ob tem je ka- ■ Goran Šošter, ZKS, dejaI:»Ce , J® . , . . . * . . \ finlJnnst M bi zbornica lahko dajala vse te informacije, obrtnikov in podjetnikov sploh potrebovali ne Spoznajmo se li^u dcinotrntov z Vinice je bilo v nedeljo juga predstavnikov krajev s skrajnih točk severa, biig.’ B ia zahoda Slovenije. Pireditev, katere geslo je irieij j® Imela namen stkati močnejše vezi itiin . '^let obmejriih območij: na zahodu občine Tol-ififče skupnost Breginj oziroma njeno vas Robi-aa-Ore^- ^l^odu občine Lendava krajevno skupnost Doli-Sobgta ?^ri)ma kraj Pince, na severu občine Murska (iinej j,j J skupnost Čepinci oziroma njeno vas Su~ občine Črnomelj krajevno skupnost Vinica ^jru, 5 . Krajevne skupnosti so podpisale ir, sodelovanju z željo, da bi srečanje in sicei vsako leto v drugi občini. Na lovaijig Vinici je o pomembnosti prijateljstva in sode® idm za napredek in razvoj zbranim fatDimitrij Rupel. Prireditev je spremljal boršti ij pj ’ "1 razvedrilni program. Nastopili so tudi folklo-'^0 R” Lendavi in navdušili. Izkupiček s srečanja . t>ameli Tj^'' prispevek k razvoju najjužnejše vasi V tem ^ji 5lcni '‘ulelj T Ih a idKzVuju iiajjutiitjac vasi ^pns^ii '^"®leienci iz lendavske občine smo prireditev "' prijetnimi vtisi, prepričani, da se Še srkamo. IRENA ŠETINC avgusta. Pedsednik skupščine sklenil:»Moralna dolžnost te generaeije je, da se ta dolg poravna. Zavzemali pa se bomo za pravno in ne na- . silno pot.« Poslanci so Se opozorili na prepočasno delo komisije. Izpostavili so tudi nekatere j probleme kmetov, zastoje pri g oddaji pšenice, preložitve pla-I Čilnih rokov za nekaj dni ter j podobno. Bratoša je povedal: 1 »Z vodo moramo ravnati gospodarneje. kajti prihaja do ; mešanja pitne z odpadnimi vodami. Zato je eden prvih nalog ureditev vodotokov v občini in namakalnih naprav.« Dodal je še, da bodo postopki za ugo- Vsak četrtek Vestnik lastninsko preoblikovanje ^^djetij in privatizacija •j«lomerski krščanski demokrati skupaj h dosegli nekakšen kompro-'h demokratov pripravili javno tribuno o priva- m«- J® sprejemljiv za ‘^niiisiu«._.. i..si vse. Zakon je življenski. podjetij v luči nove vse. M«r ........., večera sta bila dr. Andrej Umek, predsed-bri j-i ' *** Izidor Reie. nredsednik komisiie za lastni- Pri ' Izidor Rejc, predsednik komisije za lastni-’'r*e(u zhibcu. .predvsem iz- <:ertifi- 'tika I t' o _ '-vajsjer * ■J,«-'® turii v vsa Certifi- 'liki ??■ SvetS’ f>'Xl!2..''fednost trg °bjavlip P°^^meznih ^''nii,:L^'ti,ka* 7' seveda “g''’polje?! Vi 'frtijg, rijj. pa bo razile,ij P^KMinei- na več -»JU * '^nev- Pri izbiri primernega podjetja bodo pomagali predvsem investicijski skladi. Nji- vsem na voljo in prinaša večjo odprtost podjetništva, žal pa tokrat ni bilo mogoče narediti zakona, enakega za čisto vse. Zanimivo je bilo tudi vprašanje, kaj bo z delavci, ki niso državljani Slovenije, so pa hova prednost je, da je tvega- . nje pri naložbi zelo majhno, dolga leta delali pn vendar je manši tudi dobiček, pomagali ustva^ti družbeno Dr.Andrej Umek je predla- premoženje. Dr. Andrej nas in gal vlagiiiijc v pcKljetja, ki so po otvoiitnvieni bilanci malo vredna, a so sposobna prinašati relativno velik dobiček. Hmek je dejal, da so ti delavci svoj zaslužek odnašali iz se Po mnenju Izidorja Rejca Slovenije in da je je sporno že vprašanje, kdo je kaj ustvaril, in da mora vsaka država naj- bodo Sm3 prej poskrbeti za svoje držav- ■ ijane. Tako bodo lastninski certifikat prejeli tudi držav- predvsem za naložbe v lokalna podjetja in izkoristili možnost notranjega odkupa. Nova zakonodaja je namreč izenačila položaj zaposlenih, čakajočih na delo in upokojencev nekega podjetja, ki Ijani Slovenije, ki so zaposleni zunaj naših meja. Nvzoči so opozorili, da omogočil anonimnost certifikata različne mahinacije, m izrazili bojazen, da se na ta način imajo pri odkupu le-tega ‘ prednost pred vsemi drugimi lahko lepeg in tudi 50 % popust. V tej slovenskih podjetij znajde tudi v tujih rokah. Izidor Rejc točki so nekoliko oškodovani . - . ,. . delavci v zdravstvu in šolstvu. J*!* PO?"/'’’. ’ ki možnost) notranjega odkupa nimajo. Gosta sta poudarila, daje bilo zakonodajo zelo težko pripraviti, vendar so po dogovorih in nasprotjih r*egj razpEeU ni docela izklju- čil. Dejal je, da se bomo morali o poslovanju in o slogi še veliko naučiti, najbrž tudi od tujcev. Viktorija Klemenčič VLenartu so pogodb o zbrane V obani Lenart se bliža konca akdja osebnega iz-javijania za odvajanje odstotka prihodkov za dograditev Internega oddelka mariborske bot^l^ce- ' Predstavniki torajevnih skupnosti so obiskali domačije, kje so v osmih krajev' 'lih skupnostih podpisali pogodbo v kar 1483 go^to- j dinjstvih, kar je tretjina vseh gospodinjstev v občini. Skoraj petdeset pogodb so podpisali Člani Društva diabetikov Lenart in osnovne organizacije sindikata Zavoda za duševno ta živčno bolne Hrastovec. Še do konca avgusta bodo lahko Lenarčani podpisali pogodbo na krajevnih skupnostih. Več kot devetsto Lenarčanov je darovalo bolnišnici denar v enkratnem znesku, s čimer so zbrali skoraj milijon tolarjev. v Akcija še je končala tudi Splošni bolnišnici Mari- bor, kjer je pogodbo podpisalo kar W odstotkov v njej zaposlenih Nemariborča-nov. Tako je doslej podpisanih skoraj dva tisoč pogodb, akcija osebnega izjavljanja pa bo predvidoma trajala Se do konca julija. Verski slovesnosti »Kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih območij - gorska, obmejna, narodnostno mešana in demografsko ogrožena območja - se lahko z zakonom občinam na teh območjih podeli poseben status,« piše v 29. členu. 44, čhen, ki opredeljuje delovanje 1 občinskih svetov, pa določa, da mora imeti na narodnostno mešanem območju manjšina v občinskem svetu vsaj enega predstavnika. Poleg tega pa se zaradi uresničevanja posebnih pravic narodnih skupnosti v teh občinah oblikujejo tudi posebni organi, katerih pristojnosti določa statut. Sicer pa moramo omeniti še IX. poglavje, ki govori o pokrajinah. V 77. členu je zapisano, da se lahko narodnostno mešane občine in občine, ki so zainteresirane za povezavo z njimi, povezujejo v pokrajino, kjer se rešujejo širša vprašanja, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic. Tako torej osnutek zakona. Kaj pravijo predstavniki Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti? »Za nas je ena glavnih dilem, kako v interesu lažjega uresničevanja posebnih pravic manjšine ter zagotovitve dejanske enakopravnosti madžarskega jezika oblikovati občine. Razmišljamo, da se novonastale občine poenotijo z narodnostno mešanim ozemljem. Seveda pa jemljemo to vprašanej z maksimalno tolerantnostjo in ga želimo reševati skupaj s tu živečimi pripadniki večinskega naroda,« pravi tajnik narodnostne skupnosti Lžszlo GOnez, Narodnost si tudi želi, da se v 44. členu natančno zapiše, da bodo ob občinskih svetih na narodnostno mešanem območju delovali Se narodnostni sveti. In ti bi morali postati nadomestilo sedanjega četrtega skupščinskega zbora. To pomeni, da bi imeli pravico odločanja pri uveljavljanju posebnih pravic narodnosti v šolstvu, kulturi, informiranju in povezovanju z matičnim narodom. In kako si konkretno zamišljajo nove občine? Poleg lendavske in dobrovniške naj bi imeli še prošenj a kdvsko. vendar »so se že na začetku pojavila neso^asja. predvsem na goričkem delu narodnostno mešanega območja, kjer najbolj severna naselja ne želijo priti v to občino,« razlaga LSszlo Gon CZ. Gre zau Hodoš in Domanjševce, ki naj bi bila po najnovejših zemljevidih, ki spremljajo osnutek,' v gornjepetrovski občini. Narodno*! se boji, da bo tarii, kjer bo le deset odstotkov prebivalstva predstavnikov manjšine, uresničevanje z ustavo’ zagotovljenih pravic oteženo, Če ne že nemogoče. ' - = Vsekakor nas v naslednjih tednih in mesecih čaka še veliko besed na temo lokalne samouprave. S, Eory ' Posvetitev in blagoslovitev v V nedeljo dopoldne je mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej navzočnosti okrog 2.000 ljudi, med katerimi je bil državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal, posvetil v Rankovcih pri Murski Soboti kapelico Karmelske Matere bog e in zvon, ki ju je dala postaviti družina Štefana Majcna. Iz škofovega priložnostnega nagovora je mogoče povzeti; Kannelska Mati božja nas povezuje z goro Karmel, kjer so preroki že v stari zavezi klicali božji blagoslov. V novi kapeli pa bodo lahko verniki molili ob njeni podobi. K [gej bo vabil zvon, z njim pa se bodo tudi poslavljali od umrlih. Geslo MIR, napisano na pročelju kapele, pa opozaija na tako potreben mir v naših srcih, družinah, domovini... Nadvse slovesno pa je bilo nedeljsko popoldne v Ljutomeru. Med množico sta bila državni svčtnik Andrej Hrastelj in predsednik skupščine občine Mirko Prelog, ki je imel krajši nagovor, Tam je škof Jožef Smej med slovesnim bogoslužjem ob sodelovanju domačih, dekanijskih in duhovniko-v-rojakov blagoslovil prenovljeno pročelje in z bakreno pločevino prekrit zvonik cerkve Janeza Krstnika. V govoru je dejal: »Človek bi najraje vzkliknil s psalmistom: ,Oh, Bog. kako ljuba so tvoja prebivališča!’ ... Vsaka župnijska cerkev pa je najlepša takrat, ko je ob nedeljah polna; ko se člani družine, ki morejo, zberejo k nedeljski maši, kjer se ponav-zočuje kalvarijska daritev in se izvršuje delo našega odrešenja. Tam tudi poslušamo božjo besedo.,,’.« Na slovesnosti v Ljutomeru sta pela Ljutomerski oktet in pevci IZ Beltinec, igral pa je I 1 I I ► : tlita. Ijutomerski pihalni orkester. Na slovesnosti je župnik Vele-beri izročil podjetjem, obrtnikom in posameznim delavcem ter dobrotnikoth okvirjene slike prenovljene cerkve. Vsi obiskovalci so dobili zloženko zgodovino župnije; sloves- nost pa se je nadaljevala s pogostitvijo, ki so jo pripravile gospodinje, vinogradniki pa so prispevali nekaj deset litrov kapljice. Za vse obiskovalce je bila nedeljska slovesnost lepo doživetje. g SOBOČ>W .».'A. i k'/ M ■ Mnonca ljudi na blagoslovitvi obnovljenega pročelja in zvonika abvfi InnAivn ... T ‘ j * ■? t cerkve Janeza Krstnika v Ljutomeru k stran 4 vestnik, 22. ju^al9^ gospodarstvo Fundacija akademika dr. Antona Trstenjaka Fundacija akademika dr. Antona Trstenjaka, ki je bila ustanovljena konec leta 1991 in vpisana v register v začetku leta 1992, pripravlja komisijo, ki bo razpisala prve štipendije Fundacije. Omenjena Fundacija je bila ustanovljena na pobudo magistra Milana Lovrenčiča in dr. Ludvika Toplaka, ki sta pridobila somišljenike županov vseh prleških občin: Ljutomera, Ormoža, Rad-itone in Ptuja ter povabila k sodelovanju tudi občino Lenart, čeprav sta pobudnika od svojega kraja odmaknjena 30 do 40 let. sta se spraševala, kaj bi za svoj kraj naredila. Odločila sta se za . štipendijski sklad prek fundacije, ki so jo poimenovali po največjem Prleku in Slovencu akademiku dr. Antonu Trstenjaku. On je prav tako še vedno trdno povezan s svojim krajem in domačijo. Tako so nastali prvi osnutki Fundacije. Porajalo seje vprašanje na osnovi katere zakonodaje naj bi se Fundacija formirala. Uporabili ! so zakon o fundacijah iz leta 1930, ki ni v ničemer v nasprotju z našo družbeno ureditvijo. Drugega zakona o fundacijah doslej Še nismo sprejeli in je zato smiselno uporabljen ta zakon, Je povedal , soustanovitelj omenjene Fundacije mag. Milan Lovrenčič. »Ministrstvo za šolstvoin Šport Je po daljšem prepričevanju soglašalo, da se ufiorabi ta zakon. Težava je bila v tem. da je register o fundacijah ostal nekje v Beogradu. Sprejeli smo logično rešitev, da se odpre nov register ter se pod Številko ena vpiše Fundacija akademika dr. Antona Trstenjaka. Odprt je bil žiro račun, sprejet statut, postavljen upravni odbor, ki Je za predsednika izvolil prof, Ludvika Toplaka, za podpredsednika prof. Mirka Preloga, za glavnega tajnika pa mag. Milana Lovrenčiča.« Vsi prvi ustanovitelji - to so župani omenjenih občin, mag. Milan Lovrenčič, prof. dr. Ludvik Toplak in akademik dr. Anton Trstenjak - predstavljajo upravni odbor Fundacije, ki odloča o poslovanju. Prleške občine so se zavezale, da bodo vplačale po 25.000 DEM v tolarski protivrednosti, razen Ijutomersrdke, ki Je prispevala le 4.000 DEM, s Cimet je nekoliko zmanjšala intenziteto delovanja Fundacije. Iz tega se vidi, Je dejal mag. Lovrenčič, da so ti prijatelji računali, kaj bodo dobili, ne pa. kaj bodo lahko tudi storili. Fundacija Je doslej zbrala 150.000 DEM ter 4 direktne štipendije za podiplomski Študij na domačih in tujih univerzah. Pridobljena finančna sredstva so naložili pri finančni hiši CGS Finag v. Ljubljani. kjer imajo letni realni donos 12 do 15 odstotkov. Iz letnih donosov se bodo financirali^ štipendij e Osnovni kapital pa ostane I za pridobivanje letnega donosa, V tem je tudi osnovni smisel Fundacije. Sredstva so prispevale posamezne finančne slovenske hiše, kot Je Zadružna hranilno-kreditna služba. Pomemben znesek ie nnsneval man. Milan Lovrenčič, nekai sredstev oa ie Diimaknilo je prispeval mag. Milan Lovrenčič, nekaj sredstev pa je primaknilo tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo. Štipendije so namenjene predvsem kandidatom iz Prlekije za magistraturo in doktorat. Letno bo podeljenih 5 Štipendij. Ena za celoten študij bo znašala do 10.000 DEM. Da bi omogočili širitev Fundacije na celotno območje Slovenije, nameravajo ustanoviti Inštitut akademika dr. Antona Trstenjaka, prek katerega se bo nadaljevalo Trstenjakovo znanstveno raziskovalno delo. Prav tako bo omogočeno zbiranje sredstev za financiranje štipendij in znanstveno-raziskovalnega dela. Zamisel je že v fazi registracije. Ta Inštitut bo posvetil posebno pozornost nadarjenim slovenskim otrokom, ki se Jim v primerjavi s hendeki-pi rani mi otroki mnogo premalo posvečamo. Pomembneje, daje prleška Fundacija združila Prleke in prleške občine, da se pogosteje sestajajo in razmišljajo o sodelovanju. Če že ne drugače, se srečujejo ob rojstnem dnevu dr Antona Trstenjaka. V ta namen so se srečali enkrat v Ljubljani pa v Radencih in Ormožu. Ob teh priložnostih se vedno sreča od 400 do 500 Prlekov. Prihodnje leto se bodo srečali 9. januarja v Ljutomeru, kjer so organizatorji že napovedali, da se jih bo na družabnem srečanju zbralo okoli tisoč. »Bahava prleška izjava,« je pripomnil mag. Lovrenčič, »vendar sposobni in družabni ljutomerski organi- zatorji bodo to gotovo izpolnili.« MARIJA PRIMC POK/ M •w Pomurje ostaja na obrobju Brez novih razvojnih programov ni gospodarskega napredka in fudi ne vključevanja v svetovne gospodarske tokove, žal pa smo prav razvojno področje v preteklosti nekoliko preveč zanemarili. To še posebej velja za Pomurje, ki na tem področju ostaja na obrobju, saj nima univerze in tudi ne ustreznih ustanov, ki bi se ukvarjate z znanstvenim in raziskovalnim delom. Na srečo pa ima nekaj podjetij, ki imajo razvito razvojuo-raziskovalno dejaraost, iz Pomurja izhaja 88 doktorjev znanosti, katerih večina pa žal ne živi v tej pokrajini, ima 1.300 študentov, od teh je 165 Zoisovih štipendistov, ima nekaj Kraigherjevih nagrajencev, ob vseh teh pa še veliko zanesenjakov, ki se ukvarjajo z razvojnim in raziskovalnim delom. Vse to je bogastvo, ki bi ga kazala bolj izkoristiti in s tem namenom je območna gospodarska zbornica za Pomurje konec prejšnjega tedna povabita med pomurske gospodarstvenike dr. Rada Bohinca, ministra za znanost in tehnologijo, s sodelavci. Ob vsem tem ima Pomurje še bogata nahajališča geotermalne vode, v zadnjem času si veliko prizadevajo za kakovost in pripravljajo se na ustanovitev pomurskega društva za kakovost, zato jih je zanimalo, kako priti v stik z ministrstvom, in kakšno pomoč jim je le-to pripravljeno dati. Po besedah ministra Bohinca so že pripravili nekatere predloge za spodbujanje tehnološkega razvoja. Temu bo namenjen tudi razvojno- tehnološki sklad in v vladi so že predlagali, da parlament o tem sprejme ustrezen zakon. Osnovni vložek v ta sklad bo znašal 70 milijonov, zagotovila ga bo država, po različnih mne- njih o tem, ali naj bo sklad finančna ustanova ali ustanova, ki bo usmerjala državni denar, pa je obveljal predlog, naj bo sklad finančna ustanova, ki bo s posojili spodbujala prenos znanja v prakso. Sicer pa bo ministrstvo že letos s 3,5 milijardami tolarjev financiralo znanstveni in z 1 milijardo tolarjev razvojni pro- gram, ob tem pa se zavedajo, da je tega denarja za vse namene Se vedno premalo. Med programi ministrstva velja omeniti program mladih raziskovalcev, v katerega je bilo od leta 1985 vključenih 2.500 raziskovalcev (sedaj jih je 1,000), ki opravljajo podiplomski študij (magisterij ali doktorat), za to pa namenijo v ministrstvu letno 2 milijardi tolarjev ali četrtino vseh razpoložljivih sredstev. Ugotavljajo pa, da kar 80 odstotkov teh novih raziskovalcev ostaja na univerzi, torej na akademski ravni. Ministrstvo tudi omogoča šolanje in specializacijo v tujini, del sredstev pa namenja razvoju infrastrukturnih centrov, torej nastajanju novih raziskovalnih ustanov, v katerih naj bi se povezovali uporabniki in izvajalci. Žal v Pomurju takšnih centrov še ni, pa tudi sicer v znanosti politika policentričnega razvoja še ni naredila dovolj, saj se večina tega potenciala koncentrira v Ljubljani. V Pomurju deluje le 8 raziskovalnih organizacij in 10 razvojnih oddelkov v podjcli'^' med tisoč mladimi raziskiJ' valci, ki jih financira ministr-strvo, jih je le 8 iz Poniurjai tudi od 550 razvojnih projc* tov, ki potekajo v Sloveniji je le 8 v Pomurju, Ministrstvo za znan*^*. ’ zadnjsi" tehnologijo pa si v pa »1 J L,' (ku-času zelo prizadeva, da bi paj z gospodarsko zborni^ uveljavilo nacionalni pr”^, kakovosti, saj je prav kako porok za uspešen prodor tuja tržišča. Podatki nartii kažejo, da se je v preteko kakovost pri nas uveljavljala v tistih podjetjih, ki se usmeijena na tuja tržišča, čini drugih pa so to jali. Potreba po kakovosti w radi velikega povpraSeva J tudi ni prihajala do i^razai ,„i______L______.r^liaVO sot radi m v «■ kakovost pridobi velja''*’ takrat, ko ponudba |^ povpraševanje. In to se J dogaja, prav nacionalni P gram kakovosti pa naj bi P” _ zal, kaj je potrebno sprerner -da se približamo svetovmi” F trebam. ____________ LUDVIK Znanje za razvoj Obisk slovenskega ministr znanost in tehnologijo konec prejšnjega tedna v lendavski Nafti naj bi bil sicer namenjen razvojnim "vidikom naftne dejavnosti, predvsem pa gradnji rafinerije, vendar so ga predstavniki tega podjetja izkoristiti! tudi za seznanitev z nekaterimi problemi, s katerimi se srečuje l.(M4>~clanski delovni kolektiv. Opozorili so predvsem na neurejenost cen naftnih derivatov, ki močno zaostajajo za svetovnimi cenami, problemi pa so še toliko teqi, ker se v tej dejavnosti obrača 82 odstotkov vsega denarja, ki ga ustvarijo v Nafti, Čeprav je v rafineriji zaposlenih ie 92 delavcev. Ob rafineriji je pomembna dejavnost petrokemija, kjer je začetek verige v proizvodnji metanola, vendar njegova proizvodnja stoji že leto dni. Čeprav je metanol osnovna surovina za izdelovanje lepil, ta proizvodnja teče nemoteno, saj surovino kupujejo na svetovnem trgu, kjer je veliko ce- nejša, izpad nekdanjega jugoslovanskega tržišča pa pri lepilih uspešno nadomeščajo s prodajo na tuje trge. Pomembno področje so raziskave nafte in plina, kjer pa so preusmerili na iskanje termo--minefalne in pitne vode, zelo pa si prizadevajo tudi, da bi vode, ki jih izkoristijo, vrnili v globine. Trenutno razmere niso rožnate v strojnih delavnicah, kjer je zaposlenih kar 360 delavcev in se zaradi pomanjkanja dela srečujejo s presežki delavcev. Navkljub vsemu pa delavcev ne odpuščajo, saj so se odločili za preustroj proizvodnje in pričakujejo pomoč ministrstva za znanost in tehnologijo. Tako se v . _ . že snujejo nov program dvižnih zadnjem poldrugem letu ploščadi, da bo imelo delo ne- Temeljnemu sodišču v M. Soboti Na podlagi pravic in dolžnosti, ki mi gredo po veljavnih predpisih kot predsedniku SkupS-čine občine Gornja Radgona, zahtevam, da pristojno Temeljno sodiSče v Murski Soboti začasno zadrži postopek za registracijo delniške družbe Radgonski sejem, podjetje za organizacijo sejmov, razstav in prireditev Gornja Radgona, d.d., ker je s pogodbo o ustanovitvi te družbe občini Gornja Radgona povzročena velika materialna Skoda. S pogodbo o ustanovitvi delniSke družbe Radgonski sejem je družbenik tudi občina Gornja Radgona poleg Gospodarskega razsta-vtSča Ljubljana in drugih družbenikov. V imenu občine je brez vsakih konsultacij z odgovornimi nosilci funkcij v skupSČini občine pogodbo o ustanovitvi delniške družbe podpisat predsednik izvršnega sveta gospod Miha Vodenik. Že na dan podpisa, to je bilo 5. 7. 1993, ko sem bil s pogodbo seznanjen kot direktor VG Kapela, ki bi naj tudi bil eden od družbenikov, sem ustno nasprotoval tej pogodbi, zlasti v delu, ki določa višino vloženega deleža občine Gornja Radgona. V 4. členu pogodbe je določeno, da znaša celotni ustanovni kapital 404.995.826,00 SIT, od tega delež vloženih sredstev občine le 62,252.315,00 SIT ali 15,37% od celote. To pa je precej nižji delež, kot znašajo doslej vložena sredstva ob-čirte Gornja Radgona v Radgonski sejem. Delež Gospodarskega razstavišča Ljubljana pa znaša 273.829.192,00 SIT ali 67,1%. Ro mojt oceni, ki je dovolj argumentirana in sprejemljiva tudi za strokovne kroge, znaša delež, ki ga ;e občina Gornja Radgona doslej vložila neposredno (zemljišča, komunalna oprema, neplačani delež spremembe namembnosti kmetijskega Zemljiča) in posredno (sofinansiranje komunalne infrastrukture, ki pretežno služi potrebam Radgonskega sejma), prek 35% od celotnega ustanovnega kapitala citirane delniške družbe. Zato je po mojem znanju ta razlika v vrednostnem deležu za občino Gornja Radgona iako velika, da pomeni veliko Škodo za vse občane naSe občine in za njihove interese jutri, ko bo ta skupnost organizirana po pravilih nove lokalne samouprave. Menim, da je ravnanje predsednika izvrSnega sveta ob podpisu pogodbe o ustanovitvi delniške družbe Radgonski sejem v nasprotju z njegovimi pooblastili in v nasprotju dobrega gospodarjenja z občinskim premoženjem. Na Temeljnem sodiSČu v Murski Soboti sem Se dobil podatek, da je bila 28. S. 1993 ustanovljena Se ena delniSka družba Pomurski sejem, ki jo je ustanovil Ljubljanski sejem skupaj z zaposlenimi na Pomurskem sejmu, V tej delniški družbi pa nima občina Gornja Radgona nobenega deleža. S tem mislim, da je manipulacija okrog sejma v Gornji Radgoni popolna. O tem bom predlagal razpravo na seji Skupščine občine Gornja Radgona. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBCINE GORNJA RADGONA Alojz Vogrinčič, dipl. ing. agr. in dipl. oec. kaj sedaj presežnih delavcev. Sicer pa imajo v Nafti centralni razvojni sektor, v posameznih dejavnostih pa delajo Se posebne skupine raziskovalcev. V razvojno-investicijskem sektorju dela 32 inženirjev, v Nafti je 146 delavcev z višjo in visoko izobrazbo, tretjina pa se jih tako ali ukvarja z raziskovalnim delom. V Nafti se zavedajo, da je vlaganje v znanje najcenejše in se tudi najbolj po- plača, vendar sredstva, ki so jih v zadnjem Času vložili v razvoj. Se vedno niso zadostna. V razvoj vložijo letno od 3 do 4 odstotke prihodkov, kot je pikro pristavil eden od razpravljal-cev, a bi bila ta sredstva nekajkrat večja, če bi sredstva, ki so jih v preteklosti vložili v zgrešene naložbe, namenili za razvoj. V Nafti sicer dokaj uspešno sodelujejo z nekaterimi inštituti, predvsem z inštitutoma Boris Kidrič in Jožef Štefan, ministra Rada Bohinca pa je zanimalo, kakšne so možnosti, da bi se Naftin razvojni oddiek še bolj povezal z ustreznimi inštitucijami, ki delajo na fakultetah ali drugih ustanovah. Brez tehnološkega j^azvoja namreč po njegovih besedah ne bo izhoda iz recesije, ministrstvo pa si močno prizadeva, da bi akademsko znanje povezali in prenesli tudi v proizvodnjo. Tega se dobro zavedajo tudi v Nafti in v tej smeri so zastavili tudi osnovne cilje in usmeritve razvoja rafinerijsko-pc-trokemijske dejavnosti do leta 2000, Pri predelavi nafte je ena od osnovnih nalog dograditev že tako daleč, da Ž vili mešano družbo s n Kanade, od koder bodo davo preselili del ra opreme. S pripravami na bi končali čez pol leth, četrtini prihodnjega lej® yi začeli gradnjo, rafinerija predvidoma nared po f |^i cih. Naložba bo stala* milijonov dolarjev, dog i: :.2a veliko dniŽ^j^ V Nafti ne bi imeli že potrebne z novo rafinenjo bodo v. tudi večjo kakovost, saj jp pa bi bila jejo, da bodo [ izdelovali ekološko in modernizacija rafinerije. Z njeno dograditvijo bi primarno predelavo povečali s sedanjih 0,6 na 1,2 milijona ton letno. Dogovori o tem so zdaj Ja kovost, saj jp , povečali iz^ j[, 1 Jj-kCPP'1 A. rivate ter tako doseg” sko kakovost, V 1* rijske dejavnosti nacrt-iJ ^3. izdelavo s pecialnih topLj^g iJ črtujejo v sodelovanj o proizvodnjo specialmn jj menskih izdelkov, zanemariti lil ne gre zanemauu r_ _ gradnje lastnih visov na bližjih krajih’ del svoje proizvodnje P brez posrednikov. , ^vii-^ V petrokemijski *W5 |.tL načrtujejo nekaj gramov, predvsem ,,i p metanola in formah^’, bi pripomogli k se J zaciji, omenjajo p^ lavo S] 'I r omenjajo pa i , ipecialnih finih *:■ na se I Prav pri slednjih pa trebno še bol] še - -. z ustreznimi in^l '"^''^,31(1 ■ '■ raziskovalnimi proizvodnja^ zelo veliko znanja- . jpjrt-’ nistrstva za znanost 1 -•*' takšna Jf- 5* gijo jim bo pri dobrodošla tem LLIDVIfi^ Kmalu lastniški certifikati Slovenska vlada je v zadnjem Uradnem listu objavila Uredbo o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov, ki so s sprejemom lastninskega zakona dodeljeni imetnikom slovenskega državljanstva na dan 5. decembra lani. Višina vrednosti certifikata je odvisna od starosti državljana. Vsi smo tako postali lastniki dela družbenega kapitala. Po predvidevanjih strokovnjakov bo večina certifikate uveljavila v svojem podje^u s tako imenovanim notranjim odkupom, zlasti zaposleni v uspešnejših podjetjih. Zanimivi znajo biti tudi nakupi delnic na trgu, za to naj bi se odločila zlasti velika podje^a. Eno takih bi lahko bila tudi soboška Mura, vendar njen program javnosti še ni znan in s tem tudi ne izbrani model lastninjenja. Kot možnost preostanejo še republiški skladi, v katere bodo vlagali predvsem tisti, ki v slovenskih podjetjih ne vidijo vame naložbe. Poleg državljanskih certifikatov bodo v obtoku tudi certifikati upja-vičencev do denacionalizacije, pri katerih v notranjem odkupu ne bo možno uveljaviti popusta, in certifikati delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih in organizacijah večinsko financiranih iz proračuna, izdani v višini neizplačanih plač po kolektivni pogodbi od 1. januarja 1992 do 31. oktobra 1993, s katerimi bodo imetniki lahko kupili le delnice ali drugo premoženje Re publike Slovenije in podjetij v njem . lasti. Vsi polnoletni lastniki certifikatov bomo imeli svoje evidenčne račune pri Službi družbenega knjigovodstva. Direktorica soboškega SDK-ja dr. Etelka Korpič-Horvat V.sak Četrtek Vestnik nam je povedala, tega obsežnega tehnološko ž«. pa bo v držav. ^40^ zaposliti le V avgustu bo SOK phP V avgustu bo - [jijr za konkretno del gpcij' / bo p.‘ '>(1*; ■i 3g< pričakal prve rane programe p aPomufi_a^;^J.Č rane močja Poinufia n v še ni vlu/en jpji Glavni razlog K J® - uiaviii . ni haja po kaplji*’®”’ v jih. Tako boruu ........... IJani kmalu pa vprašanje tl' a bo ta kapital J* I bo prinašal di . P, | ertifikati in 1^4* . bodo kmalu nekoč državo'-e” j čini zbujal imamo. Zdi se-nje bolj golob liki ali s certifikati pi v roki. ' Jd it ^tnik^2. julija 1993 stran 5 reportaže Neurje s točo pustošilo nad Pomurjem — Najhuje v gomjeradgonski občini, kjer je poškodovanih več kot polovica ^adov — Obramba pred točo ponovno o^ovedala Jeseni brez sadja in vina? posledice nedeljskega rajdejanja v -^ovnjakih, ki . neuije s točo, bodo znane šele S - * \ iX v vinogradih in sa- ga jc povzročilo cez nekaj dni, nekatere pa nil prihodnjo po- ie ib' P° P'-'''^ ugotovitvah Ogromna, za gornje-.^opsko občino pa je to ena J'^eč)ih elementarnih “I le prizadeta "itezivnih n. in trte, lu .1* ’ V nedeljo zvečer je Pomurje zajel pravcati orkan, ki je v pasu dveh kilometrov pustošil tudi s točo. Okrog 19. ure so ledene krogle v velikosti oreha imeli pravilno obrambo pred točo, sc kaj takega ne bi zgodilo- stavek, ki smo ga v ponedeljek na terenu najpogosteje sliSali, Čeprav je občina Gor najhuje prizadele območje od nja Radgona podpisala po-Trstenika, Drvanje, Trotkove, nesreč. večina površin nasadov sadnega li tudi m siah" v precej škode pa na objektih, električni ter ce- ^ncdeljek so bili vino- r________SO OlU vino-Jradi polni obiskovalcev kot ob 'JEalvi - večina lastnikov jc po- in ’ ?kuJala žaradj pogledat, kakšna jc ;.. 3 škropljenjem po-ustaviti gnilobo, ki se »evr-rs 7' ^^Parnega vremena ; 0e.no hitro širila. Ob tr-bo takšne k v**; 4-? «< % godbo z Mariborskim letalskim Negove, Janževega Vrha, Ka- centrom (v višini 500 tisoč lo-pcle , Hrastja-Mote do reke larjev), da bi njihovo letalo Mure; podobno^razdejanje pa preprečevalo točo tudi v ob- jc tudi v goričkih sadovnjakih, rec, toča pa je zelo poškodovala tudi sadovnjake in vinograde v Kuštanovcih, Selu, Fo-kovcih in Filovcih. Pustošenje se je nadaljevalo tudi v vinogradih v Strehovcih in Dobrovniku, nekje bolj, drugje manj - odvisno od lege vinogradov. Branko Pucko, vodja sadjarstva v ZP Sadjarstvo in dreves- J? i, sl ’’’ 1 vi ■"A saj je toča klestila tudi v smeri od Kuzme do Sela, Fokovcc, Filovec, Strehovec in Dobrovnika, Ko smo končevali redakcijo Vestnika, jc bila večina komisij za oceno škode Sc na terenu, zato povsem natančnih podatkov še ne moremo zapisati, Nekaj pa drži kot pribito: takšnega neurja Pomurci nc pomnijo, prav tako pa ne, da bi toča klestila v tako širokem dvakilometrskcm pasu, m to v dveh vzporednicah, Čc bi iT « mejni gomjeradgonski občini, pa Ic-to ni bilo kos nedeljski ujmi, Dpravljalei raket ukaza (dovoljenja) za streljanje v grozeče oblake niso dobili. Veter z dežjem jc pustošil, odkrival strehe, uničeval ceste in infrastrukturo po vseh pomurskih občinah. Najhuje je bilo v gomjeradgonski, soboški in lendavski občini. Sadovnjaki, vinogradi ter polja so močno poškodovani na območju od avstrijske meje prek Serdice, DolnjjT Slaveč, Veče-slavec, Kruplivnika in Vada- ničarstvo Pucoijci, je povedal: »Neurje s točo je najbolj prizadelo Makoterov breg, kjer imamo 7 hektarjev jablan, hektar hmšk in hektar breskev. Najhuje je z breskvami, saj nc vemo, kam z 20 tonami povsem uničenih sadežev. Načrtovali smo 800 ton sadja in 70 odstotkov tega je de k lasi ranega. 40 ton hrušk smo skorajda že prodali na Nizozemsko, prav tako nove vrste jabolk. Če imajo samo eno pičico, jih ne vzamejo. Občina še premalo skrbi za sadjarstvo; če ni škode na njivah, so prepričani, da sploh ni večje škode,« V katastrskih občinah Strehovci in Dobrovnik je poškodovanih do 50 odstotkov vinogradov, deroča voda pa je uničila večino makadamskih cest v goricah in močno poškodovala lani asfaltirane ceste, Miran Lovrin (odgovoren za kmetijstvo pri lendavski vladi) je komentiral: »Presenečeni smo nad posledicami neurja, saj je škoda dejansko velika. Začudeni pa smo nad nemočjo republiškega ministrstva za kmetijstvo, saj je obramba pred točo kljub obljubam še vedno zelo slaba. Prizadevali si bomo za solidarnostna sredstva.« V občini Gornja Radgona je neurje s točo začelo pustošiti že V Apaški dolini oziroma nje- nem obrobju, najbolj pa so prizdeti vinogradi na Janževem Vrhu in Kapeli. Ker so na prizadetem območju predvsem intenzivni nasadi sadja in vinogradi, je Škoda toliko večja. Na tem območju je toča že večkrat udarila, toda nikoli tako močno in v tako širokem pasu. j Muri Po reki in med drevjem I. Oin- 17. julij 1993. ?šid, ■^1 ki 2adevaj'o ip^ratura zraka njegov sošolec. onesnaženost) ■ , 5^-: - ',>■1 • i r “ j* l'ilH tUkriJB Iti “ pnsiti,. hot ii^|IW|iMij>|| 11,1 1'11 ...... * Poleg številnih zasebnih vinogradov so najhuje prizadeti vinogradi in nasadi Radgonskih goric in VG Kapela oziroma polovica vseh vinogradov in sadovnjakov. Huje ali laže jc prizadetih 6 do 7 tisoč hektarjev, od tega 500 hektarjev vinogradov. Toplo in vlažno vreme jc pospešilo razvoj gnilobe. Drago Žinkovič je povedal: »Na Janževem Vrhu imamo 32 hektarjev jablan, pri Negovi pa 11; poškodbe so precej vidne, kakovosti pa sploh ne bo. Kar bo ostalo, bo 80 odstotkov za predelavo.« Hinko Veberič ni prizadet le zaradi uničenih vinogradov Radgonskih goric, kjer jc zaposlen, ampak tudi zaradi zasebnga vinograda. Takega močnega naliva in toče v svojem življenju še ni doživel. Res jc, da Bog ne drži »ma-rele« niti nad cerkvenimi vinogradi (kakor je dejal negovski župnik Franc Petek), vseeno pa se bo država morala kmalu lotiti tudi problematike obrambe pred točo. Besedilo in posnetki; BERNARDA B. PEČEK Tja veslajmo, lam matica bolj vleče. »Narava brez meja«, spodaj pa »Natur ohne Grenzen«, je vodomec. Znak obstaja tudi kot barvna kovinska priponka in je lep. O udeleženkah in udeležencih spusta: bili so vseh starosti, iz dveh držav in obeh bregov, od politično znanih ljudi pa poslanec zelenih v avstrijskem parlamentu Andreas Wabl in Vane Gošnik, podpredsednik stranke z imenom Zeleni Slovenije. m 'Tctji WaV ■ ts,;- do fcetni on- bakterioloških it*,-, i’h jc v kopalni se-t4 tepuMiSki zavod M kopanje Skupna dolžina reke Je I JC bilo slabše. . « ■IJ CmureŠki most zgoraj, murske brzice .spodaj sko društvo Krog, Zelena ternativa iz Cmureka, Zelena « akademija iz Gradca, Ekseku-tivn a* organizatorja in podpis* nika na vabilih; Tatjana Draksler (Mark & Tours) in Andrej OkreSa (Mladi zeleni Slovenije). O predzgoduviui in znaku ter geslu spusta: bil je po vrsti drugi spust, ki so ga organizirali približno isti organizatorji. Prvi je bil lansko leto. Znak spusta se-pojavlja skupaj 2 geslom; sredi napisa, ki poteka v krogu in se zgoraj bere i| Avstrijski poslanec v zveznem parlamentu Andreas Wabl na svojem »krištofu« plovbe potem edini izločen. Vsi drugi, ki so se preluknjali pozneje, so se dali zamašiti. O kakšnem utapljanju seveda ne duha in ne sluha. Reka je kakor ženska, Čim več jih je na njej, tem manj je pogoltna. Ali rečeno drugače: reka želi, da se jo obišče in počasti. Če dolgo ni nikogar, zameri in si potem koga vzame. Ali rečeno Še drugače in Se bolj res: človek se ji prepusti, ker so njeni Čari neznosni. Fotografija; N. JUHNOV in Š. SMEJ Besedilo; Š. SMEJ S-®obna so lahko I * bsols' i" krepko veslali, ce so hoteli biti vštric . * plovili. do tr.liv:i, je 444 O razpoloženju: Takšno je samo na reki. Dokler muzikanti od Trinajstega p rase ta od radosti niso začeli padati M, ,‘št» tit). Od 1. P* v vodo, je bila tudi muzika. 'bv7"*l*4 . P« km 1 TJi k' Or. . pmo. -eMttn*. Cas spus-•' “Z - Iz podatkov o doV- piovbe se vam ne hitrosti p V;et so bdi premi- Vmes '^Pustnikftv, najprej do reke, ker je v Cmu-reku breg dokaj visok, in še dalje; okrog 300. Čolni oziroma plovila: na desetine, od gumijastih, ki so jih S po.sad-kami dveh do treh mož posodila gasilska društva, do plastičnih, kajakov, kanujev in enega lesena splava. Organiza-toiji spusta; Mladi zeleni Slovenije, agencija Mark & Tours iz G. Radgone, Društvo za varstvo okolja Maribor, Brodar- f Avstrijski murski bard ■■ŠT' Spuščanje Pod Cmurekom so v Muri trije pragovi iz skal. MelinSki gasilec Marjan, ki je bil vodja posadke v našem Čolnu, je rekel, da Avstrijci tako zadržujejo vodo. Slap, ki se naredi, ko skoči voda čez tak prag, je glasen in dovolj visok, da te prekucne, če prideš nanj počez in nepripravljen. Na prvem slapu jc »razprasnilo« plastični čoln, ki je bil iz nadaljnje Na produ pod radgonskim mostom: nekateri Avstrijci so si šli po pivo čez mejo v svojo državo. Ker je pač čedalje pre* prostje priti čez mejo. l stran 6 vestnik, 22. julija 19^ nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovani braki in bralke, tokrat bo tedensko poročanje o dogajanjih na tign vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom B. 7. in ponedeljkom 19. 7. 1993. V tem tednu še vedno naraščajo tečaji vefine delnic, medtem ko tečaji obveznic v glavnem stagnirajo ali padajo. Na borzi se iz sestanka do sestanka povečuje promet z dei-□ieami, saj Je Se pred nekaj meseci v skupnem borznem prometu znašal le nekaj odstotkov, sedaj pa znaša že približno polovico vsega prometa. Uvrščena kotacija l-obveznice 13. 7. 1993 je tečaj obveznice RSL I padel za kar 1.7-odstotne točke in sicer iz 92,1 na 90,4, ko Je bilo za 31354 lotov prometa, naslednjega dne na 90,0 pri 6222 lotih prometa, v četrtek pa na 89.2 (-0,8 odstotne točke), ko je bilo za 42045 lotov prometa s to obveznico. V petek je enotni tečaj obveznice rahlo porasel na 89.4 pri 8722 lotih prometa, v ponedeljek pa ostal na istem nivoju, ko je bilo za 11198 lotov prometa. Z obveznico RSL 1 z davčno olajšavo je bil 14. 7. prijavljen aplikacijski posel z 20 loti po tečaju 87,0 (-1,5 odstotne točke), naslednjega dne je bilo za 90 lotov prometa po nespremenjenem tečaju, v ponedeljek pa so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli, tokrat z 10 loti prav tako po tečaju 87,0. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je v tem tednu rahlo nihal. Tako Je 13. 7. porasel za 0,2 odstotne točke in sicer iz 90,5 na W,7, ko Je bilo za 1447 lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne nekoliko padel na 90,6 pri 592 lotih prometa, v Četrtek pa na 90.5 (891 lotov prometa), V petek Je tečaj te obveznice neznatno porasel na 90.6, prometa pa Je bilo za 2520 lotov, v ponedeljek pa ostal na istem nivoju pri 1815 lotih prometa. Uvrščena kotacija n-«bveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana Je 13, in 14. 7. zadržal nespremenjen enotni tečaj 87,5, ko je bilo skupno za 102 lota aplikacijskih poslov. V četrtek se je njen enotni tečaj izoblikoval na 87,11, prometa pa je bilo za 415 lotov, v petek pa je bil ponovno prijavljen aplikacijski posel s 5 loti po tečaju 87,5. Uvrščena kotanja il-delnice Z delnico Salus se Je 13. 7.1150-valo po tečajih od 5400 do 6200, njen enotni tečaj se je izoblikoval na 5764 {+ 44 tolarjev), prometa z njo pa Je bilo za 47 lotov. Naslednjega dne so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli z 20 loti po maksimalno znižanem tečaju (-10 odstotkov) 5188. V četrtek je njen tečaj porasel na 5700, ko je bilo za 6 lotov prometa s to delnico, v petek pa je bil sklenjen aplikacijski posel le z 1 lotom po tečaju 5400. IŽeLnica LEK je po ponedeljkovem rahlem padcu (-14 tolarjev) 13. 7. ponovno dobila zagon in poskočila za nekaj več kot 9 odstotkov in sicer iz 15733 na 17171, kerje bito za 640 lotov prometa, naslednjega dne na 18888 (kar predstavlja 10-odstotni porast) pri 20 lotih prometa, v četrtek pa na 20563 (nekaj manj kot 9 odstotkov - 367 lotov prometa). V petek Je enotni tečaj te delnice ponovno porasel, tokrat na 22025 (7 odstotkov), prometa pa Je bilo za 317 lotov. V ponedeljek so bili s t6 delnico prijavljeni aplikacijski posli z 92 ioti po tečaju 21718 (-307,0). Skupni porast te delnice v tem tednu tako znaša 38 odstotkov. Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje Je v tem tednu padel. Delno Je to posledica zapadlega kupona, delno pa najverjetneje tudi splošnega padanja tečajev obveznic, kar sem omenila Že na začetku. Tako je 13. 7. padel tečaj te obveznice iz 98,0 na 92,5, ko je bilo za 20 lotov prometa, naslednjega dne na 90,0 pri 2032 lotih prometa, v četrtek in v petek pa ostal na istem nivoju, ko je bilo v Četrtek za 2371 lotov prometa, v petek pa za 32 lotov aplikacijskih poslov. V ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni le aplikacijski posli in sicer s 315 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 89,3 (posamezni posli po tečajih od 89,0 do 93,0). Z obveznico LEK 1 so bili 14. 7, prijavljeni aplikacijski posli z 8 loti po nespremenjenem tečaju 98,0. z obveznico LEK 2 pa s 6 loti prav tako po nespremenjenem tečaju 98,3, Obveznica Metalne se je 13, 7, zadržala na istem nivoju kot v ponedeljek (62,5), prometa pa Je bilo za 81 lotov, naslednjega dne je njen enotni tečaj zdrsnil na 59,9 pri 191 lotih prometa, v četrtek pa na 57,0, prometa pa je bilo za 185 lotov. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 49 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 56,5. Za kar 4,5 odstotne točke pa je padel enotni tečaj te obveznice v ponedeljek (52,0), ko je bilo za 242 lotov prometa. Ta obveznica je v tem tednu zdrsnila za kar 16,8 odstotkov. V tem tednu je nihal enotni tečaj obveznice občine Laško. Tako Je 13. 7. padel iz 79,1 na 77,0 pri 20 lotih prometa, naslednjega dne porasel na 77,7, ko Je bilo za 20 lotov aplikacijskih poslov, v petek pa na 79,3 (13 lotov aplikacijskih poslov). V ponedeljek so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli z 20 loti po tečaju 79,0. 16. 7. je bil sklenjen aplikacijski posel z 1 lotom obveznice občine Šmarja pri Jelšah, njen tečaj pa je ostal nespremenjen, torej 82,0. Enotni tečaj obveznice občine Zagorje Je v tem tednu dokaj nihal, končni rezultat tega tedna, Če primerjamo začetni in končni tečaj, pa je padec tečaja za 2,6 odstotne točke. 13. 7. je tako padel iz 75,5 na 74,0, ko je bilo za 12 lotov prometa, naslednjega dne porasel na 75,0, ko so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli z 20 loti, vendar Je v četrtek padel na 74,0 pri 105 lotih prometa. V petek Je tečaj te obvez-□ice ponovno padel, tokrat na 73,2, ko so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli s 27 loti. v ponedelje^k pa na 72,9 pri 117 lotih aplikacijskih poslov. Enotni tečaj obveznice PTT Celje je 13. 7. porasel iz 97,4 na 98,0, ko je bilo za 694 lotov prometa in se na istem nivoju zadržal tudi naslednje tri dni, ko so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli, skupno s 114 loti. V ponedeljek so bili s to obveznico ponovno prijavljeni aplikacijski posli z 20 loti, njen enotni tečaj pa je neznatno padel na 97,9. Nihal pa je v tem tednu enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica. 13. 7, je padel iz 88,2 na 88,0, ko je bilo za 302 lota prometa, se v četrtek vrnil na 88,2 pri 186 lotih prometa, v petek pa po- g O w jo H ii A « C»ta prvih Mrtn N. Bralki eBZSO »OGoe se-gat Tito*!., obob te-asa eosioviujiK*~iMaLMMA Stimntitt EMU M UufeBaM OOOO goBi ang Tikfrti oBi auMi RaBtainuMoi n/uauaii tarUzvicka <*vt* 1-5. BODO H*rkw «0SZ Z9-4BO. Tlltkl: OBS S.BBO Creditanstalt - Nova banka d.d. z namt do uspeha PODJETJEM. PODJETNIKOM IN OBRTNIKOM! Sprejemamo; - vse vrste tolarskih depozitov (na vpogled, na odpoklic, vezane depozite) Ponujamo: - kratkoročna posojila za poslovanja (okvirna, lornbardna), likvidnostna, za financiranje tekočega komercialne posle, - posojila za čas od 1 do 3 let, - devizna posojila za nakup opreme v tujini. Pridita in se pogovorite z našimi delavci tar se prepričajte o ponudbi v naši enoti v M. Soboti, Lendavska 11. skočil na 88,8 (60 lotov prometa). Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je 13. 7. neznatno porasel iz 99,0 na 99,1, ko je bilo za 209 lotov prometa, naslednje tri dni pa so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli skupno z 29 loti po tečaju 99,0. Obveznica Rogaška 1 je 13. 7. zadržala nespremenjen tečaj 73.3, ko so bili s 3 loti prijavljeni aplikacijski posli, v sredo padel na 73,1 in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek in ponedeljek pri skupno 107 'Otih aplikacijskih poslov. Z obveznico Rogaška 2 so bili od 14. do 16, 7. sklenjeni aplikacijski posli s skupno 5 loti, njen enotni tečaj je ostal prva dva dni nespremenjen (30.5), v petek pa je porasel na 31,0 in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, skupni promet obeh dni pa znaša 4 lote. Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je tudi v tem tednu v porastu, kar dvakrat pa je porasel za dovoljenih '0 odstotkov. 13. 7. je porasel iz 163504 na 179854, ko je bilo za 26 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 192742 pri 7 lotih promet, v četrtek pa na 212016 (52 lotov prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel, tokratna 22735, ko Je bilo za 17 lotov prometa, pravtako pa tudi v ponedeljek in sicer na 250029 (12 lotov). Po mesecu dni se Je ponovno trgovalo z delnico Grad, lastnika Je zamenjalo 20 lotov te delnice, njen tečaj pa je porasel za dovoljenih 10 odstotkov iz 1408 na 1549. Konstantno rast iz prejšnjega tedna nadaljuje tudi v tem tednu delnica MK Založba, Tako je njen enotni tečaj 13. 7. porasel iz 5000 na 5435 pri 148 lotih prometa, naslednjega dne na 5500, ko je bilo za 500 lotov prometa s to delnico, v četrtek pa na 6050 (-k 10 odstotkov), prometa pa je bilo za 496 lotov, V petek je njen enotni tečaj ponovno porasel, tokrat na 6246, prometa pa Je bilo za 377 lotov, v ponedeljek pa na 6655, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 20 loti te delnice (porast za preko 6 odstotkov). Prednostna delnica KBT konstantno narašča že od pričetka ko-tacije na borzi (8, 7. 1993). Njen enotni tečaj je tako 13. 7. porasel iz 57870 na 59606, ko je bilo za 755 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 60522 pri 750 lotih prometa, v četrtek pa na 61766 (593 lotov prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel, tokrat na 61998, prometa pa je bilo za 276 lotov, pravtako pa tudi v ponedeljek ifi sicer na 66225 pri 679 lotih prometa. Vse dni odkar ta delnica kotira, pa so bili posamezni posli sklenjeni tudi po maksimalno dovoljenem tečaju. Prebudil se Je v tem tednu enotni tečaj delnice NIKA ter pričel sko-koviteje naraščati, kot smo pri tej delnici navajeni, 13. 7. Je tako porasel iz 53345 na 54077, ko je bilo za 361 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 54290 pri 98 lotih prometa, v četrtek pa za kar 10 odstotkov na 59719 (953 lotov). V petek Je njen enotni tečaj ponovno poskočil, tokrat na 63287, posamezni posli pa so bili sklenjeni po tečajih od 54290 do 65691 (slednji predstavlja 10 odstotni porast), prometa pa Je bilo za 342 lotov. Tudi v ponedeljek je njen enotni tečaj porasel in sicer na 67501, ko Je bilo za 478 lotov prometa s to delnico. Delnica Probanke tudi v tem tednu beleži rast enotnega tečaja. Njen tečaj je tako 13. 7. porasel iz 35533 na 38087 pri 6211 lotih prometa, naslednjega dne na 38958, ko je bilo za 5218 lotov prometa, , v Četrtek pa na 41352 (5371 lotov). V petek je njen tečaj porasel na 42692, ko je bilo za 7586 lotov prometa, v ponedeljek pa na 43664 pri 4550 lotih prometa. Enotni tečaji te delnice sicer niso naraščali za 10 odstotkov, vendar so posamezni posli bili sklenjeni tudi po maksimalnih tečajih. Prednostna delnica Rogaške je v tem tednu nihala. 13. 7, Je tako njen enotni tečaj porasel iz 2473 na 2720 (-H0 odstotkov), prometa pa je bilo za 80 lotov, naslednjega dne pa na 2777 pri 112 lotih prometa, j V četrtek Je njen tečaj rahlo padel na 2707, ko Je bilo s to delnico za 600 lotov prometa, v petek pa na 2630, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 11 lori. V ponedeljek ie njen enotni tečaj ponovno nekoliko porasel na 2709, ko so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 16 loti. Tončka Boži no vi č NIKA d.d. Poslovalnica Maribor Kraljestvo okrog hiše Ko si urejamo svoje zeleno kraljestvo okrog hiše, imejmo pred očmi naravno harmonijo in jo poskušajmo na neki način prenesti v svoje okolje. Tako si lahko ustvarimo zelo prijeten kotiček, hkrati pa ne izstopamo iz tega naravnega okolja. Pri urejanju dvorišča, nakupu korit, izdelavi ograj ipd. se poskušajmo približati naravi, se ozreti okrog sebe, morda tudi v preteklost in šele nato naredimo temeljite spremembe. Uničevati in nepremišljeno spreminjati je veliko laže, kot napake pozneje popravljati. Zelenjavni vrt V zelenjavnem vrtu naj bi vladal neki red. Urejenost vrta na grede in poti ima že dolgo zgodovinsko preteklost in je s prakso uveljavljen, ker ima praktične prednosti: lažje ple-vemo, sejemo, sadimo, obdelujemo, spravljamo pridelke. jesenske barve listov nas pomirijo. Pri zasnovanju sadnega vrta se lahko odločimo za nizko ali visoko rastoče sorte. Pozorni moramo biti na okolico, na naravno harmonijo. Pri starejšem objektu zasadimo starejše sorte na močnejših podlagah, Te so tudi manj občutljive za bolezni, škodljivce. Poleg dreves si uredimo še kotiček, ki ga zasadimo z jagodami in grmičastim sadjem: malinami, ribezom, kosmuljami, robidami, t ay berryj em (= križanec med malino in robido). Slednji dve potrebujeta za rast oporo. Vse grmičasto rastoče sadje je seveda potrebno vsako leto obrezovati. Vinsko trto gojimo zaradi vina, »zobanja« ali pa si z njo uredimo prijeten kotiček za počitek. Nekdanji »lugaSi« bi skoraj morali ohraniti svojo tradicijo in postati nepogre- «i Ul 'V i_ y'»a: < 93 VESTNIK .'0 Grede si pregledno razporedimo in omejimo s potmi. Poti so lahko samo pohojene, posejane s travo, betonske, iz opeke, naravnega kamna ipd. Večina vrtov potrebuje ograjo zaradi raznih nevšečnosti, ki so nam znane. Na domač lesen plot, ki je bil včasih nezamenljiv, danes radi pozabimo. Vsi hočemo najlažje in najcenejše ograje - žičnate mreže, možna je še zasaditev žive meje. Pletenja ograje se pa skoraj gotovo ne bi nihče več lotil, čeprav bi bilo mogoče najcenejše, vrt pa varen kot pri drugih načinih ograjevanja. Potrudimo se za pestro sestavo zelenjavnih vrst. Robove zasadimo 2 rožami in dišavnicami. Pri obdelovanju vrta ne smemo pozabiti na kolobarjenje (menjavo posevkov) oz, mešane posevke. Prt gojenju zelišč moramo razlikovati med eno in dveletnimi vrstami in trajnicami. Enoletna in dvoletna zelišča; bazilika, kapucinka, koper, krebuljica, kreša, kumina, majaron, peteršilj, šetrajka, tolš-(Jak. Trajna zelišča: drobnjak, dobra misel (origano), sivka, pehtran, luštrek, poprova meta, melisa, žajbelj, timijan. Nekatera od teh je treba za prezimovanje zaščititi. Prava kamilica je samonikla iri se seje sama. Sadni vrt Ob dovolj velikem prostoru se ne smemo odpovedati sadnemu drevju. Vse sadne vrste so zdrava, pomembna sestavina v naši prehrani. Sadje, ki zraste v domačem sadovnjaku, se ne da primerjati s kupljenim. Pri tem ljudje radi rečejo: »Vsaj vemo, kaj pojemo.« Sadno drevje ni le koristno, ampak spada med prastare simbole rodovitnosti in življenja na naši zemlji. Nekoč so bila drevesa deležna več spoštovanja kot danes. Ob rojstvu vsakega otroka so posadili drevo. Oba sta skupaj rastla in se razvijala v nezamenljive osebnosti. Tako kot človek, tudi drevo ni zamenljivo. Cvetoča jablana, češnja izžareva moč, energijo, zreli plodovi in ^1*. v ru- (Rosaceae). Cvetovi meni, enojni ali vrstnati. J R movnica brez posebnih 7^ Raste skoraj v vsaki šo lii na soncu ali v polsenci- iji na SOULU aji v pou——- . od maja do junija. Množimo ž s koreninskimi izrastki- 3) ŠPANSKI bezeg jorgovan, lenca«, j.,.^,----- Spada v družino oljevk li r‘ aceae). Pomladi si jj. moremo predstavljati br ^ šečih, belih, vijoličastih španskega bezga. J’'«®*® ajsii musni nekoliko zemlji na soncu ali v nekoliko Cvete maja in junija. -C maja m junij«- . koreninskimi '^rastk^ 1 I . ga s koreninskimi iz*«" m ' 4) NEPRAVI JAS»^ nekatere močnik) je 12 , krečevk (Sojcifragaceae)-zgodaj poleti in napolnj J z močnim sladkim vonj belo in roza cvetoč.^Z^^,^ |i 01 I L^. ' 1 u- ■jhi I r Sljiv! v vsakem kmečkem, pa tudi drugem vrtu. Pod njimi so našli naši dedje in pradedje de-bel6 senco za počitek. Zakaj je ne bi Se mi? Okrasili vrt , Grmovnice, drevesa in trajnice dajejo okrasnemu vrtu trajno podobo, ga razmejujejo, r 1 do 4m. Cvete 1 do 4m. Cvete oo junija. Množimo gaj p« nifni-i eadimo na kot njenci, sadimo pa — rastoče, saj iz vsakega KEPA virak) je iz družine kovk tCaprifaliaceae)-_ ptj vrtna rastlina z zelenimi, pozneje , cvetovi v obliki sneOT'- I Zraste do 3 m viso-(joijK J v vsaki vrtni zemlji' 1 kovai'^ [j Rep®: na sonCnem mestu. nicah ne smemo p^jj) pušpan, ki je GRM. TRAJNICE .stRG?' 1) JESENSKE '^1 , . ii-nSanv ■ dajo v družino koSanc f ni "=11. ii I I poudarjajo. Z eno- in dveletni-cami vsako leto spreminjamo njegovo podobo, ga dopolnjujemo. Več je enoletnic, več je tudi dela. Velikokrat nam primanjkuje časa, zato raje nasadimo več trajnic. Mogoče vam bo podrobnejši opis nekaterih pri nas v vrtovih uveljavljenih trajnic, cvetočih grmovnic cvetočih v pomoč pri zasaditvi. Cvetoče grmovnice: l) HORTENZUA (»re- dcnzln«) je listopadni grm iz družine krečevk (Saxifraga-ceae). Po vrtovih je razširjena že od nekdaj. Jih je več vrst, ki se razlikujejo po rasti in cvetovih, Barva cveta je odvisna od pH-vrednosti zemlje v kateri rastejo. Zrastejo do 120cm visoko, za prezimitev potrebujejo zavetno lego. Jih ne obrezujemo, ker na koncu enoletnih poganjkov oblikujejo cvetove, Odstranimo le odcvetele cvete. Če poganjki pozebe jo, jih porežemo do tal. Sadimo jih posamezno ali kvečjemu po nekaj skupaj. Množimo jih s potaknjenci. 2) KERRIA je listopadna grmovnica iz družine rožnic Cvetejo<’< čuje rast, fe jem, Togo steb o^il^ip/^H: z dolgimi suhčas oški v rde^ f _____ Množimo in podtaknjenem J. za sončne m pieP sto«. Tla naj vendar dovolj J na sredini ogoW line presaditi, r rezanje in vs®*' positaea)- in septembra leta, ko večina sto razraslo, ž nimi koški v barvi. 2) PL, ,aMEN>® b fli ivii"' rože, jesenovk 1 Cvetovi so ali vijolični, 1 ? čeSuljah. prijetno taknjenci, CrO) ja';,-, hranilnih tri P . v m 1^ ■ Kt-j I vode. Ob P’’® ' rti ostanejo na in več let. MELITA istet^ V. (tiP'- vestnik, 22. julija 1993 stran 7 kmetijska panorama Odločajo naj rejci Različnih Vojnega in govoric in namigovanj o lem, kakšna bo usoda koli zgodilo, je zato odveč, ali ------------------ .... J uspeli prepričati tudi :,«ejnega in osemenjevalnega centra za goveito lisaste P®sme pri Ziviuorejsl^,!. veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti, k bilo v zadnjem časa it veliko in (udi v časopisih so se o tem prijaviti rarličui zapisi. Žal na takšne ali drugačne trditve doslej "ihče od odgovornih v zavodu ni javno reagiral, prav to pa je pteeej begalo pomurske govedorejce, ki jim ni vseeno, kakšna bo 'i^otla rezultatov, v katere so več desetletij vlagali skupaj z ustrez-®oii shižbami vse svoje napore. Selekcijsko delo pri vzreji govedi pasme ima namreč v Pomuiju že več kot polstoletiio "Edicijo, saj segajo začetki organiziranega tovrstnega dela že ' leto 1929 in rezultati v tem času niso izostali, saj so postali šekovostnim plemenskim govedom pomurski rejci znani tudi «">»1 Slovenije. rejce na tem razgovoru, pa se ne ve. I ’ kaki V Sloveniji imamo 230 tisoč krav, od teh je 118 tisoč lisaste pasme, nekaj manj kot 30 tisoč teh govedi pa je v Pomuiju. Lisasto govedo je kombinirana pasma za meso in mleko, ta pa naj bi v prihodnosti v Sloveniji >vnn vprašanje po- prišlo V It a Ir v ospredje pred ’",®®ecem, po letoš-Dacm bikov lisaste izdalZ bikov, ki ga Sloveniip služba siva med 7a^v’ pri ministr- kmetijstvo. —sta namreč osemenjevalnimi . - usertienjevalnimi centri 1 '•menjena le center pri Kmetij-1 skeiu zavodu Ljubljana in cenil Obdravskem zavodu M 1 ^'inorejo na Ptuju, to pa l^ I spodbudilo Gustija Grofa iz j skupine podjetij ABC PO' J Marica, da ie na nHo™"'"’” ’kem na Ptuju, to pa je ' Gustija Grofa iz od odgovorne na-®*ktcva l^*^**^ pismo, v katerem ''Ptašan- ^j^^titev nekaterih po vsem ,...,...»^111 po vsem •‘tl tli ostala tudi Zveza rejcev štivedi lisaste pasme za Po-'"'•be. ki ie kon»<' " r&J ^«dna — je konec prejšnjega o tem pripravila pogo- aani T, e-'F'“VI _ P^^abila tudi siu-‘'f' Jožeta ministra Cenm •tjir je ostati tam, ^»hlevajo |X)-•».^J^vedorejci, tudi slo- prav na I I I I tem razgovoru pa smo vsaj novinarji prvič dobili tudi nekoliko jasnejšo sliko o lem, kako je zastavljen razvoj te dejavnosti v Sloveniji. Očitek direktorja pomurskega zavoda dr. Lojzeta Slaviča, češ da novinarji često pišemo o tistem, na kar se ne spoznamo, bi zato lahko razumeli tudi kot žalitev. l prevladovala. Oh presežkih mleka se mnogi sprašujejo, ali je prav, da imamo čmo-bel« govedo, ki je izrazito mlečna pasma, postavlja pa se tudi vprašanje, zakaj se rjavo-rdeča pasma Čedalje bolj usmega v pridobivanje mleka. Tudi po mnenju strokovnega saj nam sam nikoli ni pojasnil tajnika slovenske zveze rejcev nekaterih (njemu očitno zna- govedi lisaste pasme, ki sicer izhaja iz ptujskega zavoda, je nih) stvari, pa tudi javno se ni .../ ----’ r" — „ . . _ odzval na nobeno polemiko, strah, da bi Ptuj ogrozil pomur-Prav na tem pogovoru pa je dr. ski zavod, odveč, saj nove Slavič povedal, da je bilo že hleve gradijo v zavodu na Ptuju leta 1973, ko je bil v Sloveniji le zaradi neustreznih sedanjih sprejet program selekcije in hlevov, v 28 stojišč, ki jih gra-posameznih centrov, dogovor- dijo, pa bodo res preselili bike jeno, da bo pri simentalskem iz Murske Sobote, Takšne seli-govedu Murska Sobota vzreja- tve so delali že doslej, oba za-liSče bikov v prvi etapi (po- voda pa sta v preteklosti dobro I F%l trebno število osemenitev), od tu pa bodo bike premeščali na Ptuj. Tako je že vsa leta in tudi po zagotovilih ministra dr. Jožeta Osterca je ne mislijo spre- skim kmetom glavni vir dohodka in brez njega ne morejo. Ob tem imajo celo občutek, da je slovenska kmetijska politika načrtno usmerjena proti govedoreji na tem območju, kar podkrepljujejo z nekaterimi podatki, V tistih najboljših letih je bilo v Pomurju okoli 38 tisoč osemenitev na leto, zdaj pa je to število padlo na 27.700 prvih osemenitev, in če se bodo takšne težnje nadalje- l' vale, bo Pomurje pristalo na 23 tisoč osemenitvah. Hkrati pa število osemenitev pri simentalskem govedu na Gorenjskem narašča, kar kaže, da se govedo preseljuje iz Pomurja, Siri pa se prašičereja. Zaradi presežkov mleka in pomanjkanja svinjskega mesa po besedah dr. Osterca v Sloveniji res dajejo prednost razvoju prašičereje, vendar Pomurje tudi brez govedi ne bo moglo ostati. Ce pa bo že prišlo do kakršne koli reorganizacije centrov, morajo te spremembe potekati v skladu z interesi živinorejcev in živinoreje, zato bodo morali imeti odločilno besedo o tem, kje in kakšni naj bodo centri, v rejski zvezi. Tudi ugotovitev. da je Slovenija premajhna, da bi lahko imela več centrov, drži, vendar pa je pri njihovi organizaciji potrebno upoštevati tudi tradicijo, ki jo ima govedoreja na posameznih območjih. Proti koncentraciji bi- kov na enem tpestu pa pričajo s^elovala" OdV^dTtasmlko; '^kuSnje iz preteklosti. pred-, soociovdia. vjv I..... _ vsern. pojav Nilerni IBR v sir- boškem zavodu. Če bi bili ta- iz republike smo lahko slišali tudi ugotovitev, da se pomurski rejci čutijo ogroženi, in to bo tudi držalo. Takšna prizadetost je povsem samoumevna. minjati. Vsak strah, da bi se ... s centrom v Murski Soboti kar saj predstavlja govedo pomur- Analize zemlje tudi v M. Soboti •oaSiu- ■ 1^1 je spet primeren čas za vzorčenje zemlje in *’^***’ mnogim dobrodošli naslednji podatki in »kcni ,7”'®'^^jsko-veterinar- razlikujejo. Rezultati pa sc ,avo(ju za Pomurje nanašajo le na povprečja, ki '^‘imij- seveda vedno vključujejo opravljamo nizke, normalne in visoke '^“sedanU? ^^nrlje. Rezultati T.Ji mr.«™ niiv. 1^'^no •'aiejo ri- ii, napake pri “rva « H«ll, L je J^'slost. 'bh ""fnialnih J. ' ''Vil ...... v--« ------------ ^osto Poj L”. je prav izrabiti tla, svetujemo vzorCe-|[M pod 4. nje tal in analizo. Na temelju PtM odločno analize pa izda svetovalna po apnjenju služba zavoda priporočilo ' t-lanek inž, Z. o najprimernejšem gnojenju. ■■^^delku kemij- vrednosti. Tudi mnoge njiv- •tebi 'Si I! pomurskih ' ? . “ vrednost, tleh (njiv- ske površine, ki so v povprečju ustrezno založene, so v mnogih posameznih primerih neprimerno gnojene. Pri posameznih primerih, ko pridelovalca zanima založenost njegove zemlje s hra- nili in bi želel maksimalno .hisivena v ’ magne- lao-inj^TtcCiu površine "n DTK,... ■"''niikim povrSi- hranila Pri osnovnem vpogledu “'uk) POiVi v založenost tal in potrebe po gnojenju določamo: pH, fus- (or, kalij, v vinogradniški zemlji pa svetujemo Še ugotovitev magnezija. Dodatno informacijo o količini organ-' skih snovi v tleh daje Se določitev humusa. Rezultate dobi naročnik v nekaj dneh, Ker je pri tem zelo pomemben pravilen način vzorčenja in na koncu tudi pravilna razlaga rezultatov, svetujemo, da ves postopek izvedete prek pristojne kmetijske svetovalne službe. Na ta način si zmanjšate stroške analize (pribl. 2.100SIT), saj svetovalna služba plača približno do dve tretjini stroškov iz za to namenjenih občinskih sredstev, ADOLF PEN. dipl. inž. kem. krat vsi biki v tem centru, se bolezni skorajda zagotovo ne hi dalo nnzdraviti. LUDVIK KOVAČ Ukrepi po toči v trajnih nasadih Toča j« vim^adnike in sadja^ obiskala res v najbolj neugodni fazi razvoja, saj se vinska trta pripravlja lu dozorevanje, sadjarji že obirajo jmletne sorte jabolk in breskev. Škoda v trajnih nasadih je zelo različna, v vinogradih je marsikje ostalo na trti le poškodovano grozdje in deli razcefranih listov, v sadovnjakih pa so na plodovih večje ali manjše udarnine oziroma presekana kožica. Vinogradniki v večini primerov lahko računamo ob ugodni jeseni, da se bo iz tega grozdja dalo pridelati še kar kakovostno vino, za sadjarje pa je prava kakovost izgubljena. se Kaj postoriti, da omilimo posledice toče v vinogradih!? Če še nismo, takoj poškropimo z enim od naslednjih pripravkov: Folpet ali Euparen v močno poškodovanih vinogradih in Bakreni Euparen v vinogradih, kjer je večina listne mase ostala nepoškodovana, poškodbe so le na posameznih jagodah. Botri-cide - pripravke proti gnilobi - dodajmo le, če jih imamo v zalogi, kupovanje je zaradi njihovega slabega učinka nesmiselno. Ob ugodnem vremenu brez padavin se lahko poškodbe od toče deloma same popravijo, obstaja le nevarnost zaradi obilice dežja in v pregnojenih vinogradih, ij r .......-E3----7 t da nam bodo dodatno po- pokale jagode. Ker bodo močneje odgnali zalistniki, obstaja nevarnost pozne pe-ronospore. Kaj postoriti v sadovnjakih? Za sorte jabolk in breskev, ki zorijo, je zaradi karence tudi nemogoče škropljenje s captanom, ki deluje proti škrlupu, ima pa tudi dobro lastnost, da razkuži rane, ki hitreje celijo. V močno poškodovanih nasadih, kjer je poškodovana tudi listna masa, opustimo poletno rez. Karenca (čas od zadnjega škropljenja do obiranja) je za večino pripravkov, ki jih uporabljamo za ta škropljenja, 28-35 dni. Kmetijska svetovalna služba ERNEST NOVAK, dipl. inž. agr. Vsak četrtek Vestnik Apnenje zemlje V Pomuiju imamo kisla gava tla, to pomeni, da so tla slabo nasičena z bazami. Kislost tal pa še povečujemo z gnojenjem z organskimi gnojili, posebno z gnojevko in močno koncentriranimi mine- škodljive elemente, kot so železo in mangan in sprošča koristne elemente, kot so molibden in drugi mikroelementi. Pomembno vlogo pa ima tudi pri tvorbi strukturnih agregatov tal. Če je kalcija v zemlji ralnimi gnojili, kot so UREA dovolj, je le-ia rahla in spo- in NPK. Rezultati kemičpe analize sobna zadrževali vodo, rastline manj občutijo sušo. tal, ki smo jo uvedli tudi na ŽVZ-ju za Pomurje, kažejo, da Kako ugotovimo potrebe po tudi nekaj magnezija. Hitrost delovanja je odvisna tudi od meljave apnenca. Na srednje težkih tleh apnimo z apnencem 0,5-1 mm vehkosti delcev in na lahkih tleh s še drobnejšim, ki se laže oprime talnih delcev. Za apnjenje lahko uporabimo tudi satnrarijski mulj, katerega pridelovalci sladkorne pese že dobro poznajo in uporabljajo. Čas in način apnjenja Najprimernejši čas za apnjenje njivskih jrovršin je jki žetvi žit. Apneno gnojilo enakomerno raztrosimo po površini in plitvo vdelamo v tla s krožno ali rotacijsko brano ali plitvo zaorjemo. Spiomladansko apnjenje je manj primerno, ker kalcij lahko blokira druga hranila, kot so kalij in dušik. Tudi jeseni bi lahko apnili, vendar so zaradi jesenskih padavin tla bolj mokra in jih preveč stlačimo. Apnimo lahko tudi pozimi na brazdo, vendar le, če ni snega in so tla zamrznjena. Na splošno velja, da apnimo vsaj mesec dni pred setvijo, ločeno od gnojenja z mineralnimi in organskimi gnojili, in da apnenec dobro premešamo z zemljo do globine obdelave tal. Apna in drugih apnenih materialov ne smemo mešati S su-perfosfaiom, dušičnimi gnojili, hlevskim gnojem in gnojevko (izgube dušika). Kadar načrtujemo apnjenje z večjimi količinami apnenih gnojil, je bolje, da le-to opravimo ločeno od osnovnega gnojenja 3-4 tedne,, so naša tla pretežno močno do izrecno kisla, pH vrednosti se gibljejo med 4 in 5. V takih tleh pa dobro uspevata le rž in krompir, pri drugih poljedelskih kulturah je motena rast, kar zadnja leta opažamo tudi na naših poljih. Najbolj kisla tla so v okolici Beltinec in Turnišča, to pa je tudi najpogo-stejSi vzrok za slabo rast in propadanje posevkov ječmena in pšenice v spomladanskem obdobju in tudi sladkorna pesa slabo uspeva. V tako kislih tleh (pH 4-5) je malo bakterij, prevladujejo pa glivice, ki kvarno vplivajo na rodovitnost tal in povečajo izpiranje rastlinskih hranil. In tudi to je delni odgovor na visoko vsebnost nitratov v pitni vodi na tem območju. apnjenju? Pomanjkanje kalcija lahko vidimo že na posevkih, ki so bledo zeleni in slabe začetne rasti, imajo redek sklop in se slabo razraščajo. Informativno lahko določimo kislost tal z raznimi reagenti ali testnimi palčkami, ki jih je možno kupili v specializiranih kmetijskih, trgovinah. Test lahko opravimo sami ali zaprosimo za terensko analizo kmetijskega svetovalca. Najbolj natančno pa lahko ugotovimo potrebe po apnjenju z analizo tal v laboratoriju. Določimo kislost tal in posebno analizo tudi potrebe po apnjenju. Količino apnenih gnojil moramo prilagoditi vrsti tal. Na lahkih peščenih in ilovnatih tleh z nižjo FOSFOR v ZEMLJI mg PAg "'""SO P^e- Pmo Pa -s "?:7"3t.vom, ''-šje ^Od ,.'"PŽOosti r it; čisto ‘1. Oep,,? "^ttravno- irt ............................... ''šiZ braniTi,’ Povprečna slika založenosti tal v Pomuiju kaže, da njivske "''C in vinci*^ površine gnojimo Še kar pravilno, travnike polovico premalo, grade v vinogradih, pa pretiravamo z dvojno dozo gnojil. 120j I Ste la 100j '^rat višja od 00-( 10 ŠO-I povečano podtalnice in 20-I 0 ■■ - eos NORMATIV VINOG. I I In V zemlji naj bo dovolj kalcija vsebnostjo gline lahko potro-Kislost tal lahko zmanjšamo simo v enkratnem odmerku maksimalno 1500kg/ha CaO oz z uporabo kalcijevih gnojil. Kalcij pa je tudi jKimembno 25(X)kg/ha mletega apnenca. rastlinsko hranilo. Iz tal se izgublja z izpiranjem v podtalnico in odnašamo ga tudi s pridelki. Pšenica odnese 20kg kalcija, pesa 80kg, korenček 120kg in lucerna 300kg/ha. Zato moramo s kalcijem gnojiti zaradi poljščin in zemlje. Kalcij Na težjih meljasto ilovnatih tleh, ki vsebujejo 20 do 30% gline, se dovoljujejo večji enkratni odmerki. Vendar tudi pred jesenskim ali spomladanskim osnovnim gojenjem. I na srednje težkih tleh ne zemlji blokira rastlinam v J I Pri moji pšenici so vsi zastuiili več od mene: kombajnist, barilec, sušilnica, zadruga... &e dobro, da sem /o pospravil pred neurjem in točo. § & smemo apniti z več kot 2500 kg/ ha CaO, tj. 4000kg/ha mletega apnenca. Priporočam, da se za apnjenje ne odločate »na pamet«, ampak zaradi potreb, ki jih Dokaže analiza tal. Oljeni pil za njivska lahka peščena tla je 5,5-6 in za srednje težka meljasto ilovnata tla 6,5. Apnena gnojila Za apnjenje lahko uporabimo hitro delujoče hidralizi-rano (gašeno) apno ali bolj počasi delujoči mleti apnenec. Apnenčeva moka vsebuje kalcij v različnih oblikah (apnenec, dolomit in oksid), zato deluje delno hitro in delno počasi. Mleli dolomit vsebuje Kadar pa apnimo z manjšimi količinami apnenca, lahko let tega trosimo hkrati s hlevskim' gnojem, če potrosimo lOOkg' drobno mletega apnenca na I 1 tono hi. gnoja (na dno tro-silca), so izgube dušika zanemarljive. Ne smemo pa primešati apna. Vsa apnena gnojila pa se lahko mešajo s kompostom, kar je tudi priporočljivo zaradi odstranitve kislin V kompostu. Njivska zemljišča apnimo na 3-5 let enkrat v kolobarju na podlagi kemične analize tal. Po žetvi Žit je najprimernejši čas za analizo in apnjenje. Žita Flisar-Novak, dipl. kmet, inž. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA stran 8 vestnik, 22. julija O tem in onem Pomanjkanje pitne vode ! Na obisku pri oglarjih lukenj prihaja beli dim, ko ? i-fc 1 rt-rt i /H I tTl D3 začne kadi.ti zeleni dim, p3 ■' Nekatere vasi v gomjeradgonski občini so zaradi lanskoletne suše brez pitne vode. Prevozov pitne vode je kljub zadnjemu deževju čedalje več. Letos so jim pripeljali že 2 milj on a 650 tisoč litrov vode. V začetku letošnjega leta so pripeljali povprečno eno cisterno na dan, aprila 2,4, maja in junija 4 do 5, julija pa morajo pripeljati kar 6 cistern na dan. V zadnem Času je to že interventna dostava. Najbolj so ogrožena območja po hribih, ki niso vezana na centralni vodovod oziroma nimajo urejenega _2_ i omrežja; Spodnja Ščavnica, Creš- vodovodnega njevci. Spodnji Ivanjci. Sto-govci, Apače, v zadnjih mesecih pa se povečuje dovoz pitne vode tudi na Kapelo in Negovo, Po lanskoletni suši vaški viri niso več dovolj, vodovodno omrežje pa še ni urejeno. Dolgoročno načrtujejo, da bi v treh do petih letih omrežje razširili tudi na ta območja. Prevoze vode opravlja gasilsko društvo s cisternama. Starejša, ki je iz leta 1973, je že precej dotrajana. In ob okvari katere od cistern bi precej družin in s tem tudi živine ostalo brez pitne vode. Zato bi bilo potrebno kupiti novo cisterno, vendar denarja zanjo nimajo. Uporabniki pitne vode stroške dostave dokaj redno plačujejo. Problemi se pojavijo edino tam, kjer je več živine in ni nobenih možnosti preskrbe vode iz drugih virov (lastni vodnjaki in podobno). Gasilci s prostovoljnim delom veliko pripomorejo k temu, da poteka dovoz brez težav. Vendar bodo morali, če bo potreba po pitni vodi še naraščala, poklicati na pomoč druge občane. Hkrati pa morajo vsi, ne samo občani radgonske občine, z vodo varčneje ravnati in jo imeti za omejen naravni vir. ALEKSANDRA NANA RITUPER Iz Ljutomera Odprt diskont Derbi v V soboto so v vzhodnem traktu prostorov podjetja Vitrina Ljutomeru odprli diskont Derbi, last družine Lovrenčič. Lo- vnenčičevi s tem projektom, ki so ga uresničili s pomočjo Veletrgovine VEMA iz Maribora, nadaljujejo dolgoletno družinsko tradicijo, ki razen trgovine vključuje še gostinstvo, glasbo in konje. Ljutomerskim potrošnikom so na otvoritvi obljubili pestro ponudbo in konkurenčne cene. Glede na dolge vrste pred blagaj- nami ob otvoritvi so obljubo držali. VIKTORIJA KLEMENČIČ Štirideset let mašništva Janeza Ošlaja Tako se dela oglje »Gazda« Marko po rodu sicer ni Slovenec, vendar kaže, da bodo Slovenske gorice postale njegov drugi dom. Trdi, da je pristen Zagorec, doma iz Ivanca, po šestnajstih letih pa je ponovno prišel v naše kraje. Pa ga niso privabili slovenskogoriški vinogradi, saj teh tudi v hrvaškem Zagorju ne manjka, pač pa naši gozdovi. Oglarstvo je njegov poklic, zanj seje navdušil že v mladosti, ko je oglarjenje najprej le opazoval, nato pa pomagal očetu. Marko tako nadaljuje družinsko tradicijo. Sredi prejšnjega tedna, ko smo se dogovorili za obisk pri njem, so se po nebu sicer podili redki oblaki, vendar je sonce neusmiljeno pripekalo in kar prijetno je postalo, ko smo se Zgornji Ščavnici zapeljali v z asfalta mimo redkih domačij med polja in nato v dolini zavili skozi gozd. Krošnje visokih dreves so dajale senco in prijeten hlad, še prijetneje pa je bilo tam spodaj, kjer si je Marko postavil svoje bivališče. Kar iz smrekovih vej si je spletel »hišico«, ki mu daje zavetje pred dežjem, pa tudi pred soncem. Tu Marko s svojima sinovoma preživlja dneve in noči. Pa niso sami, saj jim družbo delajo mnogi domačini, stari prijatelji in tudi radovedneži, ki Še niso videli, kako se dela oglje. Po dolgih letih se je Marko letos spet vrnil v ta kraj, v svoj gozd, saj je pred leti odkupil kar celo pobočje, pred 16 leti pa je tu že delal oglje. Oglar-skemu poklicu se je nato posvetil v svojem Ivancu in tam ima zdaj že pravo podjetje, v katerem pridobijo letno tudi po 80 ton suhega oglja. Koliko lesa je potrebnega za takšno količino oglja, si težko predstavljamo. Iz enega prostornin-skega metra drv dobi od flX) do Farani nagradili župnika 6. julija letos je poteklo 40 let, odkar je Janez Ošlaj, rojen v Bogojini, bral novo mašo. Njegovo prvo službeno mesto je bilo kaplanovanje v župniji sv. Ane, kjer je ostal štiri leta; avgusta 1957. leta pa je prišel v apaško župnijo, kjer je bil deset let župnijski upravitelj, nato pa je postal reden župnik, kar je še danes. - Ob visokem jubileju so farani Apač pripravili po nedeljski pozni maši posebno slovesnost. Pevovodkinja in organistka Marija Cepin je jubilantu izročila cvetje, član župnijskega sveta Janez Urbančič se je župniku Ošlaju zahvalil za njegovo večdesetletno poslanstvo, cerkveni ključar Ivan Črnčec pa je izročil darila, knjige in kelih. Župnik Ošlaj se je za pozornost lepo zahvalil. V priložnostnem nagovoru je faranom, ki so tokrat zares napolnili cerkev, povedal, da se je rodil 1924. leta, v Bogojini je končal osnovno Solo, nato pa v Murski Soboti še gimnazijo, nakar je nadaljeval študij bogoslovja. Omenil je, da se je zgodil pravi Čudež, ker je osti pri življenju. V Času, ko je bil še otrok, je razhajala škrlatinka, za katero so umrli sestrici in brat. Enaka usoda naj bi po zdravnikovem mnenju doletela tudi njega, zato je oče že dal izdelati belo krsto. Toda Janezek je ozdravel. L. KRAMBERGER r 'I I* ■■ ./■■■VI -r/ ' r ^4!! 1 a p Ob 40-letmci mašništva in 36 letih župnikovanja Janeza Ošlaja so v a paški cerkvi pripravili prisrčno slovesnost. Posnetek: L. Kri A".. '7^ niimol S« 150 kilogramov suhega oglja. Surovine je dovolj, saj sodeluje z gozdarskim podjetjem na IvanjSčici, ki mu da les, Marko pa ga plačuje s traktorskimi storitvami. Če primerjamo ceno drv in oglja, bi izračun skorajda pokazal, da oglarjenje ni ravno preveč donosen posel, vendar če upoštevamo, da za oglje porabi tudi ves odpadni les, je drugače. Približno pol marke dobi za kilogram oglja, vendar je le-to v trgovini veliko dražje m tudi tu je tako, da več pobere posrednik kot tisti, ki dela. S prodajo nima težav, saj so med rednimi odjemalci ne- katere večje trgovske hiše, ve- liko oglja pa porabi tudi industrija. Dokler ni bilo meje in carin, je Marko svoje odje- Sicer pa so za oglagenje potrebni praksa ter veliko volje in časa, saj je treba ob kopi dežurati 24 ur na dan, in to po dva tedna in več, Žc manjša nepazljivost lahko povzroči požar. destilacija v tistem delu koii-Cana, Luknje zadelajo z ze* in poč njimi odprejo nove. sTopek nadaljujejo tako dolgo, da tudi pri dnu kope začne pn hajati iz nje zeleni dim in je destilacija končana, j J hlajenje in seveda »razme^’ nje«, ki je ob zlaganju najoJ posel, .. Vse to je moško delo, pr . _ . .. *. _;u TiArflo včasih po®’' samo predstavljamo pa Si lahko, kaj bi bilo, če bi zago- Marko, čeprav so --- . gale tudi ženske, ki so pnj šale vodo. Pa tudi manj dog časno je bilo, zdaj pn v gl’'' in prijatelji, »Gazda« Marko, kot ga kličejo znanci in prij,—-j -družinsko tradicijo in je oglar. Najbolj je zadovoljen^ rezultate svojega dela. nem vse delo opravljajo Oglarji so seveda najbod _ iz.irtU kupM K«'” Markovi pomočniki so že začeli pripravljati naslednjo kopo. Pravijo, da bodo vanjo zložili LOO proštom inski h metrov drv in iz njih dobili od 10 do IS ton kakovostnega oglja za slovenske kupce. malce v Sloveniji oskrboval z ogljem, ki gaje pridobival na Hrvaškem, zdaj ko ni več prostega pretoka blaga, pa se je odločil, da bo ponovno oglaril v Sloveniji, Ob našem obisku je ravno končeval »kuhanje« prve kope in fantje so že pripravljali naslednjo. Tista prva je bila bolj poskusna, saj je vanjo zložil le kakšnih 15 proštom inski h metrov drv, za naslednjo pa pravi, da jih bo v njej kar 40, Zemlja, s katero je potrebno pokriti skladovnico, je tukaj preveč grudasta in šele po nekaj kopah bo dobil pravo prst, ki Že spominja na pepel. relo 40 prostorninskih metrov drv. Ko zlagajo kopo, pustijo v sredini odprtino, okoli pa zlagajo polena. Približno meter dolga morajo biti, okoli sredine zložijo najdebelejSa, proti robu pa vedno tanjša. Na koncu vse skupaj obložijo z vejami, s smrekovimi iglicami ali celo s koruzi njem, nato pa pokrijejo z zemljo. Kopa je tako pripravljena in treba jo je le prižgati. V odprtino na sredi zložijo suha kratka polena in jih prižgejo. Ko ogenj pride do vrha, odprtino zadelajo z zemljo, pustijo le manjše odprtine in destilacija se začne. "Tlenje poteka od zgoraj navzdol, iz voljni, ko vidijo na k |,j, ženo suho oglje. NajbolP kovosti je tisto iz : iz jelše, sicer pa J® . dober vsak les, razen j. Oglje, ki ga dobijo iz vega lesa, je za varje ] ' lesa se Oglje, ki ga dobijo iz k)' povega lesa se utr--- - jjp,-V kozmetiki, Se poseb ročljivo je za čiščenje«"’; ■■ dar ga je potrebn jnild', v prah, obisku Ob naSem -zbralo v gozdu pw Ščavnico veliko in radovednežev. se ? /e-'"* ^ob^skov^J razpoloženje P^, gozdarji in sosedje, . krat ni manjkalo hrane in pijače y , v kmečki peči, ni I ^^1)^ radgonske kleti s^a rako bi'se človek kar oglarski poklic Besedilo in LUDVIK BENCINSKI^ ^ELr- ft ■ •■St RIBIČI - Pred kratkim je bil pri ribiškem domu v Gradišču pri Murski Soboti tabor, ki gaje organizirala ribiška družina Gornja Radgona, Na tem poletnem »počitnikovanju« je bilo kar 45 ribičev mladincev in tudi nekaj mentorjev. Glavni organizator je bil Vlado Mauko. Posnetek; F. Ku. h kopališka ul, < Hal.: (062) 796091 -dl KIDRIČEVOP Specializirana trgovina z aluminijem in sestavljalnica alu- ; minijastih elementov ■ Ponulamo vam: | - aluminijaste polizdelke: pločevino, I Izolacijsko folijo, profile, cevi - aluminijasti žični program: mreže, žice, vaiflna palice - aluminijasti strežni program: ile-bovl, cevi, kljuke, obrobe Svatulemo. Izrielulema, monU-ramo: - aluminijasta vrata, okna, pregradne stene, zimske vrtove ' - aluminijasta vrtna oziroma dvoriščna in drsna vrsta - aluminijaste ograje: z aluminijastimi stebri In mrežo, primerno za dvo- DRUGI W. BITTERMANN V V ■ ■ SCHALLPLATTEN 4- MUSlCASSETTCr* jH 33 Ir niča, igrišča... aadovnjske, skladitta, 8010 Graz, JakoministraBe 1, Tel. 01- 8025 Graz, INTERKAUR Lazarettgurtel 25, Tel. ■ 8010 Graz, GIoekenspielpIatz 5, Konzertkartenvorverkauf, Tel. j 8600 Bruck/Mur, Kbrnmesserhaus, Koloman-VVallisch-Platz 2. Tel. i j I --- n 4.2^" i 8700 Leoben, Dominikanergasse 1, Tel. 0 38 * I ' vgsjnik, 22, julija 1993 stran 9 ) E kulturna obzorja Arheologija Lobanje pod naplavino časa ®Wska arheološkega naj- ) dKpo »»ncoiosKcga naj-na katerem je do srede iniii . T “‘^rernje oo sreae | je skupina, ki jo ‘ j« v«^i] arheolog soboškega Branko Kerman, sem ■'bU, da l«*'! ue (lozalH)«. Nisem vedel, J? je kje kakšen kraj, kjer je Mio nekoč svetišče, pa se zdaj nic več ne ve. Vsaj se kultna mesta ni- ® tem * Fvm ■ “* P Bc. Kjer so bila stara svetišča, krščanska, tam so _______________onostnMi-7* posvečena mesta so ohra-®}sla svojo svetost. Na Hodošu, i,„ nad cesto, ko se pelješ proti štediSču naselili t" na griiku takoj **< ■s ’ h’ Mt>> V Kulturni dom v Lendavi kot herostratski i projekt Ni dvoma, daje bil Herostrat, Grk, ki je tam okrog leta 356. pr. n. št- dal sežgati tempelj boginje Artemide v Efezu, da bi se s tem proslavil, domiseln gospod. Vendar zloben. So pa Že boljši tisti, ki zato, da bi se proslavili, templje , I gradijo. Kol je na primer gospa Marija Požonec, poslanka madžarske narodnosti, Id sicer ne gradi templjev, marveč kulturne domove. Čeprav se zdi nekoliko deplasirano primerjati politično delovanje poslanke PožonČevc z maglomanstvom nekega Herostrata, spada prizedavanje za lendavski kulturni dom, za katerega se napreza sicer ta zelo sposobna in aktivna gospa, med početja, ki so, čeprav per negationem. saj ona ne požiga, temveč gradi, v svojem bistvu herostratska. Poglejmo na primer, kako se vaški župnik odloči, da bo zgradil cerkev. Vedno Sele takrat, ko s svojo čredo ne more opravljati službe boi^e, ker bodisi nima hrama, bodisi je obstoječi premajhen, najbližji sosednji pa tudi ne more sprejeti pod streho Se njegovih ovčic, V Dobrovniku, ki je od Lendave oddaljen nekaj minut avtomobilske vožnje, je zgrajen kulturni dom. Za njegovo I postavitev ima gospa PožonČeva nedvomno velike zasluge. Govori se, da dom niti ni do konca zgrajen, o tem, koliko se ga uporablja za razne prireditve, pa niti ni vredno I izgubljati besed. V Lendavi kulturnega doma ni. Pa se 1». «'■ naselja, je bila nekoč Pravzaprav dve, kakor pokazala izkopavanja. Zdaj rastejo tam ''. drevje. Kmet, ki je tam ®Aev, sn pa orehi, slive in nianu ■ r- Ulil ll tula li I' I ti j 1 f o if o j r t i! l I » i: l I i je arheologu Ker- Pr^vedoval, da so se vrezano brazdo ko-‘le lobanje. Okrog cerkva so pač vedno pokopališča, ’^IK> intenu znova kop-mrtvih. Pod napla- ....«,<111. ruu nupi3“ ""U mrtvih časov se odkrivajo ^^di nekdanjega živega s''®' ■'iJ^nega prostora, bogve ko- >(ya IZ -1 sve- sureS'’T?’ ’‘°-^Sovon,® ve, katerim l*®dkrSčan? darovala Že ^nslta ljudstva. i:«".'*'' ,”" i* je nerazi- ^''M:iti'''f''T®duje atheokig arh._. • ^redv’se]ti kar se tiče ^fheoi, 'oikih Zgodnjega srednjega in sred-njcfta veka Od!.očil sem se. da 't* pomanikViivnei ostalin iz časov 'J j ■ .vendar nikoli ne zgodi, da bi prireditev, ki bi sicer sodila J k- ■ ' nek i—t—'. m v h. nad so r V »v *o Ud nekoliko od- je bil zelo stoletju. Spa- straino kra- naseljeni po- opazovalci, ki "lejo.« v ark®”°’ dejstva pa o,- ■—, « resnice skrite pod ^todovitiAt Zclko, r.»vt arheolog Kerman, z naslovom Roman- ska arhitektura in naselitvena zgodovina Prekmurja pisal samo o romanski cerkvici sv. Andreja, izkopavanja pa so pokazala, da je bila na istem mestu Se starejša cerkev, predro-‘ manska. Najprej so odkrili obris zidu mlajše cerkve, potem pa Se starejše. Prve omembe krščanskega svetišča segajo v 11. stoletje. V tem času je na prostoru izkopavanja stala cerkev. Pozneje so jo Turki požgali, po renovaciji so jo v času reformacije prevzeli protestanti. Menjaval se je tudi patron cerkve, od Andreja je cerkev potem, ko so jo znova prevzeli katoliki, prešla pod zavetje svete Elizabete, Cerkev je bil zapuščena in je naposled propadla, ker je večina prebivalstva prešla v prote- Pri izkopavanju so odkrili obrise apsidalnih delov obeh cerkva. Izkopali so opeke, ki so tvorile stene, in dobili nekakšne negative zidov. Zani-movo je, da so bili zidovi najbrž samo obloženi s kamni, sicer pa so bili iz opeke, pravi Kerman. Najdišče so zdaj konzervirali, v jame položili folijo in na to nasuli gramoz, napo- sled pa vse skupaj poravnali tako, da je, kot je bilo pred izkopavanjem. Svetiščni prostor zdaj čaka. Odkrit in znova zakrit. Mogoče bodo cerkev kdaj restavrirali, ugiba Kerman. Mogoče, kdo ve. Mogoče pa bodo zgradili kar novo svetišče. Časi se spreminjajo, kraji pa ostajajo posvečeni. ŠTEFAN SMEJ »Biirasi«, ekologi in kulturniki če ne bi bilo tega dežja, bi morali čakati nanj vse do srede v mesto, kjer je zanjo dovolj potencilanihn konzumentov, postavili v dobrovniSki kulturni dom. Čeprav lendavski kulturniki hodijo na prireditve tudi v Maribor, Budimpešto in še dalj. Prizadevanje, da se v Lendavi zgradi kulturni dom, bo zato tako dolgo herostratsko, doUer se ne bo, že pred njegovo zgraditvijo, začelo vzgajati gledališke, operne, okroglomizne in sploh kultumodomske javnosti. Skratka vseh tistih vrst ljudi, ki hodijo na prireditve, kakršne slišijo v kulturne domove, pa Četudi v Dobrovnik. Če takšna javnost v Lendavi že obstaja, pa je seveda vprašanje, kako močno si želi kulturne konzumacije, če je zanjo voljna potovati samo tja, kjer jim je že s samim dejanjem potovanja zagotovljen kulturniški, da ne rečemo snobovski imidž. O tem da kulturni dom v Lendavi bo, ker je zraven PožonČeva, ni nobenega dvoma. Menda je zadnjič na sestanku z ministrom za kulturo Pelhanom izjavila, da ona nedokončanega projekta še ni sprožila. Samo začeti je potrebno. Madžarska vlada je plačala načrte za kulturni dom, ki jih je izdelal madžarski arhitekt, plačala bo tudi strešno konstrukcijo. Minister Pelhan je obljubil, da bodo v tem primeru pri financiranju naredili izjemo in bodo iz republiškega proračuna prispevali več kot običajno. Po navadi plačujejo polovico vrednosti projekta, za lenadvski kulturni dom bodo plačali tri četrtine od 6 milijonov mark. raoTverskTobCestvo avgusta, ko bi na »biiraških« dnevih v IŽakovdh nastop murskih ... - devic dež zagotovo pričaral. Predstava z murskimi devicami spada v kulturni del programa »biiraških« dni in je predvidena za v petek. 13. avgusta, po osmi uri zvečer. O izvoru in poteku obreda, s katerim so nekdaj v obmurskih krajih Čarali dež in ki ga bodo ponovili kot gledališki projekt kdaj drugič. novo cerkev, ki je letos praznovala 150-letnico obstoja. Gledališka predstava Murski Soboti ■fc-- ^ož moje žene, igralca; Ivo Ban - Jožek, (Feliks). "^atlc. ■ je bila 15. julija 1993 v dvorani soboškega kina zgodbe jc enak kot v komediji od letos v je ''Mreč ®/Omenjata vlogi. PovzroCitn • jpozna- Užaljena in i^estečna mož p dvojnega življenja na odru j _ |[rivka. Jv T*. skuSiUa rešiti nastali položaj, odru nikoli ne ^jovenski pogovora 03\P°®^°Xo^Kreft in Dominik drugimi uporabila Bratko Kt delu komedije pride ugega rešitev ter jsh besede m nazadnje P® Nato sc skušata še dvobo^^t > dnito dastaohi. enako 5t>a sc sicer ^'’’^8»ee ne bi mogla it a nečesa sebi in se zldnjt Feliksov Atenetu, Ko propade wdi živeli skupno, ^^^^jkritjem. ostane tako, kot 1®,'” P. „(jina zmago-ratnost njenega omrežiti tako, d 1 , vzorno Osmešena in razkrinkan^ t,. PMa Sposobno Pil si moža skušata izpodriniti drug drugega '**'***'ii4i lEi ia£.A.iiikn.aiia po ot« v*--** zapustiti ženske, saj vesta, da bi Dic z.tiiafkc» adj wakd-< ** '^'‘‘'intiV" nemogoče. Raje sprejmeta w ’• ’ 'tOt D a da bi na starost ostala sam vsa kolikor naj bi stal. ŠTEFAN SMEJ Dva domoljubna dogodka 0, '-lukitrfdo je \weh*' 'mttptetto^ Vva toka Valita. FlaiVttž i® b» ’’ tlMiisiiicrt igralcev vkl" pa da bi na starost ostala sama in predvsem pristen štajerski dialekt ‘I icr dobro zaigrana »opitost« Izje bila posebej za tukajšnje gostovanje ''ključena tudi gostilna Lovenjak, JULIJANA VOROŠ »BiiraSko« početje je seveda povezano z ekologijo. Zato bodo IžakovČarji dneve, s katerimi slavijo svojo okoljevarstveno tradicijo, začeli z Ekološkim taborom. Že pred prireditvijo pa bodo začeli s še bolj čutno-nazornim ekološkim projektom. Revitalizi- r J X A M* JSF - 1 7^ Naskok murskih valov rali bodo zdaj suho strugo Mure, po kateri naj bi se v predstavi Murske device na večer prireditve peljale virgo intaete. Vlado Žabot, mitolog in pisatelj, namreč pravi, da se s temi rečmi ni igrati in da morajo dekleta v resnici biti nedotaknjena. Glavni prireditveni dan je 15, avgust, ko bo »bhraSko« tradicijo slavil slavnostni govornik predsednik Republike Milan Kučan, ŠSM Vsak četrtek Vestnik v Beltincih bo od 23, do 25, julija 23. folklorni festival. Ogledali si boste lahko staro slovensko ljudsko kulturo, običaje ter prisluhnili ljudski glasbi. Nastopili bosta folklorni skupini iz Pirana ter iz Gornjih Slaveč, etnoskupine Marko banda, Kocipri, tamburaši in drugi. Festival pa bodo popestrili s domačimi kulinaričnimi specialitetami. Ob izidu prvenca Jožefa Ri-lupeija-Dodoja Slike prašnega mesta bo v četrtek, 29. julija, ob 20. uri na grajskem dvorišču predstavitev knjige. Skupaj s starimi Sobočani se bodo spominjali ljudi, mesta in dogodkov. Poskušali bodo odpihniti prah, ki je dolgo od tega zakril podobo starega mesta, in obuditi dogodke, ki jih je v svoji knjigi opisal že avtor sam. Program bosta popestrila glasbenika Ernest Lukač, klavir, in Janko Prelog, violina. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij, na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja. MURSKA SOBOTA: V galeriji je razstava del članov LI-KOS-a, ki je posvečena 30-let-nici društva, odprta pa bo do 31. julija. MURSKA SOBOTA: V galeriji pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je na ogled retrospektivna razstava del kiparja Ferenca Kiralya. Na ogled je do 30. avgusta. RADENCI: V muzeju Radenske so na ogled eksponati in prikazi razvoja tega naravnega zdravilišča. SOMBOTELt V muzeju Savana gostuje z razstavo Alojza Eberleta Pokrajinski muzej iz M. Sobote, Razstava akvarelov bo na ogled do 29. avgusta. ANR PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: 22,, 23., 24. in 25. julija bodo v soboškem kinu predvajali film Lovčeva poteza. Predstave bodo ob 18. uri. MURSKA SOBOTA: 29 julija ob 20. uri bo v soboškem gradu predstavitev knjige Slike prašnega mesta avtorja Jožeta Rituperja. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Julija in avgusta bo Pokrajinska in študijska knjižnica odprta takole: Studijski oddelek v ponedeljek od 9. do 16. ure, ob sobotah pa od 8, do 12. ute, v preostalih dneh pa od 8. do 14, ure. oddelek v gradu pa v četrtek od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 15- ure. stran 10 vestnik, 22 Jul^^ | ne zgodi se vsak dan Sto let Maxima Najslavnejša restavracija Maxim v Parizu slavi 100. rojstni dan. Iz navadne krčme, v kateri so popivali kočijaži, se Je razvila v lokal, ki ga obiskujejo najbolj znani in slavni ljudje, poleg njih pa Še tisti, ki radi opazujejo ali so radi opaženi. Začelo se Je s škandalom v času, ko so pridne in strogo vzgojene žene preživljale večere doma v krogu otrok in služinčadi, njihovi malo manj načelni možje pa so se z ljubicami zabavali v »pokvaijenih« lokalih. Rdečelasa in temperamentna Irma Je bila ljubica grofa Antoina de Contabesa. Nekega dne pred sto leti jo je grof povabil na intimno večerjo, toda lastnik uglednega Cafe de Pariš je par milo prosil, naj zaradi njegovega ugleda zapustita lokal. Besno sta ga zapustila in se ustavila v umazani krčmi, ki je slovela samo po dobrem pečenem krompirčku, pri Maximu. Intimna večerja dvojice v Čudovitih oblekah med navadnimi pariškimi vozniki je zbudila tolikšno pozornost, da se je začelo o lokalu govoriti in ga opravljati in seveda obiskovati - legenda je bila rojena. Danes je Maxim edini kraj, kjer lahko vsak navaden smrtnik, če le ima dovolj denarja, obeduje tako rekoč skupaj s kralji in znanimi ljudmi. Ko je bil znani komponist Lebar Se mlad, neznan in reven, je povabil ženo v Maxim, Toda račun je bil prevelik za njegov žep in direktor, ki je razumel stisko mladega moža, je bil velikodušen in diskreten. Računa Lebarju ni bilo treba plačali, dobil pa Je še denar za vožnjo domov. Lokal je že 51 let last modnega oblikovalca Pie ra Cardina, Letno ga obišče okoli 85.000 gostov, ki popijejo 21,000 steklenic šampanjca, V ogromni vinski kleti Je skrbno čuvanih 115,000 steklenic vina, med njimi je na častnem mestu burgundec iz leta 1881. Navadna večerja stane okoli 80 mark, večerja z desetimi vrstami hrane in dobro pijačo pa okoli 1000 mark, O popularnosti Maxima govori tudi podatek, da so za silvestrsko noč leta 1999 že danes razprodane vse mize. Mini humonska Robm Hood in Slovenci Ere oblike vladanja lahko delimo na dva osnovna tipa. Prvega bi lahko imenovali sistem Antirohin Hood. To se pravi jemati velikemu Številu revežev in dajati majhnemu Številu bogatih. Posledica je Se vedja revSčina, Večina držav in vlad v zgodovini človeStva je bila tega tipa. Drugi zelo redek je sistem Robin Hood. To se pravi jemati bogatim in deliti revnim. Posledica je blaginja. To je do sedaj uspelo le neznatnemu Številu zahodnih demokracij. Na Slovenskem delajo od Marije Terezije naprej vse oblike oblasti, dosti zadnje, izrazito po stsiemu Androbin Hood. Borivoj Repe Jako opazno je bilDu 2e nditevi, v pr i poroC1i vo. iteri Odi J o večitrd t, s 1ovensk i I okouli kak voda j meri t , pa je kak televiziji kopanje nej so kopa L j zamazane boj pa reka j povedali« ka povej□» Niti iste, Ledava idnoLik zamazana» pa so tiste pa I Zdaj vode v naj bol e pokvarjene merilne Jin^truoente, je pravo Bela nej maj O ne vejo genau či al L je pd že je Prekmurje e4če k samostoj na republi ka, Sl oveni j i Ledava, prekeureki vodotok je tak zafflazana« talataj lejko od ramazanije v toj vodi k a bi na val on pravi ne^temi kij inča stališ. Ovi slovenski medijci jo pd kak Či Pi ktjme& kopanje bila primerna. Tdu Deleki nikak nejde v račun. NikAk tu mimo strej la tak. k a se vse kadi. Bela Zvedo, ka so ne8»rak«- vice in podobno. Krvni sodnikje leta 1714 je znan tudi primer, ko so Žrtev privezali na posteljo in nanjo nasuli najrazličnejšo golazen, V čarovniških-procesih so bila s tako imenovano vizitirno iglo prebadal ta znamenja in ugotavljal. koliko se pri tem zbadanju telo odziva na bolečine. Če je nabodel mučenja prav posebej brezobzirna. _ Kot razlog je veljalo prepričanje, mesto, ki je bilo iz Čisto fizioloških da ima obdolženi pri sebi kakšen razlogov neobčutljivo, ali pa iz čarovniški prašek, amulet, ki spod- vbodenega mesta iz enakih rado-buja njegovo trdovratnost in od- ■ -■ - -- ' ’ -- pornost. Zavoljo tega so vsako žrtev nadrobno preiskali in obrili. Iz- gov ni pritekla kri, je bi1 to dokaz jem Iti bilo; mučili so tako stoletnike kakor tudi noseče ženske in tiste, ki so malo pred tem rodile. za hudičevo znamenje. Po že omenjenem zakonu iz leta 1574 je bil celoten sodni postopek razdeljen v štiri dele. To, kar smo doslej prebrati, je priprava za ugo- Po nekaj dnevih mučenja so obdol- ____ ______________ ženca privedli pred sodnika, ki je poshtppk. iiaio sodba in objava mučenemu prebral vse, kar je ta - ............ - med postopkom povedal in ga vprašal, ali zapisano drži in ali ima kaj dodati. Vse te izjave so na končni sodni obravnavi veljale kot tavljanje dejstev. Sledil je dokazni i(iT0df(i7nj. • dokazi. Posluževali so se tudi preizkusa z vodo in šivanko. Veljalo je pre- sodbe ter kot zadnji akt izvršitev sodbe. Na dan sojenja so si sodnik in prisedniki (12, 10, 9, 8, celo samo 7 ali 5) nadeli slovesna oblačila in se napotili v sodno dvorano. Medtem so zvonili cerkveni zvonovi. Sodnik se je usedel na stol, ki je bil nekoliko privzdignjen, v roki je imel sodno palico kot znamenje pričanje, da voda kot Čist) element izvrže vse, kar je nečisto. Obto- ............— ---------- — _____________ žencu so privezali palec leve roke svojega visokega dostojanstva, pri-na palec desne noge in palec desne sečniki pa so sedeli v polkrogu roke na palec leve noge potem pa desno in levo od sodnika. Potem Čarovniško rajanje na gori. Leipzig Tudi tukaj je v ospredju hudič v podobi starega koda. stopil sodni pisar, ki je v že pripravljenem govoru navajal olajševalne okoliščine in prosil milost za obtoženega. Šele po tistem bi smeta biti izrečena dokončna sodba, kot je navajal zakon. Če je Slo za smrtno kazen, je sodnik s slovesnim glasom trikrat pozval krvnega sodnika in mu predal obsojenca, rekoč; »Bog bodi milost- Jezero Titicaca Chincheros je slikovita pokrajina visokogorskega kmetijstva, kjer je dovolj vode, zato uspevata ječmen in krompir, vse polno je lam, tu in tam vidimo tudi alpake (lepše so od lam), kmetije imajo obvezno ograjo iz nežgane opeke, kar rabi kot staja za drobnico, V ozadju so beli venci Kordi- f Ijer, vidimo prve kondorje. 97km od Cusca se nekaj ur po tropski vročini vzpenjamo do trdnjave templja Ollata- ytambo, ki je branila dostop v sveto dolino Inkov, Tudi tu najdemo značilno romboidno obliko oken in vrat - ta se proti vrhu ožijo, saj Inki oboka niso poznali. Ustavimo se Se v Pici-iacti, trdnjavskih vratih istega namena, kot Ollataytambo. Zakaj so Inki kljub takim obrambnim objektom pustili Špance neovirano priti do Cusca? Že v starih kulturah in pozneje med Inki se je iz roda v rod prenašalo verovanje, da bodo v deželo prišli beli bogovi z bradami in zavladali tukajšnjemu ljudstvu. V Špancih so ljudje videli uresničenje pradavne prerokbe. Foto Lado Klar (Nadaljevanje prihodnjič) Ijiv njegovi dušil« Potem je zlomil sodno palico, kar je pomenilo, da je izrečena obsodba dokončna. Obglavljanje, obešanje ali kurjenje na grmadi so bili dogodki, o katerih se je še dolgo govorilo. Kovačič piše, da so na magistratu v Ljutomeru vselej priredili veliko pojedino, kadar so na njegovem morišču spravili s sveta kakega obsojenca, kakor je bila navada pri deželnih sodiščih. Prav mastno so se gostili sodnik s svojimi prisedniki in uradniki. Župan in svetovalci ter so navadno okajeni šli domov. Po doslej znanih virih na Slovenskem ne poznamo čarovniških procesov pred drugo polovico 16. stoletja, vrhunec pa je doseglo preganjanje čarovništva v drugi, polovici 17. stoletja. V Krškem je leta 1711 na grmadi zgorela najbrž zadnja slovenska čarovnica, v Gornji Radgoni pa je bil v letih 1745/46 sploh zadnji čarovniški proces na slovenskih tleh. Podrobneje o tem pozneje, Po dosedanjih ocenah - veliko arhivskega gradiva Se čaka na raziskovalce - je bilo na smrt obsojenih okoli 190 oseb, kot ugotavlja Vinko Rajšp v reviji za kriminalistiko in kriminalogijo. Na Štajerskem so znani prvi čarovniški procesi v Mariboru leta 1546, v Celju pa 1579. Nekoliko kasnejša žarišča procesov šobila: Ormož. Ptuj, Ljutomer, Radgona in Hrastovec. Čarovniški procesi so si bili bolj ali manj podobni po vsej Evropi, le da je bilo mučenje prav na Štajerskem najbolj kruto. Se nadaljuje stran 12 vestnik, 22. jja1^ po nakupih v lendavsko občino AilACTE« CCLTICLE in *UCI\ET t Lendava, Lartizanska 45 Tel.: C69/75-69C A I ! i I V BUTIKU VAM 4 PONUJAMO: - originalne ■■ LEWISOVE ■ IZDELKE ■ - kopalke po zadnji B modi H - od 15. julija copati H po reklamnih 3 cenah - delikatesa - sadje, zelenjava - kruh in pecivo - živila - pijače in sokovi - galanterijski izdelki za vsakdanjo uporabo POSEBNA PONUDBA - DOMAČI PIŠČANCI Mf! Pl F ; ; :?s . ' s. -' g- J J: reecviNA IS STCunvE Lendava, d,e.c. - uvožena zemlja za rože - UVOZ domačih piščancev - uvoz kruha in peciva PSARNA "MIACTE« vam ponuja: - dolgodlake JAZBEČARJE - inSAMOJEDE VAŠ DOM, trgovina s pohištvom in gradbenim materialom HAJDINJAK, ŽIŽKI 63 tel.: 70780 - AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR ŽE OD 44.759.00 SIT - DVOSEDI, RAZTEGUIVI V POSTELJO, t 26.367,00 SIT - VRTLJIVI OTROŠKI STOLI, 4.973,00 SIT - VSE VRSTE POHIŠTVA^ - \ ZALOGI VES GRADBENI MATERIAL l - Ugodna posojila in brezplačen prevoj TRGOVINA L. t t ( ..)ij 4* li T MARJETA ŽILAVEC Partizanska 24 69220 Lendava, telefon: 75866 TRGOVINA BOROVIC Mostje 59, telefon; 77372 , ■■ Li . I i. < 51^ s - USNJENE TORBICE - POTOVALNI in poslovni kovčki - športne torbe - drobna usnjena galanterija - ČEVLJI - COPATI ^^1 UGODNA PONUDBA: - ŽIVIL - domačih in uvoi*'" - galanterije ,ihpi)’‘- r, s"'J ii« krmil ■. F. ' ■ ■ ti d rt % iia IB umetnih gnojil gradbenega ma 'ial3 '¥; 20-40% SEZONSKO ZNIŽANJE TEKSTILNIH IZDELKOV ne « ■ I r l*- 'Jii i ME' ■ b' f./ rt s r MohiostpfaČitaiiadbrote. Od 15. julija ugoden nakup šolskih torbic, (možnost obročnega odplačevanja) ŽENSKA OBLAČILA - bluze - pletenine - obleke - spodnje perilo - MOŠKE pletenine - srajce - hlače - kravate - kolekcija MISS SPORTVin CHARLIE - domači in uvoženi parfumi - kreme - vse za nego telesa Oetovni Čas; od 8. do 17. ura, ^urisotoh o** rtg • ■ I Ail9k'‘'Lit' *>*tilt* CHAMPION PRIDITE IN SE PREPRICAJTEiJi^ r ^tnik, 22. julija 1993 stran 13 Sl S’'v«s)nmec*,afa/na ''novma z avtomobili 'n tahniinim blagom . -.1 ■7^ 4 po nakupih v lendavsko občino 1 O R S E R’L d.°- O. Gornji Lakoš 97 a 69220 Lendava Telefon: 76020, 75691 TRGOVINA NA DROBNO i I I If l i J I J ^čdaja vseh vrst OPLOVIH VOZIL " originalni nadomestni deli ~ 93rancij$ka in vsa ^ruga popravila a F/ VERE HORVAT ŽIŽKI 61 a, 69232 Črenšovci Telefon: 70 211 I: . ? JiGODNA POSOJILA At IB’" PONUDBA IZ TRGOVINE: - rezervni deti za vse vrste vozil, i . irr» { » 3'3 i i f," n i t f f 'I frl I I il \ . 1 r«' j - mopedi, vespe, i - avtomobilski plašči, ! - dodatna oprema, - uvoz rezervnih delov za vozila z Vzhoda MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE Delovni čas od 7. do 75., od sobotah od 9. do 12. ^£^i'rnaciie tudi po delovnem času. feltlER^ ^ncser Dezso 300 cm ^®-980,00 trgovina v Partizanski 46 v Lendavi, telefon: 77161 delavnica v Dolini 3e pri Lendavi teiefon:77160 uvoza. '1. 1,1 **• '2 Bambusa, po '&r* p' '/i {- 'r ■- n 4- J ■■ lA.”.« Al C« A' I /? 'f' 3« iNk. •oboSh **** do 12. in od 17. do 19. ure, M e. do 12. ur«. priporočamo SE! ?5!25^trežnica in okrepčevalnica “---------------- ■■ ' Elizabeta Baligač . i Dolnji Lakoš 24,69220 Lendava i telefon: 76004 ...Uk > r J •s •^1 mV.;. •»• - vse vrste živil - razne pijače zelenjava - tekstilni < izdelki 2^ PA SE LAHKO ODŽEJATE V NAŠI OKREPČEVALNICI. Postrežba, ugodne cene, velika izbira so razlog, da nas obiščete. • Pralni prašek LIND, 3 kg 450 SIT • Pomarančni in limonin sadni sirup, 11 189,00 SIT • Pečice za cvrtje v naravi samo 5.436,00 SIT • Majice s kratkimi rokavi že od 220,00 SIT • Otroški bazeni, igračke, • moške, ženske in otroške kopalke, • brisače, • srajce s kratkimi rokavi, • posteljne garniture. Pri nakupu nad 5.000,00 tolarjev možnost plačila na dva obroka (čeki). PRIPOROČAMO SE! CVETLIČARNA IN PRODAJALNA KMETIJSKEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA H 'J L JI r ■ ril ' E PONUJAMO VAM: - vse vrste lončnic, - rezano cvetje. - izdelava cvetličnih aranžmajev za vse priložnosti, - okrasno grmičevje, - sadike enoletnic, - okrasno keramiko. r.-^- NADA MATKO KAPCA 105, telefon: 76540 in Cvetna ulica 4 v Odrancih, telefon; 70 432 . J I ‘4'-# I !i f KMETIJSKI MATERIAL: - semena, - gnojila, - krmila, - sredstva za varstvo rastlin. «i' Priporočamo se! stran 14 vestnik, 22. juHja 19^ pisma, mnenja, stališča ♦ »Kje je resnica?« v Ameriki sem dat veliko intervjujev. Na TV in na radiju ni bito problemov. Ti so se pojavili šele v tisku Novinar kaj izpusti ali zavije po svoje in poroča izven konteksta, kar spremeni smisel. Novinar tudi ne more opisati ati zadeti ton, v katerem govori zaslišani, še manj njegov humor in mimiko. Zaslišani ne pove vsega alt se nerodno izrazi. Odtod nesporazumi, ki često povzročijo hudo kri. Vestnik ne bo izjema. Novinarjem njihovega delikatnega dela ne zavidam. Cerkev v politiki ni nevarna, ampak si škoduje, še bolj pa škoduje krščanski veri, ki jo s svojo politiko : 5, Dne 21. 6. 1993 državni sekretar g. Marjan Dvornik odgovarja g. Halbih^ povabilom na razgovor : na Ministrstvu za ' ’ ... I promet in zveze, kamor vabi tudi Sulinci. Termin razgovora je torek 29. 6. 1993 ob 13.30 uri. predstavnike KS poniia v umazano vsakdanjost. Naloga Cerkve ni politika, ampak vzgoja in morala. Sestrična me ni opozorita na Goljevščkovo pokojnino (za Goljevščka sem se zanimal te jaz, ker je bil nekoč moj prijatelj), ampak se mi potožila, kako so komunisti njenega pokojnega moža priškrnili pri pokojnim, ker ni maral prodati svojega prepričanja, ker je bil pač značajnež. (Nizko pokojnino je imel tudi moj bivši profesor Zgodovine, Močan. Sadove komunistične revolucije pa. je zagotovo uživat moj profesor slovenščine, Janko Liška, ta največji politični tepec v zgodovini slovenske komunistične partije.) Z Borisom Goljevščkom sva si bita iskrena prijatelja, dokler naju ni razdražita usoda. Jaz sem se podat v politično emigracijo, on pa v partijo. Nekoč mi je poslat glas, naj ga obiščem. To sem storil, a ga žal nisem dobil, ker je odpotoval v Budimpešto. Nekateri naši bivši funkcionarji so baje bili uslužbeni v inozemstvu, da bo pokojnina višja, kar bi tudi jaz storil... Pokojni Franc Kerec ni bit predsednik borze dela, ampak njen šef. Predsednike in sekretarje smo dobili Šele leta 1945. Oba politična begunca, sva v Gradcu veliko razpravljala. On mi je povedal, da je imela borza dela s sezonci politične probleme. Med njimi so bili hitlerjanci, ki so po Prekmurju širili nacistično propagando. Teh borza dela ni pustila v Nemčijo na sezonsko delo. Karakteristiko pa so borzi deta poslati župniki ati.župani, ki so te tiče poznali. No, potem pa je vetikodotenski župnik Ktekt to izkoristil in od vsakega sezonca, ki je hotel na sezonsko delo, zahteval 11X) din za mašo. Šiftarja Vaneka sem poznat že pred vojno. Nekoč sem se v Soboti v bivši vojašnici, takrat je bil to šolski vrtec, vojašnico so preselili za grad, celo udeležil nekega komunističnega sestanka, kjer je imel Šiftar glavno besedo. Šiftar je zanimiv družabnik, velikodušen gostitelj, ima prijazno ženo, te škoda, da gleda na Življenje skozi rdeča očala. Zato tudi pri svojem dopisovanju z njim nisem veliko pridobil. Zbližat naju je pa zares Zupančič, ki je bil nekoč tudi moj gost v Fairfietdu. Vse do njegovega članka, »Kje je resnica?«, sem bil prepričan, da ima Šiftar doktorat iz slavistike in ne iz znanosti. Kakšna stroka le? Se oproščam. Da so v Soboti priredili kulturni večer neki črnogorski partizanski pisateljici, me je zares začudilo. Koliko kulturnih večerov so prirediti Črnogorci slovenskim pisateljem? Moje vprašanje se ni nanašalo na cigane, ampak na socializem. Na svetu nihče ni več kradel kot komunisti. Cigane sem spoznat v tridesetih letih (1933135), ko sem Živel v Borejclh pri svojih starih starših. Se nogomet smo igrali skupaj in natepli polančave, ki so potem očitali, da smo zmagali, ker smo imeli v moštvu cigane. Na svojem potovanju po Frekmurju sem se prijetno začudil, ko sem videt, kakšne lepe hiše so si Zgraditi naši cigani. To seveda ne po zaslugi socializma, kot je trdil Šiftar, ampak po trdem delu v Nemčiji. Pač pa sem se po drugi strani začudit, ko sem bil nekaj dni gost svojega bramanca: ko sta z Ženo šla na polje in me pustila samega, mi je bratrančeva žena rekla, če bi kam šel, naj hišo zaklenem, da ne bi prišli cigani vanjo... Mojo črtico Marduk so tiskati v Argentini in v Trstu brez vsakršnega spotikljaja. Zato me je Šiftarjeva pripomba, da je Črtica rasistična, tem bolj presenetita. Komunisti ničesar mojega niso natisnili niti po Šiftarjevi prizadevnosti ne, ki je moral »marsikaterikrat krepko zastaviti besedo za političnega emigranta^. Ne vem, zakaj naj bi se jaz hudoval nad neekspedi-tivnostjo jugoslovanskih sodišč, zlasti nad nosečimi sodnicami, saj nobene nisem poznal ali vedel, da je noseča. Jezil nanje pa se je moj prijatelj in celovški 4. Na razgovoru sodelujejo: državni sekretar g. Marjan Dvornik, predstavnik RUCg. Metod Di Batista, podpredsednik IS SO Murska Sobota g. Halb, š občinski sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora g. Podlesek, predsednik skupščine občine Murska Sobota g. Gerenčer, direktor Cesmega podjetja Murska Sobota g. Gybrek in predstavnika KS Sulinci g. Kozar in jaz. Na samih pogovorih sicer naši zahtevi ni v celoti ugodeno, je pa dosežen naslednji rezultat: - v letu 1993 od julija do septembra izgradnja odseka Martinje - skozi vas 0,8 km, - v letu 1994 - prva prioriteta v naši občini izgradnja odseka Sulinci—Ženavlje 1,1 km in Ženavlje -Martinje 1,4km. Sam pogovor je bil navezan tudi na plan izgradnje cest v letu 1994, ki ga hoče Ministrstvo za promet in zveze čimprej oblikovati. 5. Dne 1. 7. 1993 na seji sveta KS sprejmemo sklep, da zaradi pogovorov oz- določenih rezultatov le-leh, prenehamo z aktivnostmi v zvezi Z zaporami cest. Budno pa bomo spremljali izvajanje dogovora sklenjenega v Ljubljani dne 29. 6. 1993. Koristim priložnost In se v imenu KS Šulinci in v svojem lastnem imenu zahvaljujem za vaš doprinos k obveščenosti in pravi informaciji o problemu omenjene ceste in cest na našem področju sploh. Zahvaljujem se vam tudi za profesionalen in korekten odnos pri opravljanju vašega dela. V upanju, da bomo v prihodnje še boljše in še več sodelovali, vas lepo pozdravljamo. Za vse informacije se obrnite na sedež KS Šulinci, Sulinci 1, 69203 PETROVCI, tel. (069) 56006. Za KS ŠULINCI Koordinator aktivnosti ČASAR MARJAN nikov v prejšnjem sistemu. Jaz jih razumem čeprav je velika večina njih sedela tudi v bivših skupščinah, oni si niso krtvj, da jih nihče ni poslal na šolanje in jih je velika večina ostala ati takrat postala nepismena,.. 2. Koc drugo varianto predlagam res 6. december in ne zaradi Miklavža ampak koliko se spomnim tega smo datuma leta 1992 s pomočjo drugih volivcev iz osme volilne enote iz naše občine za Državni zbor in Državni svet izvolili takšne poslance kol so J. K., A. H... tako, da na njih moramo biti ponosni. Poleg lega, da na svojih delovnih mestih v Ljubljani delujejo zelo uspešno uspevajo tudi v občinskem parlamentu »pomagati« našim »nepismenim poslancem« in med njih vnašati še več zagat oz razkola. 3. In kol tretje predlagam, da na datum občinskega praznika počakamo na dan oz datum ko se bodo naši občinski poslanci spet sestati v sklepčni postavi. To je namreč po odhodu Tropenaurjeve vlade prava redkost. Zato je težko pričakovati, da bomo na ca datum tako hitro dočakali vsaj pred Miklavžem ne. Kajti mnogi poslanci so že na vikendih ob morju ko pa oni pridejo bodo nastali problemi s kmeti kajti poleg take letine bodo ti morali jeseni če ne blokirati cešte in mejne prehode vsaj pobirati vse te sadeže narave... Kakor koti Že vi se držite svojega kurza tudi takrat ko bomo v Radgoni imeli občinski praznik in mi tematiko. Stara vlada si ne bi dovolila sprejeti sklep in dokončno določiti lokacijo odlagaliŠidt, 10 storita vlada g, Vodenika, čeprav je pred javni protest in Šele za tem šla seznanit javnost, sto, da bi pred tem poskušala doseči nek dogovie.^ Nikakor se nam ne zdi primerno, da g. vse spodrsljaje krivi staro vlado, ki je ^*^*J*”j skoraj pred pol leta. Upamo, da stara vlada ne kriva pri stvareh, ki jih je začeta uresničevati mandatu, zdaj pa se ne premaknejo z mrtve mislimo predvsem na oddajo prostorov v stanovanjski blok v Radencih, kanalizacijo v -cih, vodohram in primarni cevovod v Lešaaafli . liiev farme Podgrad... Za vse te stvari je vlada pridobila projekte in tudi denar, nova v’ia tek projektov ni sposobna izpeljati. G. VodentitFf^ zasedbo mandatarskega stolčka veliko ^^'*’**^|* takratne vlade, zdaj pa vse več ljudi ; advokat, dr. Janko Tiscbier,' (sin znanega voditelja koroških Slovencev), ki je v Ljubljani zastopal naše južne brate, ki so se iz Nemčije vozili v domovino na obisk m razne av^o^lobilske karambole, nosečnice pa njegove vloge reševale po socialistično. Šiftar govori o »morali obrekovanja in vsestranskega etikiranja«. Jaz mu na njegovo zadnje pismo nisem odgovoril, ker me je osebDO tako užalil, kot Še nihče doslej. Ko sem se meseca maja vračal v Ameriko, sera na Koroškem slišal, da koroški nacisti in netnčuiji pravijo: »Koroško si bomo vzeli, vse drugo pa si naj obdržijo (Slovenci), ker itak ne bodo mogli živeti.« Da bi bili »vsi pošteni mladi ljudje iz Pomurja na Šiftarjevi strani«, tega ne verjamem. Naša mladina je bife samo enkrat tako naivna, da je nasedla... Kakšna mladina bi to bila, ki bi zavzela neko stališče, dokler se do konca ne bi seznanila z dejstvi? Če pa je to res, kar pravi Šiftar, potem bi pa naši mladini svetoval, naj se briga za Mežiško dolino, ne pa za to, kar imata med seboj univ. prof, dr, Šiftar Vane k in Biikvičov Feri. ‘ dr. Tischler je sprva sodeloval z OF. Hrbet jim je obrnil, šele ko je opazil, kam pes taco moli. Pojasnilo o zahtevi KS Šulinci in njenih prebivalcev Vsi dopisi, ki so intenzivno prihajali na vaš naslov od 12. J. 1993 so vam problem regionalne ceste R-356 in cest na našem področju sploh verjetno podrobno predstavili. Radi pa bi vas seznanili z aktivnostmi, ki so potekale po znanih zaporah cest na našem področju dne 14. 6. 1993 med S-9 uro: 1. Dne 17. 6. 1993 na seji sveta KS Sulinci, kateri izmed mnogih povabljenih prisostvuje tudi podpredsednik IS SO Murska Sobota g. Halb, sprejmemo sklep, da g. Halb pripravi sestanek z Ministrstvom za promet in zveze. Vsled tega odpovemo zaporo 21. 6. 1993. 2. Dne 18. 6. 1993 g. Halb obljubo izpolni in pošlje dopis ministru g. Ivu Umeku in državnemu sekretarju g. Marjanu Dvorniku, v katerem jih vabi na pogovore o omenjeni cesti. preprosti ljudje bomo tudi takrat radi prebirati hurčke in Vestnik. Ostanite z bogoml i me- O. B. Za odlagališče nista vedela! Občinska poslanca Peter Kreft in Jože Čuš sva lUKraine viaae, zaaj pa vse vec ijuat .. i ostaja zgolj pri obljubah. Z bogatimi angid^^ ' trki se konkretnih stvari pač ne da reševali. Se drobna opazka. Na prejšnjem sklepčneini. nju skupščine so se vlada in poslanci acoc . prepirali za kaj nameniti 1,5 milijona tolarjev ( sredstev lanskega proračuna): za večnamensM^^ rano v Radencih ali za reševanje vodoo^^^ Vodenik je gladko zavrnil predlog SKD Radgona, da bi se ta denar namenil za vada zdaj pa v časopisih beremo o »velikodtiš^ »dobronamernosti« vlade, ki je sredstva za ta namen. V skupščinskem gradivu za skupščino pa IS vztraja pri predlogu, da namenijo za večnamensko dvorano (sklep D » Ji* Lažnive Lgave predsednika IS SO G. Radgona o ugrabitvi vrha radgonske vlade 3. Na seji !S SO G. Radgona dne 10 06. 1993 so sklenili, da bodo razgrnili strokovne ugotovitve, zakaj naj bo odlagališče v Kamenščaku pri Grabonošu, je prva lažna izjava predsednika !S Miha Vodenika, to I j /rJijkvI P^CaCTjilrVUi 1 fj odlagališče je bilo že določeno brez sedanjih strokov- nih podlag za občane, saj so se za to lokacijo rezervirali dovodi elektrike in proste linije za telefon že mnogo prej kot 10. 06. 1993. 2. Ljudje smo poslušali gospoda Miha Vodenika eno uro, potem pa smo se tega naveličati in mu začeli sami postavljati vprašanja. Odgovori gospoda Vodenika na vprašanja so biti sledeči: - ne vem - nisem seznanjen - kriva je prejšnja vlada - na vse podrobnosti ne znam odgovoriti - se je odgovoru izmaknit Izjava gospoda Vodenika, da ga nismo pustiti do besede, je druga njegova velika laž. 3. Trditev, da je bilo med nami nekaj pod vplivom alkohola in zato izraziteje agresivnih, delno drži, vendar se v dvorani pijača ni točila. Res pa je, da je bil tudi eden izmed prisotnih članov vlade v vinjenem stanju. Nobenemu članu vlade, kakor tudi ostalim gostom se ni skrivil niti las na glavi, kaj še te da bi bil kdo fizično napaden, bilo pa je glasno govorjenje! Zato o izraziti agresivnosti ni mogoče govoriti. Občani, ki so po vprašanju odlagališča hodili k predsedniku na občino, jih je dobesedno takole odpravljal: aTu v moji pisarni, tu bom jaz govorile, zato pa smo v gasilskem domu občani spregovorili njemu. 4. Zahteva, da se mora podpisati dokument o odstopu odlagališča v Grabonošu, se je postavila okrog 21.00 ure. Čista laž je trditev, da nismo nikogar hoteli izpustiti iz dvorane že okrog 19.45 ure. Z zahtevo za podpis se je pogojevalo, da prej ne smejo zapustiti dvorane, dokler dokumenta ne podpišejo. Dvorana ni bita zaklenjena, ljudje smo hoditi ven in noter, tudi g. Potisk je šel po žig, s kraja dogodka pa je odšel prej kol gospod Vodenik tudi podpredsednik IS SO G. Radgona gospod Janko Slavič. Gospod Vodenik se je lahko mirno sprehajat po dvorani, jedel tablete in sam s svojo trmo največ prispevat k zavlačevanju. Vztrajali pa smo, da gospoda Vodenika ne smejo pustiti samega in na cedilu ostali člani IS in gostje iz strokovnih institucij, ki so sedaj ostali brez denarja. 5. Policija, po nalogu gospoda Vodenika, s svojo prisotnostjo na terenu že vznemirja ljudi. Vprašujejo, kdo je bil sklicatelj sestanka v Grabonošu, ker je prišlo v gasilski dom preveč ljudi. Pismeni dokument dokazuje, da je organizator sestanka bila KS Sp. Ivanjci po nalogu IS SO G. Radgona. 6, Prosimo pristojne organe, da nas zaščitijo, ker so v zraku zaradi protesta že grožnje o izgubi delovnih mest v tovarni. ogorčena in prizadeta, ker se zaradi predsednika IS SO G. Radgona gospoda Vodenika najini imeni tendenciozno pojavljata v javnih medijih. Ne sprejemava trditve gospoda Vodenika, objavljene v časopisu VEČER in na Radiu Murska Sobota, da sva bila seznanjena z odlagališčem komunalnih odpadkov v Grabonošu. Protest proti odlagališču sva podpisala solidarno do občanov Grabonoša. O nameri IS SO G. Radgona ni bil nihče obveščen, najmanj pa midva, saj je eden izmed naju tudi lastnik zemljišča, na katerem naj bi bilo odlagališče in bi se iz teh razlogov spodobilo, da bi bil kot lastnik zemljišča obveščen. Zdaj pa sva kot poslanca po mnenju predsednika IS SO G. Radgona, gospoda Miha Vodenika vsega kriva. Odločno nasprotujeva trditvi posameznikov iz občine, da za tem uporom nekdo stoji. Ljudje so prišli spontano in protestirali proti metodam prisile in gotovih dejstev z isto potezo. Ovadbe, ki jih zahteva gospod Vodenik so neutemeljene. Vabila na sestanek so nama vaščani prinesli z željo, da se ga udeleživa. Skrajno tendenciozno je bila lansi-rana govorica, da jaz Peter Kreft zemljišča na katerem naj bi bilo odlagališče, prodajam občini. Občutek imava, da naju oba po tej poti želi g. Vodenik oblatiti in maščevati zaradi tega, ker sva mu neprijetna poslanca v občinskem parlamentu. PETER KREFT Biserjane, Videm ob Sč. JOŽE ČUS Ženik, Videm ob Sč. 6. 1993). Kdor je sposoben razmišljali, naj torej OO SKD K-id“ Ali je tako težko biti prija^^^ Vsak v življenju žeh biti srečen. Za potrebno mnogo, osrečijo te lahko tudi dtf^ mnogokrat pa tudi pravi prijatelj. Vendar jmen' srečo, da spoznaš pravega prijateiio- . nju sem Sla skazi mnoge preizkušnje, * Življenju sem Šla skazi mnoge preizkušnje, mi stali ob strani ljudje, na katere niscin Vedno sem pričakovala, da mi bo ohir™”' je za mene bila prijateljica. Še tako v katerih me je razočarala, me niso iSf da ne bi bila Se vedno a.li pa nisem hotela videti, da se arala, me niso I moja prijateljica. f/sl^ Občani Grabonoša in okolice Ciril Vrbnjak Viktor Halec Marija Flaisinger Terezika Kocmut Spoštovana gospa Klepetulja , v prvi vrsti bi vas prav lepo pozdravil in vam zaželel veliko uspeha v prihodnosti. Zelo mi je žal, da ste bila zaklenjena v radgonskem javnem OO tam nekje na novi tržnici kajti zelo mi je žal, da ko ob četrikih vzamem Vestnik v roke in ne najdem mojih priljubljenih mehurčkov. Mogoče mi ne boste verjeli toda res je: vsak Četrtek ko mi poštar prinese Vestnik prvo na zadnji strani preberem vaš prispevek na zadnji strani in moram vam povedati, da so mi mehurčki nekakšen vodnik pri prebiranju vašega zelo zanimivega tednika, ki mi je z občasnimi vničlami« zelo všeč. No vrnimo se mehurčkom, ki so vsekakor enkratni. V njih namreč vseskozi nakazujete na radgonske zagate, ki jih je tal veliko in spet žal redko se kaj spremeni tudi ko fbossir o njih preberejo v mehurčkih. Ko pa vam Že pišem želim vam predlagati nekaj datumov, ki bi se lahko potegovali za izbiro občinskega praznika. 1. Predlagam datum prvih parlamentarnih volitev (nikakor se ne spomnim datuma) ko so bili izvoljeni sedanji občinski poslanci. Ti so za nas radgončane x,naredilir toliko kot nobena sestava občinskih odbor- Nestrpnost in sovraštvo v zadnjem času je bilo v javnosti objavljenih in izrečenih več nestrpnih izjav posameznikov in organizacij do stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Posebej tu izstopa ZZB NOV G. Radgona in g. Frančka Vreča, posredno pa tudi predsednik radgonske občinske vlade, g. Miha Vodenik. ZZB NOV Gornja Radgona je na programski konferenci občinske organizacije obložila Slovenske krščanske demokrate in Slovensko ljudsko stranko, da si na vso moč prizadeva očrniti borce NOV in njihovo organizacijo. OO SKD Gornja Radgona odločno protestiramo proti takšnim izjavam, saj znotraj OO SKD Gornja Radgona podpiramo borce, ki so se resnično borili za svobodo slovenskega naroda. Smo pa za to, da se zgodovina NOB ne prikazuje črno belo, ampak Čimbolj objektivno, Trenumo se zavzemamo, da bi naši ljudje, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, uživali enake pravice kot borci NOB, saj so bili Žrtve vojne. Do sedaj so se ti ljudje v šolah prikazovali kot sodelavci okupatorjev, kar je negativno, vplivalo na njihove otroke. Otroci borcev pa so ves čas imeli vse privilegije in prednosti pri pridobivanju štipendij, sprejemanju v Študentske domove, stanovanja... Tako je pač bilo, vendar tega naj nihče ne zahteva nazaj. Na območju občine Gornja Radgona so bili v glavnem nemški mobiliziranci, ni pa bilo domobrancev, o katerih je bilo govora na konferenci ZZB NOV. Tudi velike masovnosti med partizani ni bilo, pač pa je po ljudskem pripovedovanju bilo veliko :«skrivačev«, ki so ljudem več Škodovali kot koristili, Vsa čast partizanskim borcem, ki so se zares borili in imeli poštene cilje. Tisti, ki so padli, si zaslužijo spominska obeležja, vso priznanje pa gre tudi živečim, ki so bili pošteni in skromni. Na omenjeni konferenci si je g. Vodenik, predsednik radgonskega IS, privoščil čudne izjave o me-ralno-politični oporečnosti« ljudi, ki jih je na površje prinesla demokracija. Na srečo so časi, ko je bila za zasedbo pomembnejših delovnih mesi potrebna ta amoralno-politična neoporečnost«, že za nami. Vemo namreč, da so to sneoporečnost« zagotavljali razni tečaji v »kumrovških« in podobnih šolah, Slabo mnenje a Slovenskih krščanskih demokratih ima tudi g. Vreča, ki jih prikazuje kot največje sovražnike g, Kučana. Razlogi, zakaj ima o SKD tako mišljenje, so pač njena stvar, kot je njena stvar tudi velika ljubezen do g. Kučana. Ne zdi pa se nam primerno ^^nakladanje« brez argumentov, kar tako tjavendan, katerega edini namen je ustvarjanje nestrpnosti in razdorov. Za Videm ob Ščavnici npr. velja, da so pri zadnjih valitvah ostali nedotaknjeni samo plakati predsedniškega kandidata g. Kučana, vsi plakati s predsedniškima kandidatoma SKD in SLS pa so biti premazani. Zadnji plakat g. Kučana se je pri Vidmu pospravil Šele maja. Žadnji leden se je veliko govorilo in pisalo tudi o »ugrabitvi« predsednika IS, g. Vodenika. Novinarji tej »ugrabitvi« niso prisostvovali, zato g. Vodeniku ni bita težko najti krivca za sporno odlagališče komunalnih odpadkov: stara vlado namreč, az. g. Tropenau-erja. Stara vlada je naročila projekte za odlagališča smeti (raziskovalo se je več lokacij), rezultati pa so prišli v roke šele novi vladi. Ta je vse delata za zaprtimi vrati, kar pa nikakor ni primerno za tako občutljivo ali pa nisem hotela videti, da se druga za drugo. Vedno sem čakala, da Po a bo do mene taka, kot jaz do nje. Samo, c'' nim, kako sem jo čakala, da pride na obis prišla iz bolnice! Ni je bilo in Še vedno (UJH'' da 10 ni prijateljica. Poiskala sem pot do spet nisem opazila, da moji obiski njej tu nijo, da je samo meni pomenilo nekaj, aa poklepetala z njo. Prestajala sem tudi njo, kp sem spremenila okolje in i/rn ji',/ nekoga, da sem bom navadita nanovo I Le nekaj metrov naju je točilo, vendar Z e? 1 zelo redko je prišla k meni. Še vedno pa A | prijateljica. Dolgo je bito potrebno, da se .. da jtzz nvxm njena prijaieljicu. i razumem, kako lahko človek žali, ponižuj . ga dolgo pozna in si o njem izmišlja stvarti^ nikoli resnične. Kje je človeška iskrenost , noniiuie jr- ri-' _______ ___________ i tako težko biti prijatelj? Ali je res iskren, vsaj toliko dober, da ne Žališ Lti' vedno Želel samo dobro? Ne morem vseeno, sedaj, ko sem se dokopala do t Ženska, ki sem jo tako dolgo poznata, za tujec. Nikoli ni bila iskrena do mene, jaz _ yne skrivnosti tako skrbno čuvata. iii'^.^ Življenje prehitro teče, v mnogih isfcren, vsaj toliko dober, da ne ŽaliS njene skrivnosti tako skrbno čuvala. Aivtjenje prehitro teče, v mnagin .juljiii . nam, je mnogo dobrega. Le kako sem m dolgo slepa, da sem pustila, da nrijd^. ' stvari, ki so bile lako vidne. Ker sem ; Starejši ljudje pravijo, dobrota se tfš^f hudobnost s hudobnostjo. Ati je res w prijatelj? Meni ni bilo težko, veridar pačno osebo, ob nepravem času in Hudo mi je, še dolgo mi bo hudo, verf^ ne bi mogla narediti njej nič takega, ■ ati bo kdaj spoznala, kaj ti Sprašujem, se, au oo r-au/ ■■ - kako počasi in globoko me je prizadela. zelo težkem obdobju nelepega spoznanja, šljujem, ne morem razumeli, da so F takšni ljudje. Le s Čim in na kakšert zaslužila? Najbrž s lem, ker sem iš. jeni nikoli užalila. Tetko je, kadar nekomu vedno odveč, vedno vsiljiv, ve res nisi želel biti. UK' J rtioi v rt S' , r _ fft*" r Življenje teče naprej, za bolečino pc^. Mj*i (x» kMjnrz//? utfj^ nO. /1 - ■■iKVl^ i.tvtycr:yc Itvc ftupreti ifc* tzv-čina, kasneje /e morda več ne bo. ona sama spoznala in občutila vsaj je naredila prijateljici, ki je nikoli . .rglJ' liieo. . Ijieo. Pohvala agenciji Van odlično izpeljan progta”’ potovanja na Korziko I Spraševali smo se: »Kam na izmed nas je predlagal: »Na Korziko-* ■_ zet nelagoden občutek ob misli na smo pozorno prebrati program ' pripravila agencija Van Gogh iz Ma.' Z ietaiofn- Potevali smo z Basiie pa z luksuznim trajektom V agenciji so se potrudili v kar rWj da nam pričarajo lepote enega pravili so zelo dober pogram, za „ selne priponke in lične liste za pisonjč ' jZ se/ F’-' - 1 korziške kuhinje. . ' Posebej želimo pohvaliti našega Mirana Bendeia, ki nam je s stavljal vse značilnosti Korzike. He drav ob prihodu in v slovo, tudi ________ vsew ■Fff*’' n -*rLc sta na nas naredili velik vtis. _ program zvodeni, če ni nekoga, ki at kot je ta uspelo gospodu Bendetu- zr Tudi naša šoferja Tone in ' vozita in prispevata k vedremu razpa^‘' kif^, našo pohvalo. ,. b-:, Korzika nam je po zaslugi agemtil^^.^ pa gospoda Bendeta prirasla k srcu m /' vedno v prijetnem spominu. udeleženci JlP ("c?j 27' . Prekrnt^'' [I J? - 13 ■ Sk,22. julija 1993 p, stran 15 Si ft K C za vsakogar nekaj N » M N 11 a F P 1» N tl l I ib* - Gubice ob očeh Nežnu kožo ohr<^ oči negujemo še posebno skrbno, siy je tako tanka, da iz podkožja ne dobiva dovolj brane in maščobe. Uporabljamo posebno kremo ali žele, ki kožo napne in ji zagotovi dovolj vlage. V T e Nasveti i sušimo kavbš J- J I- ' * kavbojke: Kavbojke operemo v stroju, vendar jih i tKlPlfj konca. Ko so še mokre, jih zložimo in . , ^Mlmo Ouka j__________; .. _____ damo nazaj v stroj in jih scentrifugiramo likart ° obesimo in posušimo, so brez gub in nam jih m Vrečki Od pospravljanja shujšamo! Bi radi shujšali, pa se vam nikakor ne posreči? Mogoče niste izbrali prave diete, mogoče pa tudi niste slišali Se za novico vseh novic: najhitreje in najučinkoviteje shujšamo pri pospravljanju in čiščenju stanovanja. Gospodinjska dela so torej najboljša shujševalna kura, kar si jih je mogoče zamisliti. Katera gospodinjska dela so za vitko postavo najboljša? Poglejmo, koliko kalorij porabimo s posameznimi opravili: 20 minut pomivanja tal: 80 kalorij 15 minut obešanja zaves: 70 kalorij 15 minut čiščenja s sesalnikom: 55 kalorij 30 minut pomivanja oken: 120 kalorij 20 minut Čiščenja Štedilnika: 80 kalorij 10 minut čiščenja kopalnice: 40 kalorij 10 minut obešanja perila: 50 kalorij 30 minut likanja: 60 kalorij 30 minut pomivanja sten: 130 kalorij Človek v stiski K A i> If F 4 A f ( A / i '«cita za perilo; Fine kose perila, zlasti nedrčke, peremo .^ju tako, da jih damo v zaSčitno vrečko. Vrečko seSijemo iz jedke tkanine, na primer iz blaga za zavese. Zapremo jo šivi. Med pranjem se perilo ne zatika m ne razvleče, ,i obliko in se ne uniči. fuge; Fuge med ploščicami v kopalnici ah kuhinji so ^osto videti umazane in sive. Na staro zobno krtačo damo kisu. Zdrgnemo fuge - umazanija izgme. -J 'npine: Jajčne lupine so odlično naravno gnojilo za rože, Gn^'i zavržemo takoj, ampak jih za dan ali dva namočimo. .J-o nastaja iz ostakov beljakovin, ki se raztopijo v vodi, zalijemo rože. Taka voda ima veliko hranljivih snovi m ™ouja rast, črtanje v keramične ploščice je lahko zelo zoprno, ker »setni Pšimagamo si tako, da izbrano mesto označimo vrtalni stroj pa naravnamo na zelo počasne vrtljaje. Srečni nagrajenci VESTNIKOVE NAGRADNE KRIŽANKE SO: JOŽICA ČIRIČ, Logarovci 6b, 69242 KRIŽEVCi/LJUT., prejme 1. nagrado - blago v vrednosti 25.000,00 SIT; KATJA RAJNAR, KROG, Murska ul. 34,69000 MURSKA SOBOTA, prejme 2. nagrado - blago v vrednosti 10.000,00 SIT; NATALIJA PIHLER, Bodonci 7a, 69265 BODONCI, prejme 3. nagrado - blago v vrednosti 5.000,00 SIT. Nagrade dobite v TRGOVINI IN SERVISU SAMSUNGOVIH izdelkov TRATNJEK v Turnišču. L £ li A A znate likati? Čestitamot > F if F K r J i-K t K ,f A h 3 lit ■ I f ! i . I N « sicer neprijetno, vendar pa ludi trok. gosjTOdinjsko delo. Ce se ga lotimo, kot je 8®®PoJinjsko delo. Ce se ga lotimo, kot je niino eUh hitreje od rok, poleg tega pa tudi prihra-^"Tičini energijo in svojo moč. Preden začnemo *“1i TM VIEViglJV 111 OTkJJVF lElkJVi 1 l&U&ll MIVIIVJIEVR ^6riio L f^tstimo po temperaturi, s katero ga likamo, ivodo u' tteba navlažiti, nato rahlo poškropimo ''^^ilnik prSilko zn rosenje rož ali pa posebni kto, j,3 ' "‘užitno skromno, kajti Ce je perilo preveč mo-^nfrDii„dalj časa likati, porabimo veC električne Kuhajte z nami svoje moči, 'Phde- sušilnem stroju, nastavimo stroj tako, i« 'Z njega še nekoliko vlažno. Tako nam ga ni Če '''ažhi. ^bio ''lažnim likalnikom, pazimo, da perila ne 'zkljujL potrebe. Kadar je dovolj gladko in vlažno, S tem prihranimo vodo in električno .K^ar tiki .. -’« Jihanjem želimo spočiti, likalnik izklju-zlikamo najbolj občutljive kose perila - z že Jrrieni 1" ^'!'^®’rio najbolj občutljive Kose peni rh likalnim da porabimo ostanek toplote. ^I^sbene lestvice Zelje z mletim mesom Iz zgodnjih sort mladega svežega zelja, ki je prav v tem času najbolj okusno in ne preveč drago, vlakna so pa nežna in hitro pripravljena, skuhamo okusno in nasitno enolončnico. Lahko je glavna jed ali edina jed zvečer. Za Štiri odrasle osebe potrebujemo: I20dag mladega belega zelja, 3 kisla, srednje debela jabolka, lOdag prekajene mesnate slanine, 2 čebuli, 2 žlici olja, 40‘št.29----------- 1»..^ “»'»b« ia ti 1» I*. ''■'Rhi ter naslov —J - 19.00 Vkljutujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 JO Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,40 Tržnica - 8.00 ["oročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam-10.00 Poročila - 10.40 Potepsjie seznami-11,00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 NajlepSe Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija NedcUa - 8,00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minule za kmetovalce - 13.00 Najlepje želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9,15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo seje - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00' Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport 18.00 S kraničakon, cekron. pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio g; Slovenija Turek - 5.40 Prebujajle se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 KosUgost dneva-9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11,15 Mali oglasi -12.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 PoroSla BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11,15 Borzni ulrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmjvi- 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17,00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Certick - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 KosVgost dneva - 9.15 Sedem veličastnih - 10,00 Poročila - 10.30 pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi Alkoholizem »če človek popije malo, je dober kot ovčka, če popije malo več, postane močan kot lev, Če popije Se več, ker pač ne pozna mere, je nasilen kot tiger, če pa mu pijača postane strast, je jMdoben prašiču, ki se valja po blatu.« (Židovska modrost) Spominjam se učenca, ki je pred leti obiskoval našo Solo. Bil je priden in pameten fant, a vedno nekako odsoten, zbegan, celo pre-straSen. Njegove žalostne oči so kar bodle. Deloval je sreiJo, se bomo brez kazni in odvzema krvi sami ali z družino pripeljali pred vrata svoje garaže. O tem da smo s svojo vinjenostjo spravljali v. nevarnost sebe, svoje najbližje ali mimoidoče, ne razmišljamo. Zaradi alkohola razpadejo tudi številne družine, otroci pa ostajajo brez enega ali obeh staršev, skrb zanje pa preide na socialno službo, ki jih da v dom ali rejništvo. In zakaj začne kdo piti in se zasvajati z alkoholom? Usode takih ljudi so si lahko zelo po- dobne, pa tudi različne. Eni so 'f nenaspano. neurejeno. a vseeno sta iz njega veli toplina in prijaznost. Med sošolci je bil priljubljen. Sedel je v prvi vrsti pri vratih. Bilo je nekega šolskega dne, običajna Šolska ura. Naenkrat je fant vstal, se z obema rokama prijel za usta, a bruhanja ni mogel več ustaviti. Zasmrdelo je po alkoholu. Ob tem dogodku so se nekateri zgražali, drugi ga obsojali, nekateri so se celo smejali, Le redki so pozneje priznali, da se jim je zdelo, da uživa alkohol. V pogovoru z njim smo zvedeli, da je njegov oče kronični alkoholik, ki ga pogosto sili, da skupaj pijeta in popivata. Včasih ga tudi pretepe, in če mu uspe zbežati, noč ponavadi prespi na skednju ali pri sosedu, In tako nenaspan, ves prestrašen in neurejen je potem prihajal v šolo. Na žalost je takih fantov in deklet veliko, ker je tudi v družinah veliko alkoholizma. Skupaj z družbo si pred tem vsi zatiskamo oči, le v dnevnem Časopisju nas obveščajo o tem, da je v prometni nesreči zaradi vinjenosti spet ugasnilo mlado življenje, v pijanosti je sin umoril očeta, mož in Žena sta se stepla, ker sta bila pod vplivom alkohola .,. Gostilne in lokali pa kar rastejo kot gobe po dežju. Ni več izleta, zabave ali srečanja brez opijanjanja. Pijani potem sedemo v avtomobile, in Če imamo se ločili, drugim $o umrli zakonci. tretji so ostali brez , službe, četrti spet doživljajo , stalne neuspehe... In ko tako ostanejo sami, ne vedo ne na- , prej ne nazaj. Živijo pod ne- i nebnimi pritiski, preveč razmi- j Šljajo o preteklosti, delajo si I napačne iluzije. In krog se 1 kmalu sklene. V njem se vnita le on in alkohol. J Na zdravljenje se odpravi le ! redki alkoholni zasvojenec. Največkrat končajo osamljeni, zapuščeni in izolirani. Umirajo relativno mladi zaradi razpada jeter. Slovenija in še posebej Prekmurje nista po številu alkoholikov v Evropi in svetu nobena izjema. Celo v naših krajih kar : mrgoli kronikov in zapitih posameznikov. Celo v naših krajih kar mrgoli kronikov in zapi- , tih posameznikov. Mogoče bi se morali zgledovati po Nemcih. ki se napijejo dvakrat letno, a si takrat vzamejo dopust in se tako ne sramotijo in E nikogar ne prizadenejo. Iz vsega povedanega bi lahko | i ‘ povzeli:^ noben človek svojih težav ni rešil z alkoholom. Ko se po burni pivski noči zjutraj zbudimo, je problem Sc vedno tu, celo večji od nas, a mi slabotnejši, da bi se z njim končno spopadli. Pili in napili so se že mnogi, v navado pa jim vseeno ni prišlo. Kozarec dobrega vina ob kosilu, praznovanjih Se nobenega ni spravil cd> denar, službo, družino ali zdravje. Ravno obratno, spravil nas je v dobro voljo, da smo bili všeč ' sebi in drugim. Vsi, ki ta prag prestopijo, jja dosežejo nasprotno. Posledicam, ki so lahko usodne, pa ne ubeži nihče. Pisma pošljite na naslov: VESTNIK, Slovenska 4L 69000 M. Sobota, s pripisom Človek v stiski. Anonimnost zajamčena. j MESTkVIL ■mamo ■napast USTNOST DOBRIH GOSPODARJEV SLOVENSKI MINISTER ZAFMANCE |WffJA| JEZEROM POKRAJINA VKANADI VELIK ŠPORTNt OBJEKT DEL TRUPA IKPOO PflSNM Kt^U 9BRSKI VELETOK DVOBOJ AMRLU. IGRALEC IN PLESALEC IFREDI AVTOMOBILSKA OZNAKA BOMUNUE SREDNJA DOBAV ALPINSKEM TRIASU TEMEU, BAZA Eta- K tUPEUaVE RUDNINA, IMENOVANA TUDISFEN , ZDRAVKO PROTI ALKOHO-UZMU POSTAVA, RAST, ŽIVOT VELETOK VITALUl STARO-ORŠAI PESNIK ("NAJVEČJI LEVI PRITOK AMAZONKE ZRAČNA PUST NAD STRATOSFERO ,1 1 1^ FANSKO ME GRADBENI FOHMOa GERMANU REŽISER SZABO 5 iKSHri' IKOHCE TONA PRITOK , VOLGE AMPER HLJNSKA IGRALKA oou v ŠVICI <1 L I REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: patriot, obramb*, Vandali, en, Oman, lok, Aca, J, satir, EKs, JO, velikan, Anina, natakm, jr, rake, et, anta. stran 16 vestnik, 22. juljjaj^ 1 podlistki Iz župnijskih kronik: Velika Polana (35) Mučeniška smrt župnika Halasa Enako kut mnogo drugih vasi z Ravenskega in Dolinskega, je tudi Velika Polana spadala v pražupnijo Tumlšče. Postopoma so nastajale nove župnije (Beltinci, Odranci...) in naposed je dozorela tudi zamisel o samostojni župniji Velika Polana, v katero bi se vključile še vasi; Mala Polana, Brezovica in Hotiza. Zamisli je biJa naklonjena tudi beltinska grofica, ki je dala za gradnjo cerkve za omenjene štiri vasi na voljo zemljišče, vendar so boqi hram zgradili na drugem mestu in le za dve naselji. « Zametki gradnje cerkve V Veliki Polani so imeli manjšo kapelico sv. Donata, v kateri so bili verski obredi le občasno, drugače pa so Polančani hodili k mašam in prejemanju svetih zakramentov (krst, obhajilo, birma, zakon...) v župnijsko cerkev v Turnišče. Na začetku tega stoletja, vsekakor pa 1912. leta, je začel takratni »ceh-mešter« (cerkveni ključar) Matija Hozjan (Reckov) zbirati denar za gradnjo cerkve in ustanovitev župnije v Veliki Polani. Zamisel je podpiral (celo zanjo zbiral denar) tudi lumiSki župnik Jožef Sakovič. Za gradnjo so predvsem darovali izseljenci iz obeh Polan. Denar so začasno vložili v hranilnico, žal pa je potem prišla prva svetovna vojna in denar je v vojnih Časih izgubil vso vrednost. Zadeva se je premaknila 1923. leta, ko je v velikoplan-ski kapelici sv. Donata maševal Jožef Sakovič, po obredu pa se je z ljudmi pogovarjal o gradnji cerkve in stanovanja za duhovnika, o potrebnih dohodkih za njegovo vzdrževanje in ustanovitvi župnije. Ljudje so bili za Čimprejšnjo gradnjo. Tedaj pa je že bilo znano, da pri lem ne bodo sodelovali Hoti-žani, kajti odločili so se za zidavo svoje cerkve; Brezovičani so bili za to, da še naprej ostanejo v tumiSki župniji, Malopolančani pa so se bali bremen, kajti ljudje so životarili v slabih gmotnih razmerah. Morda pa se za sodelovanje niso navduševali tudi zato, ker so v zaselku Mačkovci že imeli sakralni objekt: kapelico Karmelske Matere božje, zgrajeno 1912 leta? Gradbeni odbor je odločil, da gospodinjstva iz tega kraja prispevajo nekoliko manj kot Velikopolan-čani. Odločili so se torej za gradnjo cerkve, ki bo dolga 28 metrov, v cerkveni ladji široka 9 metrov, do stropa visoka prav tako 9 metrov, zvonik pa bo visok 28 metrov. Načrt za cerkev je naredil stavbenik Bačič, zidarska dela pa je prevzel mojster Jandl iz Ljutomera Odločili so se. da cerkev zgrade v sre-diSu Velike Polane, kjer je bilo (in ■je Se) pokopališče, ob njem pa ne- ga je nadomeščal kapucinski duhovnik Metod Jeršin, ki je potem, ko je župnik Holzedl umrl, ostal v Veliki Polani še do prihoda novega župnika, To poslanstvo je prevzel 8. februarja 1972. leta duhovnik oziroma župnik Ernest Ve-leberi. rojen v Bogojini, in ga opravljal do upokojitve 31. julija 1982. leta. S 1. avgustom 1982. leta je postal velikopolanski župnik Franc Kodila, rojen v Ivanovcih na Goričkem To službo opravlja še danes, povrh pa je še dekan lendavske dekanije. Za veliko tega, kar sem že napisal o polanski župniji in bom še v nadaljevanju tega podlistka, gre zasluga njemu, saj je pripravil izvlečke iz polanske župnijske kronike in tudi sicer mi je bil na voljo s podatki iz sedanjega župnijskega življenja. Opremljanje cerkve Prvi polanski duhovnik ekspozit je 1925. leta zapisal v cerkveno kroniko: »Potreb je veliko, ker sem našel prazno cerkev.« S svojo ¥ t*£ kaj občinskega močvirnatega sveta, ki so ga seveda potem zavozili. Z gradbenimi pripravljalnimi deli so začeli 9. julija 1923. leta in očitno zelo (po)hjteli, kajti že 15. novembra 1923., torej še istega leta. Je bila cerkev pod streho. V župnijski kroniki piše, da so za gradnjo cerkve porabili 166.000 opek, ostrešje so pokrili s ploščhmi etemit. cerkev je obokana, kor sa- monosilen... Gradnja je stala 741.977 takratnih dinarjev. Leto dni pozneje (1924) so zgradili Še župnišče, ki pa je stalo 196.139 takratnih starojugoslovanskih dinarjev. Seveda pa cerkve niso uspeli povsem urediti že v prvem letu, ampak so to storili v naslednjih. Prihod kaplana Rantaša Menda si je zelo želel priti v Veliko Polano že omenjeni turniški župnik Jožef Sakovič, zato naj bi tako »navijal« za gradnjo in ustanovitev nove župnije. V Veliko Polano pa je prišel njegov kaplan Anton Rantaša, m sicer 23. februarja 1925. leta. Škofija je odločila, da postane duhovnik ekspozit. V Veliki Polani je ostal kot pioznejSi župnijski upravitelj do 31. avgusta 1938. leta, ko je odšel za župnika k Sv, Marjeti v Pesnici. Nato je (od 1. septembra 1938 do 15. decembra 1938) župnijo soupravljal turniški župnik Ivan Jerič, potem je postal velikopolanski župnik Daniel Halas, rojen v ČrenŠovcih, in to ostal do svoje tragične smrti 16. marca 1945. leta. Vmes ga je 9 mesecev (leti 1941-1942) nadomeščal duhovnik Matija Balažič s Hotize, kajti Halasa so madžarske okupatorske oblasti v omenjenem obdobju zaprle. Od 29. marca 1945. leta do 1. junija istega leta je v Veliki Polani opravljal duhovniško službo Anton Holzedl, rojen v Fik-Sincih, nato pa je prišel duhovnik Alojz Kozar, ki je ostal do 30. oktobra 1945. Tedaj pa se je vrnil Anton Holzedl, ki ga je škofija imenovala za rednega polanskega župnika H. julija 1948. leta. To je S Ji Župnijska cerkev Srca Jezusovega v Veliki Polani. Posnetek: Š. S, odločnostjo, smislom za najpotrebnejše je v nekaj letih s sodelovanj en vernikov dobrotnikov poskrbel za najnujneše. Domačin pater Boleslav je v tej zvezi zapisal: »RantaSa ni našel le prazne cerkve in župnišča brez nujenega inventarja, temveč tudi farno občestvo kot ledino, ki jo je moral začeti orati in zasejati, ker je bila vtver-skem pogledu zanemarjena in zapuščena. Poprej so verouk poučevali učitelji. Kar iz Biblije, Duhovniki iz Turnišča niso prihajali, ker jih je bilo premalo, tumiška Župnija prevelika, Polana pa daleč. Ža prvo obhajilo je prišel duhovnik in nas vse pripravil v eni dobri uri, naslednji dan pa smo že šli v Turnišče v kapelo sv. Antona, kjer so nas spovedali in po spovedi obhajali. A..t Rantaša je v polanski župniji uvedel stanovske nedelje, začel spovedovanje zelo zgodaj zjutraj; vsake pol ure je obhajal, da smo lahko šli domov in prišli k maši, ker je bila tedaj v polanski cerkvi le ena maša. Med ljudstvom pa so že obstajale bratovščine: rožen-venska, sv. Uršule, tretji red in presvetega Srca Jezusovega. Sam p^je ustanovil Marijin vrtec, mla- deniSko in dekliško Marijino družbo (ta se je ohranila vse do danes, op. pisca), pozneje je uvedel še moško iz žensko Marijino družbo, posvetitev družin Srcu Jezusovemu in druge pobožnosti.« V novo polansko cerkev so prenesli zvonček iz zvonika kapele, ki so jo podrli. Pozneje so kupili dva zvonova: 168- in 463-kilograraškega. Leta 1926 so postavili v cerkvi božji grob in ob e slih nov velik lestenec. Velike orgle, ki Se danes bogatijo bogoslužje, vendai pa so bile vmes popravljane in po-sodabljane, so Polančani dali izde lati v orglarski delavnici Josipt Brandla v Mariboru, zadonele pt so 1926, leta. Naslednje leto so cerkev opremili s slikami križevega pota, ki jih je izdelal akademski slikar Tone Ceh iz Ljutomera. V omenjenem letu so postavili stranski Marijin oltar. Glavni oltar Srca Jezusovega so postavili v ce-krev kmalu zatem, ko so jo pokrili in za silo uredili notranjost. Cerkvi bil do svoje prerane smrti 24. de- . cembra 1971. leta. Med boleznijo je bila za tedanje čase nujna tudi prižnica, ki jo je izdelal Franc Zamuda iz Križevec. Postno oltarno sliko pa je izdelal Tone Čeh, ki je tudi sicer poslikal celotno cerkev, in sicer spodnji del dekorativno, zgornji del pa krasijo slike svetnikov, zlasti v bogoslužnem prostoru. Na levi steni pod zvonikom pri vhodu v cerkev je napis: »1928. leta, za vlade knezoškofa dr. Andreja Karlina, lavantinska Cerkev vsa vesela slavi sedemsto letnico. Poslikati dal Stefan Vuk s pomočjo farni kov.« Dobrotnik je bil izselje- je lep obred maSniškega posvečenja s pozornostjo in navdušenjem spremljala z molitvijo in pesmimi,« je zapisano v Stopinjah. - Župnija pa je ponosna tudi na 12 svojih redovnic, od katerih pa živijo le še tiste, ob imenih kateiih stoji zvezdica. Njihova imena, red, rojstna kraja: Cvetana Gerič, usmiljenka, M Polana; * Agata-Angela Matja- V naši župniji veliko več fantov kot deklet. Cerkveni poročni obredi so ponavadi v župnijah, od koder so dekleta oziroma neveste. Tako se polanski fantje poročajo v drugih cerkvah. Drugače pa je bilo lani 11 oklicev.« samo to, kar lahko poti iz iJendave oziromn Hc ga dobili, ga odpeljali k Muri, kjer so ga postavili mrl’ ter prav od blil" liji V s u- njega Štiri puSke ir d 1.: nu v Ela''’ , * T OLIll ■■■ * I rt Tr Strele, ki jih je dobil v J deln se ie le nrestsl nec. doma iz Male Polane. V cerkvi je tudi 6 vitražev (barvnih oken). Na treh, ki so v prezbiteriju, so podobe: Srca Jezusovega, Marije in Jožefa, v preostalih treh, ki so na južni strani cerkvene ladje, pa so barvni mozaiki. Denar za vitraže so darovali posamezniki, katerih imena so zapisana na spodnjih delih posameznih vitražev. Večni Ijavci... graditelji, prenav- Čeprav so Veliko- in Malopolančani ter drugi dobrotniki omogočili in zgradili cerkev 1923, leta, je nastala uradno župnija Sele 1, januatja 1938. leta. Dotlej je Velika Polana formalno spadala Še v turniško župnijo, dejansko pa je imela že dotlej vse pravice in obveznosti, ki sicer gredo samostojnemu župnijskemu občestvu. Poimenovali so ga v župnijo Srca Jezusovega. Enako kot prvi polanski župnik, ; tudi vsi njegovi nasledniki {pa tako tudi sedanji župnik) skrbeli za duhovno rast svojih vernikov in za ohranjanje ter posodabljanje cerkve kot objekta. V nizu pridobitev, ki jih bom zapisal, ne bom omenjal imen župnikov, ampak le novosti. Pa poglejmo! Prvotno zakristijo so nadzidali in v tako pridobljenem prostoru uredili veroučno učilnico, h katerima so v novejšem času dodali Se enako visok prizidek (veroučni dom) in ga poimenovali po Danielu Halasu. Blagoslovil ga je pomožni škof dr. Jožef Smej. Prenovljeno oziroma dozidano je tudi župnišče. Veliko prenovo pa je doživela tudi cerkvena stavba. Tako so v skladu z novimi predpisi o bogoslužju preuredili po načrtih arhitekta Zazude iz Maribora cerkveni prezbiterij. Odstranili so star klasičen oltar in namestili daritveni oltar, obrnjem proti ljudstvu Med bogoslužjem je torej med verniki in duhovnikom. Že nekaj let imajo v polanski cerkvi in župnišču centralno ogrevanje. Pred desetimi leti so v cerkvi položili nove keramične ploščice in tako nadomestili prejšnje betonske. Iz novejšega obdobja je tole veliko delo: obnovili so ostrešje cerkve in prejšnji dotrajali eternit zamenjali z opečno kritino bobro-vec. Obnovili so tudi cerkveni stolp. Cerkev je ponoči od zunaj osvetljena in tako vidna daleč naokoli, čeprav je na nižinskem svetu. Še bi lahko nizal materialne pridobitve, pa bodi dovolj. V tem času pa urejajo okolico cerkve in župnišča; ko pa si bo župnija spet nekoliko gmotno opomogla, bodo obnovili Še gospodarski del župnišča. Morda bo tQ tedaj, ko bo dobila odškodnino za po vojni nacionalizirana zemljišča in šolsko poslopje? Duhovni poklici Župnija Srca Jezusovega Velika Polana ima 1.260 vernikov. Ti pa so zelo vneti obiskovalci božjih služb, saj jih ob nedeljah pride v cerkev v povprečju nekaj Čez 800! Ne sme torej prsenetiti, da je ta župnija dala (od leta 1938 dalje) kar 10 duhovnikov. Zdaj bom navedel letnice posvetitve, njihova imena, redovne skupnosti in kraja. 1938: Boleslav Ritlop-Polanski, kapucin, V. Polana; 1946: Ignac Lebar, salezijanec, M. Polana; 1953: Donat Kranjec, kapucin, V Polana; 1954: lože Hozjan, škofijski duhovnik, V. Polana; 1967: Štefan Balažič, kapucin, M. Polana; 1968: Jože Horvat, škofijski duhovnik, M. Polana; 1971: Štefan Prša-Placid, kapucin, M. Polana; 1972: Jože Prša-Paskal, kapucin, M, Polana; 1975: Jože Vuk, lazarist, M. Polana; 1983: Stanka Mat-jašec, kapucin, V. Polana. Zanimivo (in za polanske vernike nadvse razuveseljivo) je, da je Stanka Matjašeca posvetil v njegovi domači, torej polanski cerkvi pomožni škof Jožef Smej, Novo-mašnik je bil tudi prvi posvečenec tega Škofa. »Ob tej priliki se je zbralo lepo število duhovnikov in velika množica vernega ljudstva, ki šec. FranfiŠkanka. V. Polana; * Jerneja Kranjec, frančiSkanka, V. Polana; Helena Cuk, usmiljenka, V. Polana; Alfonza Gom-boSi, frančiSkanka, M. Polana; Je-drt Ja klin, frančiSkanka, V. Polana; Kazimira Žalik, šolska sestra, M, Polana; Mansueta RaSčan, sv. Križa, V, Polana; * Jerneja Kra- Mučeniška smrt Halasa Kot že zapisano, je velikopolan-ski župnik Franc Halas umrl 16, marca 1945. leta. V župnijski kro- ni ki piSe: »V petek, 16. marca njec, sv. Križa, V. Polana; =(< Ana Horvat, avguštinka, M. Polana; * Terezija Zerdin, sv, Križa, V, Polana? Pa še nekaj statističnih podatkov, ki redne bralce tega podlistka morda »utrujajo«, piscu pa se zdi, da jih »mora« navesti. Gre seveda za število rojstev in s tem krstov, porok in pogrebov. Lani je župnik krstil 14 otrok, do sredine letošnjega leta pa 10. V preteklem letu so bile v župnijski cerkvi 4 poroke, letos pa še nobene V letu 1992 je umrlo 22 faranov, do konca junija 1993 pa 7. Župnika Franca Kodila sem pobaral, kje so vzroki, za tako malo porok. Takole je pokomentiral: »V letih 1970-1975 se je rodilo 1945, se odpelje ob treh popoldan s kolesom v Lendavo, Bil je spovednik šolskih sester. Ob sedmih se vrača prek Hotize, kjer govori natanko ob sedmi uri z g, Balažičem na njegovem domu na Hotizi, se poslovi in odide. S tem izgine za njim vsaka sled. Drugo jutro je bila napovedana recitirana maša. Verniki ga čakajo. Cerkev je skoraj polna. Začudeni obrazi se sumljivo spogledujejo in neka temna. mo- reča slutnja se ugnezdi v srca. Morda pa je samo slutnja? G. Balažič gre ob deseti uri v lendavo na žarčamerijo, če ga niso morda oni zaprli. Ti o njem nič ne vedo ali nočejo vedeti. Popoldne gre dijak Hozjan na žardamerijo v Turnišče, nato v Beltince in Soboto. Nikjer ne vedo o g. Halasu ničesar. Tudi pri detektivih nič ne opravi. Sele v nedeljo popoldne pride nekdo iz Kota in prinese ves o Halasovi smrti. I...I Zaenkrat lahko rečemo delo se je, da je prestal noma mirno, saj je preč □ trenutkom zaprl oči m j, svoje mlado življenje Btig^ tev za duše in narod. Zvtčn , - .3|-fgV zajeli so ga valovi «j; Mure. Kolo so pozneje . prav istem mestu, kjer I ’ j( G. Halas je imel Šal in ...< - gotovo po dobroti nosti - ujel med korentne p niso imeli moČi, da bi , truplo nesli daleč proti še naprej. Zanimivo je. io jalci niso polastili niti niti sledu ni bilo a pred smrtjo preiskali-je mudilo. .. V sredo, deseti uri je bil pogreb. J velikanska množica H' li' I! hovnikov in dva ......... ... -grob so položili nad sto tc v času, ko rožice Se So župnika ustreli madžarski vojaki zani? Vprašanje, ki ■ j^jgiljf to v znova in znova ki menda vedo. zaradi ljubega rairu (i) ' molčijo, Štefan sO0’ ,0^^ i I : i : - s; ■ i 5 I J- d . r J fl. : a ■'J, ft; .■ 44 JANEZ I Po ohranjenih slikarijah na severni ladijski steni bi lahko sklepali, da je bila celotna stena okrašena s poslikavami. Žal doslej nikomur ni uspelo take misli potrditi, kajti baročna prezidava v ladji je bržda docela zakrila te sledi. Poleg slikarij na severni steni se je poslikava ohranila tudi na desni južni polovici slavoloka. Tamkaj je videti neko manjšo klečečo figuro, ki kaže podobo neznanega klerika ob svetniku, tjSpravljenem v meniško oz. mašniSko opravo. Žal je obiskovalcu mogoče videti le del te dvojice, saj je zgornji del svetnikovega živ6ta in glave zakril baročni obok, se pa da sledi te figure videti nad obokom. Koga upodablja prizor, je le stežka opredeliti. Najverjetneje ne bi mogli misliti ti a že naslikanega župnika Erazma, ki je svoje odlično mesto dobil ob apostolih oz. v smisleni povezavi z njegovim patro-nom sv. Erazmom na južni prezbiterijski steni. Morda je tu Slo za cerkevenega dostojanstvenika, ki je mogel biti v zvezah z marijansko župnijo. Desno od te dvojice se zgolj v fragmentih orisuje podoba Marije zavetnice s plaščem. V srednjem veku in še zlasti v gotiki je ta motiv doživel silovit razmah, kajti v iskanju izhoda iz stisk se je preprosti vernik najpogosteje zatekal k pobožnostim, posebej priprošnjam Mariji. Seveda ima motiv sila zanimive konstelacije, ki bi mu bilo mogoče več podmen opredeliti s psihoanalizo. Nič manj mičen motiv ni podoba sv. Krištofa, ki se je v skromnih ostankih ohranila na zunanji južni steni ladje. Pregovorno pomenljiva simbolika lika sv. Krištofa, orjaka, ki naj bi po legendi nosil Čez reko otroka - Jezusa, osmi sij uje vero, da kdor bo zarana uzrl podobo sv. Krištofa, tistega dne ne bo umrl nenadne smrti. Tudi v Martjancih so verniki dolga stoletja pogledovali na tega svetnika, vendar pa je šel urbani razvoj južno od cerkve, tako da zgolj podoba in nekaj oddaljenih hiš pričajo o naselju južno od cerkve. Marijanska cerkev je nemara najpopolnejSi spomenik prekmurske gotike, saj združuje z visoko slogovno ubranostjo in harmonijo arhitekturo, stavbno plastiko in slikarstvo. Nikoli prebeljene freske v prezbiteriju z živostjo barv, prizorov, ki se nam razodevajo v čudovitih zgodbah in pomenih, zares sodijo prav v vrh gotskega stenskega slikarstva na Slovenskem, toda tudi v srednjeevropskem prostoru jim gre hvalevredno mesto. Pri oceni slikarij v Martjancih nikakor ne moremo prezreti bistvenih ugotovitev, ki dvigujejo naS spomenik na visoko mesto umetnostne produkcije iztekajočega se 14. stoletja. Pri marijanskih slikarijah ne kaže zanemariti, da gre za slogovno približevanje in celo hkratnost s tokovi t i internacionalnega gotskega stila, torej za umetnostno govorico, ki priča o tesnih zvezah Akvilove delavnice s srednjeevropskimi centri. Navkljub večkratnim omembam Prage in čeških delavnic nasploh je nujno poudariti, da pride prav v Martjancih do zelo neposrednega naslona na rokopisno slikarstvo in v tem oziru do prevzemanja določenih kompozicij, ki so osupljivo podobne. Nemara je od vsega najbolj tvegana misel, da kaže računati celo I Martjanci, severna stena ladjei letu 1392 z neposrednimi stiki med mojstra'*' pjai"’ I"* > z neposrednimi stiki med mojstro" strom marijanskih apostolov । O poslikavi Martjanec je mogoče^^ , | Cuje visok slikarski standard, in grafsko zasnovo, ki nagovarja '**''*^ h Ičaritativnosti. V rešitvah, kakot pjjl gre za delo dveh slikarjev, torej »a _ njegovega očitno prvega sodel'"'^'. 2^ njegovega ocileiu prvega . z.-’ k *' ' ^tei, I , 4. M ( Gasilska društva v PreknTuijn, Prlekiji in Slovenskih goricah so dobro opremljena z motornimi brizgalnami, Pohvaliti pa jih gre, ker ne le ohranjajo, ampak obnavljajo stare brizgalne in opremo. Gasilci iz Dragotin ec pa so 90 let staro brizgalno na ročni pogon celo preskusili v »mokri« vaji. Precej so se namučiti, preden je pricurjala voda! Morda je bilo takti zato, ker so jo črpali iz kopalniške kadi? - Posnetek: $. S. i' ‘'r«ti-o"'\ jr^ttiljeju 'izdalo Ivan EmbruS in Karel Karnet. so orisali so- Domače gasilsko društvo pa je : Društvo šteje več svojim Članom podelilo priznanja oziroma značke za v v izdalo onsali so- jubiljeju ■ katerih jih je 20 ‘ JE je v tako 10 i,h mladinski in 4 i So ne- Id m ža v 10-, 20- in 30-letno delo v društvu. Gasilsko društvo Žep ovci tudi med najstarejSa v Fo- na in okoli- murju, saj deluje že 111 let. Praviloma bi morali praznovati ^selkov dobro jubilej (110-letnico) lansko požarno var- leto, vendar so ga prestavili na društva je letošnje, kajti Želeli so, da do slavja preuredijo nekdanje po-^tagotincih so slopje, ki so ga dobili od kme-'" ' tijskega kombinata, v ustrezno so s«. OhlM' primerjavi gasilsko poslopje, veliko nekaj ■ ■ Čez 100 kvadratnih metrov. Po '‘"•'Oliko 3-letnem delu, ki je terjalo Težnja po večjem domu jih je spremljala več let, 1990, leta pa so končno zavihali rokave in s preostalimi vaščani zgradili veliko vaško- gasilsko dvorano. V društvu je zdaj 125 članov. Na nedeljski slovesnosti je bil osrednji govornik predsednik slovenskih gasilcev Ernest E6ry, društveno kroniko pa je prebrala Nada Kreslin. Predsedstvo gasilske zveze Slovenije je Martina Hrena starejšega odlikovalo s plamenico L stopnje; plamenici II, stopnje so sta prejela: gasilsko društvo Srednja Bistrica in Štefan Jerebic; plamenice III. stopnje pa so dobili: Martin Hren. Ignac Kreslin in Mafija Majcen. Gasilskemu društvu in posameznim članom pa je priznanja izročila tudi občinska gasilska zveza. Plaketo veterana je dobil Štefan Šuster. V bogatem kulturnem programu so sodelovali: ljudske pevke, Solaqi in folklorna skupina kuda Ferda Godine. Potem pa je bilo veselo rajanje. V nedeljo so praznovali tudi gasilci na Tišini. Ob 60-letnici je bila najprej v farni cerkvi maša za umrle gasilce, nato pa je bila slovesnost, ki se je je udeležilo 12 sosednjih gasilskih društev. Iz kronike, ki jo je prebral Feri Vukan, je razvidno, da je imelo društvo, ki so ga ustanovili 23. decembra 1923. leta, na začetku 12 članov, Prvoten gasilski dom je bil iz lesa. Sprva so imeli ročno brizgalno, 1937. leta pa so kupili motorno. Leta 1979 so dobili orodno vozilo IMV 200. Medtem so skupaj z vaščani uredili gasilski dom, 1988. leta so dobili 5.000-litisko avtoci-sterno... Na slovesnosti je poveljnik občinske gasilske zveze Franček Gomboc orisal razvoj pomurskega gasilstva, nato pa KROŠKI BROD - Prekmurje in Prlekijo povezuje pri Krogu brod, ki ga od enega do drugega obrežja Mure vozi neutrudni Franc PerkiČ. Največ prevozov je seveda ob koncu tedna, ko se ne prevažajo le kmetje, ki imajo njive na drugem območju, ampak tudi ljudje, ki pridejo v miren obmurski svet, da bi se odpočili, okrepčali, morda ulovili kako ribico, nabrali kak gozdni sadež. Da je na kroškem brodu velik promet, kaže tudi tale slika. Posnetek: J. Ž. 1 s L . J#*** ’ ŠTOROVKA - Okolica Bukovniškega jezera, v ugodnih vremenskih razmerah sicer pravi gobarski raj, zaradi letošnje suše ni izpolnila pričakovanj. No, zadnje deževje pa je le ovlažilo zemljo in ponekod so le prikukale na plan toliko iskane gobe. Večjo srečo je imel Jože Farkaš iz Lendavskih Goric, ki je našel ob jezeru ne le to štorovko, ki jo ponosno drži v roki, ampak še nekaj tej podobnih. Ne drži torej trditev, da z nabiranja prineseš več klopov kot gob. Posnetek: F. B. rana pa so podelili Rudolfu Kovaču. Drugi člani druftva so dobili spominske značke za požrtvovalno delo v gasilskih vrstah , društvo pa je prejelo priznajo občinske gasilske zveze. Poteklo je 70 let, odkar deluje na Srednji Bistrici gasilsko društvo, ki so ga ustanovili na pobudo takratnega ravnatelja osnovne Sole Oroslava Železnika. Prvi predsednik je bil Ivan Špiclin. Društvo si je najprej gmotno pomagalo z nabirko zrnja, 1927. leta pa je priredilo tombolo. Prvotno leseno garažo, kjer so shranjevali ročno brizgalno in orodje, so nadomestili s sodobnim gasilskim domom, kt so ga gradili več let in končno dogradili 1980, leta. Naslednje leto so zgradili več protipožarnih vod- podelil priznanja. Gasilsko živina odšla, denaija pa ni Na temeijenem sodišču v Mariboru so obsodili na S-ietno i zaporno kazen 57-letenga Janeza GradiŠaija iz Ljubljane, ki je kol direktor zasebue firme Biovha kupoval od raznih podjetij in I občanov blago, ki pa ga ni plačal- SkupiQ sije protipravno pridobil društvo Tišina je prejelo plaketo 1, stopnje predsedstva gasilske zveze Slovenije. Franc Koren, Alojz Ozvatič, Rudi Ficko, Franc Palcer, Franc Ozvatič in Jože LapoSi pa so dobili priznanja za 50-letno delo v gasilskem društvu. Kulturni program pa so pripravili učenci tišinske osnovne Sole. ' premoženjsko korist v skupnem znesku 26 milijdnov lolaijev. »Kupca« pa so si dobro zapomnili tudi kmetje z območja lenarške in ormoške občine, saj se je lani z najmanj šestimi dogovoril za odkup 117 pitancev, in sicer za kilogram žive teže 3 marke v tolarski protivrednosti. Živino je seveda dal odpeljati, s plačilom v 14-dnevnem dogovoijenem roku pa ni bilo nič. Medtem se je namreč nabralo toliko dolgov, da je služba družbenega knjigovodstva blokirala žiroračun. To vest objavljamo v poduk. Namreč tudi na pomurskem območju se občasno pojavljajo kupci neuveljavljenih firm in včasih ponudijo kak tolar več kot domače zadruge, zato nekateri tvegajo. Doslej sicer še nismo zvedeli, da bi bil kdo oškodovan, pa vendarle ne priporočamo takega poslovnega tveganja. Izkušnje nekaterih rejcev bikov kažejo, da Se najmanj tvegajo tisti, ki žival zakoljejo doma in dobe takoj gotovino od vaških kupcev gove- 'Itugačna, saj 3,800 delovnih ur in 30 traktor-■ ■ ■ skih prevozov, so pridobili ga- z J" j' ^'»vo^aribop,? "ojak - ■ C- J,'Z domači in 'li na- silski dom. Visok jubilej so to- so ■■I Škof Veko- žepovski gasilci zaznamo-r^Poldnt. f,a sn SP vali z veliko delovno zmago. Gasilsko društvo šteje 44 aktivnih gasilcev, ima pa še 18 mladincev oziroma pionirjev. Veliko skrb posvečajo izobraževa- O?.?"® k ne domom. začelo na vasi, potem k i? .xxj| — nju- Seveda pa imajo tudi so- I ^'^no briz- dobno gasilsko opremo. Pred-■ ■ ■ sednik društva je Jože Brus. *'fetusa. ® •'9nj- gasilci pre- tla sodobno V Vidoncih na Goričkem so rinogljivost gasilci praznovali v nedeljo " (s seda- 60-letnico. Slovesnost se je za- čela Že dopoldne z mimoho- Š. S., L. Kr., G. G. J. Ž., F. Ku. Zgodilo seje... 4 " na Oh juuopnO t kombini- 1 S?L.So i _________dom gasilcev iz 11 vasi, nato je 'S'’ sodobno graški Župnik Štefan Kuhar da- roval mašo. Nadaljevali so _______ _ s kulturnim programom, ki ga •^P gasilski je pripravila domača mladina; ■______slavnostni govornik je bil pred- sednik občinske skupščine An- '-Z- gradili po-“i** dodali ne- Kmetje so oškodovani 14,690,000 tolarjev. za dine, svinine... Š. S. Soboto in Martjanci se je zgodila huda nesreča, ker je Jože K, iz Žižkov, ki se se je peljal z osebnim avtom iz Lendave, v levem ovinku zapeljal na desno bankino in tako -trčil v avto Vojka P. iz Murske'Sobote, ki se je pripeljal iz nasprotne smeri. Oba voznika ste se hudo poškodovala, prav tako pa tudi Anton D. iz Murske Sobote, ki je bil sopotnik v vozilu Vojka P. Posledica prometne nesreče na regionalni cesti na Srednji Bistrici je huda telesna poškodba kolesarja Antona V. V Bogojini se je pripetila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avta Ignaca H. iz Bogojine pred voznikom kolesa 2 motorjem Francem Glavačem iz Martjanec. V trčenju se je slednji hudo poškodoval. Jože K. iz'Ljubljane se je peljal z osebnim avtom po regionalni cesti z VaneČe skozi MošČance. V tem tem kraju se je srečaval s traktorjem s priklopnikom, naloženim z balami slame. Ko je bil avto vzporedno s traktorsko prikolico, je izza nje pritekel na avtomobilistov vozni pas otrok A, K...ki ga voznik zadet in hudo poškodoval. Mihael B. iz Murske Sobote naj bi z motornim kolesom nepravilno prehiteval v Mele h tri osebne avte, in to v hipu, ko je eden od njih že zavijal v levo na parkirišče gostišča. Motorist se je izognil trčenju s sunkovitim zavojem v levo, vendar se je kljub temo hudo poSkodval. Padel je namreč na parkirišče. Pred gostiščem Baranja na regionalni cesti med Mursko 'i ' i 1 9 K ti i« •”^9ter desetimi drej Gerenčer. Predsednik galeta silskega društva Štefan Ber-"j'’ ^jna sobo, pa je prebral gasilsko kro- ■CLih orirpini/i niko. Vsi ustanovni člani žal ne J ii?^niih n'’,“’"vi!i I ""je koZ, prirejajo niko. Vsi ustanovni člani žal ne l^jer je po- žive več. Se vedno pa se dobro zat(, °*’vednih obi- drži starosta vidonskih gasilcev v "ki jC "k ZatC,"'-'' primeren Rudolf Kovač, ki je s svojo I t, '•kld^^rkbijp ^'■’- Ta denar lepo pisavo vodil tajniške posle i ............................ ? --.a ' ncrtni' I" najiiiii- ------------------------- ----- ip najbrž gasilska leta kupili ročno brizgalno ^'Erai/ ''e predp^^^^rslk nekaj s pripadajočo opremo, leta 1956 pa so kupili brizgalno na 'Uradna konjsko vprego. Ker dolgo ’ '■ ■■ . časa nib) imeli društvenih pro- J.. obn, prirejajo •'Jer je po-'^«dovefln:K /L; z Gornje Bistrice. Voznik I je od ustanovitve društva pa vse do 1968. leta. Gasilci so 1934. eii ■ Tuto so pre- pa ic bc- Mih. m pro- storov, so se shajali po domovih posameznih članov. Gasilski dom so začeli graditi 1964. leta in ga čez tri leta predali namenu. V tistem času so tudi kupili motorno brizgalno Sa- osebnega avta Anton M. z Gornje Bistrice ga je namreč tesno prehiteval, zadel in kolesar je podel na pokrov avtomobila, od tam pa na cesto. Veliko hujša prometna nesreča na Gornji Bistrici se je zgodila v nedeljo ob 18.30, in sicer med voznikom tovornega avta s priklopnikom, ki ga je vozil Zlatko H. s Srednje Bi-stice, in kolesaijem Ivanom K. z Gornje Bistrice. Kolesar je na kraju nesreče umrl, okoliščine pa policija še ugotavlja. KJE JE NAJDENČEK? - Ne le družina Mazane L. iz Cvetkove ulice 14, ampak tudi mnogi drugi, ki stanujejo tam naokrog; Se zlasti pa otroci, močno pogrešajo Crno-be-lega psička pasme terier, ki je izginil neznano kam v četrtek okrog 23. ure. Vse kaže, da je bil ugrabljen, kajti neznanci so razdejali Še njegovo utico. Morda sc je vse to zgodilo zato, ker je bil psiček {nekoč najdenček) glasen, Še zlasti do neznancev, ki so radi stikali po dvorišču in parkirišču. Psička išče skrbna varuhinja, za njim stikajo policisti, svoj delež pa je dodal s to »tiralico« tudi podpisani. Posnetek: Š. S. vestnik, 22. julija 1^ stran 18 I Šport II Miloš Šoškič - trener soboške Mure Mura stopnico višje Soboški prvoligaš Mura, ki je v minulem prvenstvu zasedel tretje mesto, to je naj večji uspeh doslej, in je za las zgrešil cilj - tekmovanje v evropskem pokalu - je 12. julija začel s pripravami za novo tekmovalno sezono. Vodi jih trener Miloš Šoškič, pomagata pa mu Milivoj Gavrilovič in Franc Kosi. Gavrilovič je pomočnik trenerja, Kosi pa je angažiran,kot kondicijski trener do 28, julija. Sicer pa smo se več o pripravah in novi tekmovalni sezoni pogovarjali z Milošem Šoškičem. - Kakšen Je program priprav za novo tekmovalno sezono? »Vadimo dvakrat dnevno tri dni zaporedoma, potem pa je en dan prost. V enem tednu imamo 12 treningov. Od 28. julija do 8. avgusta tudi načrtujemo skupne priprave v Črni na Koroškem. Pred odhodom v druge klube Se Lebar, Vori, Kokaš, S. Cener, Zver, Cirk-venčič in Omerovič. Irgolič je prenehal igrati in je postal direktor kluba. Z igranjem namerava prenehati tudi Kosi, vendar se bom z njim Se pogovoril. Od teh predvidevanj sta klub zapustila Cirkvenčič in Omerovič, kot kaže, pa bo v klubu ostal tudi Gutalj. Namesto teh igralcev sem predlagal, da bi v klub pritegnili tri dobre igralce, v priprave pa uvrstili tri nadarjene mladince. Od načrtovanih igralcev nam je □spelo dobiti vratarja BoSko-viCa in igralca Bakulo, v klub pa nismo uspeli pritegniti Jer-maniSa. Namesto njega je prišel Gliha, ki pa je bil nadomestilo za Gutalja, Klub pa je Se angažiral Kokola in GaSeviČa, katerih kakovosti pa ne poznam.« - Kako ste zadovoljni z Žrebom parov? »Z žrebom sem zadovoljen. Vedno si Želim, da igramo v jesenskem delu prvenstva z najtežjimi nasprotniki v gosteh, na pomlad pa doma. Sicer pa moramo tako in tako igrati z vsakim moštvom.« J Ivan MarkoviČ-Džalma - trener Beltinec Beltinci med prvimi šestimi moštvi bomo odij tekmi, v ( xali eno ali dve lažji Imi imamo dogovor- jene tri tekme s Korotanom in — Reku ste, da računate tudi na tri klubske mladince. Kakšne so njihove možnosti igranja? I r J*, £9 J 'fe- M MaLČibJi t i; .1 Z . - Kdo pa so favoriti za naslov prvaka v novi tekmovalni /? »Tudi v novi tekmovalni sezoni je najresnejši kandidat za prvo mesto ljubljanska Olimpija. Poleg nje so med kandidati še Maribor Branik, Mura, Živila Naklo, Ljubljana, Studio D.« - Med kandidati za najvišje mesto ste omenili tudi Muro. Na kaj računate? »Moj cilj v novi tekmovalni sezoni je, da bi se Mura uvrstilo stopnico višje kot v preteklem prvenstvu. Tako bi uresničili že nekaj časa navzoč sen, to je uvrstitev na evropsko pokalno tekmovanje. Sicer pa si želim, da bi v Murski Soboti, kjer imamo največ ljubiteljev nogometa v Sloveniji, a firmi- Rudarjem iz Velenja. Po vrnitvi pa bomo odigrali tudi prijateljsko tekmo z beltinskim Po-Irošnikom. Skupno načrtujemo okrog 7 tekem.« - V prestopnem roku ste dobili pet novih okrepitev, To so Boško Baškovič (Koper), Primož Gliha (Studio D), Marjan Bakula (Maribor Branik), Vlado Kokol (Železničar, Maribor) in Željko GaševiČ (Potrošnik, Beltinci). Ali ste s temi okrepitvami zado- voljni? ' »S pridobitvami sem zadovoljen, čeprav v klubu nismo uresničili vseh mojih predvidevanj. Po končani minuli sezoni smo se odločili, da bomo 8 igralcem omogočili odhod,tz kluba, enim za stalno, drugim začasno in tako zmanjšali preveliko število igralcev. Poleg Gutalja, ki bi želel oditi v Nemčijo, bi lahko odšli Nogometna klub Mura, Murska Sobota, Kopališka 45.Tekmo-valna sezona 1993/94. Vodstvo klufea - predsednik: Milan Moeiec; Vlado Banko; blagajaBc: Mirko Babič; gospodar: Bojan Skalar; : treser 1: M^Š Šoškič; treo^ 11: Milivoj Ga vri Jovič; tehtri^ Fmnc Litrop; šporitti lektor; Janko Irgolič; zdra^k: dr. Bojan Korošec. Igrald More v sranoi 1950: Štefan Černjavič (1967), Franc Cifer (1971). Srečko Bič (1966), Adamo Baranja (1970), Robi Belec (1969), Goran Gutaij (1969), Kristan Cener (1967), Tomaž Emeršič (1969). Peter Breznik (1970), Mirsad Granov (1965), Kristan Zver (1973), Dani Lebar (IS^), Anton Slavk (1961), Boško BoSkoviČ (19©), Magan Bakula (1966), Viadt-mtr Kokol (1972), Želj^ GaševiČ (1967), Primož Gliha (1967), Franc Kratkič (1975), Daniel Brezič (197^, Jerng Holeman (197^, Jo& Kosi (1959). »V klubu imamo tri zelo nadarjene mlade nogometaše, To so: Brezič, Krančič in Ho teman. Nje smo uvrstili v priprave prvega moštva. Čeprav je iz kluba odšlo premalo igralcev, jim bomo dali vse možnosti, da si priborijo mesto v prvi enajsterici.« rali moštvo in igralce Mure z igro, tako kot mi je to uspelo pri Olimpiji in Ljubljani.« Feri Maučec Janko Irgolič - direktor NK Mure Potem ko se je po minuli tekmovalni sezoni poslovil od ak-rivnega igranja nogometa, je postal Janko Irgolič iz Gornje Radgone Športni direktor NK Mure. Štiriintridesetletni vratar ima za seboj bogato nogometno kariero, saj je mrežo varoval pri Mariboru. Olimpiji, Domžalah. Potrošniku in Muri. Nastopal je tudi za slovensko in jugoslovansko mladinsko nogometno reprezentanco ter slovensko reprezentanco veteranov. Svoje tx)gate nogometne izkušnje bo lahko kot koordinator v klubu koristno uresničeval. Kajakaštvo —------------------------------------ Slalom in spust v Krogu Brodarsko društvo Mura iz Kroga organizira v soboto, 24., in v nedeljo, 25. julija 1993, tradicionalno kajakaško tekmovanje Mura 93. V soboto ob V novi tekmovalni sezoni bo beltinski prvoligaš nastopal pod imenom kraja Beltinci, saj klub in pokrovitelj Potrošnik nista podaljšala pogobe. Bel-tinčani so se začeli pripravljati na novo tekmovalno sezono 12, julija in vadijo dvakrat tedensko v beltinskem parku pod strokovnim vodstvom trenerja Ivana Markoviča-Džalme, njegov pomočnik pa je Jože Seč-kar. Za treninge je med ljubitelji nogometa veliko zanimanje, saj se na vsakem treningu v Beltincih zbere več ljubiteljev nogometa. Več o pripravah, okrepitvah in predvidevanjih v novi tekmovalni sezoni smo se pogovaljal s trenerjem Ivanom Markovičem- Džalmo, V pripravljalnem obdobju imate na voljo 42 dni. Kako jih boste izrabili? Prvi teden priprav smo vadili enkrat dnevno, in to trikrat za- ■1 'ft; Si B 'r?; pored z enodnevnim počitkom. Drugi teden smo začeli vaditi dvakrat na dan in tako bo vse do prvenstva. Treningi so dobro obiskani z izjemo poškodovanih Miloševiča, Mundjarja in Jančiča. Med pripravami bomo odigrali okrog 10 tekem, prvo tekmo pa smo že odigrali v avstrijski Radgoni z drugoliga-šem Alpino Donmavitz. Dogovorili smo se tudi za prijateljske tekme s soboško Muro, Se-gesto iz Siska, Publikumom iz Celja in Gidosom iz Turnišča. Prijateljskih tekem bo dovolj, tako da bodo lahko dobili priložnost vsi igralci.» Pred tekmovalno sezono se največ govori o okrepitvah. V Beltince so prišli v prestopnem roku štirje igralci: Dušan Kosič (Studio D), Branko Božič (Mavrica), Zlatko Gabor (Avstrija) in A len Pek (Rudnik Velika Gorica). Kaj menite o teh okrepitvah? Občinska nogometna liga Lendava «Vedno sem bil zadovoljen s kadrom, ki sem ga imel. Tako je tudi tokrat. Moja naloga je, da jim dajem nogometno znanje, ki ga potrebujejo za prvoligaško tekmovanje, in da pokažejo tisto, kar zmorejo. Moram povedati, da so v klub prišli djaija, ki zdravita kolena, in Jančiča, jancu-oJI nesreči , ho sami tehnično podkovani igralci, ki znajo igrati nogomet. Tako mislim, da smo tokrat močnejši, kot smo bili v minuli tekmovalni sezoni,» V priprave prvega moštva ste vključili tudi nekaj mladincev. Kaj pričakujete od njih? «Res je, v priprave prvega moštva smo vključili Kuzmo, Žerdina, Golobasa in Ulna. Gre za nadaqene in obetavne mladince, ki bodo lahko ob resnem delu prišli v prvoligaško ekipo. Veliko pa je seveda odvisno od njih samih, č« bodo to priložnost znali izkoristiti,» V klubu imate poškodovanih nekaj igralcev, ki še ne tre- v prometni t.. . . roko. Mislim, da ■ kmalu začel trenirati 'f red do začetka f*' jrjti Kmalu pa naj bi ^pjt tudi Miloševič, medte® poškodba Mundjaija težja, kot smo emsJm '' ...__________________A- najresnejši kandtii^ ,iiln »Moštvo, ki i® slov prvaka in iiš stot kov igralskega » igralskega kai^^ možnost, da prvak, To je vsekakoDJ . ska Olimpija. Za naj , sto pa sta ji Hi’’ : meča Mura in Ma ■ nik.« Kakšno uvrstitev f* Jete za Beltince. »Zdovoljen z vsat’ ! i nirajo. Kakšne sa njihove možnosti vključitve v moštvo? Poškodovane imamo tri igralce: Miloševiča in Mun- uvrstitvijo od l"--,- I j gor, medtem ko b' I tev nižje od P*’'®*'’,.;, s Vodstvo kluba na j. sečnikom j veduje mesto . ijiiA* stimi moštvi,« Fen Nogometni Klub Potnik, Beltinci, stadion v valita sezona 1993/94. Vodstvo klaba - predsednik; Viktor oarktt- Ketler; vouskvo Muua - prcuaeuiuu v is.tv* I*' r- Horvat; felag^sac: Ivan Horvat; gospodar: Si^ trener I: Ivan Markovič Džalma; Irener It iir®f KcncK t« i*' p/ in Aorittoil. Alešem lov. pji ggjK 22. julija 1993 stran-19 t' k' šport I državna nogometna liga f kUc- - - — - ^afta, Gidos in Beltrans 2aceB s pripravami ■r "i-votek'^ logometiii drugoligaši so že začeli s pripravami za 1 sezono, nekateri tudi z novimi okrepitvami, V lendavski 1’6® precejšnje spremembe. Novi trener je posta) sn igralec zagrebškega Dinama in državne reprezentance. Mpustili Kusek, Požgaj, Šavel, Vida, Vučko, Horvat m Bubek, 'ij 5^!? 45®^ mlajši in iz Dobrovnika seje vrnil Varga. Predsednik kluba I Stefan Sobočan, predsednik upravnega odbora kluba pa je J 'ttftiij ^*’8®'’t’etaši Nafte so 13, julija začeli priprave za novo liti;®®7t>tio. Trenerju Vabcu pomaga Jože Pal, dosedanji trener i Itoteni prevzel vadbo mladih nogometašev. Gidosa iz Turnišča so začeli priprave 15. julija pod vod- ■liniMirka škaliča in pomočnika Jožeta Rousa. V novi tekmo-I Izpustili moštvo v glavnem sestavljali dosedanji igralci I Iticr n Pucko mlaiši (Nedelica). Boštian Režonia (Ren V lu .®’t*t®vec prej igralec zagrebškega Dinama in državne reprezentance. I I JE 144V31VI,/ V ^jčivjicTUi uv>C7uciiiji igmiiri- Kluh W mlajši (Nedelica), Boštjan Režonja (Renkovci) in i.„ ' ™''“ (Kobilje). Prišla pa sta igtalca Mure Vori in Kokaš. tloma. v začetku avgusta pa bodo odpotovali na Ni)w^^ priprave v Pacso na Madžarsko. iz Veržeja so začeli pripravljati na novo tekmo-no v druP! lipi kiftr hnriri nrvič tekmovali. Ifi mliia nod Ni ''(■[B drugi ligi, kjer bodo prvič tekmovali, ib. julija pod trenerja Zorana Cirkvenčiča in pomočnika Borisa Ran-I ^liorie bodo odpotovali na Štiridnevne priprave na 1 Bdtin b'' — —imivt 1 pi [411 pa iV. k ij,.!,JIUIJ^J k,, kkki V,- (Dokležovje), Damjan Vozlič in Kristjan Stojko ri BI zapustil nihče 1 priSli pa so: Robert BerendijaS (Potroš- Atletika________________________ Damjan Špur državni prvak v Ma^KMti je bilo državno atleUko prvenstvo člane in članice. Sodelovali so tudi pomurski atleti in dosegi nekaj odKčnib uvrstitev in rdtordov. Največji i^peh je vsekakor dosegel Damjan Špur, saj.je v lel^ na m s časom 10,83 zasedel prvo mesto in naslov državnega V i^u na 200 m pa je bil tre^ s časom 22,54. Tretje mesto je osvojila tuifi Štafeta AK Pomurje (Špar, Šiterman, Kolar, Mai^) 4 x 100 m s časom 43,83. L^ uspeh je dosegjtl tu^i B31bfd M^jar v troskoku, kjer je bil peti 13 JZ m, v skoku v dal^o 6J3 in v teku na 200 m je bil (Knu. v teko na 106 m po deveti. Štafeta AK. Pomurje 4 s 460 m je bila šesta. Od dnt^ pomurskih atletov velja wlidoe rezultate Kotarja - na W ra je ba deseti, aa W m pa enajsti - Keg^a, B je ba na 800 m trinajsti, aa 400 ra pa šestnajsti. Šteratana., ki je v teku na 100 ■^1 c««?’ o ^‘^goniet _ ___________________ Leoben : Beltinci 1:1 3^' avstrijski Radgoni odigrali prvo prijateljsko P''iprav za novo tekmovalno seono v prvi državni ligi. ’ ’W.u. J* "■ __ r^oir i __________:____1: 1.9 — u;i; DSV Leoben so igrali 1:1. BeltinČani so bili tekmec in imeli tri izrazite priložnosti za gol, ki pa niso izkoristili. V drugem delu, ko je trener ^jt. vsem razpoložljivim igralcem, pa so bili boljSi , “Vilince je dosegel VoroS- I --------- ■ — I I r > I m zasedi deseto, na m enajsto in na 4(Xj ra devetnajsto. Pri ženskah pa je zasedb Barbara Berden v skoku v višino s 171 on peto, v skoku v daljino pa $ 485 cm deveto mesto. Z (Kvojitvijo naslova državnega prvaka v teku na 100 m si je Špur, letos najhitrejši Slovenec, zagotovil nastop v državni teprezentanci, ki bo sodelovais na Madžarskem na peteroboju reprezentanc Mad- žarike, Avstnje, WelBa. USa^in« in Slovence. M. Šeruga jS Hokejski turnir v Lipovcih I Zmagal madžarski prvak Volan Mu sreduzemskih igrah v Franciji smo imeli Prekmurci štiri udeležence. Na posnetku od leve proti desni: Stojan Fišer (mednarodni košarkarski sodnik), Dean Fujs-Geza (odbojkarski reprezentant) in Borut Veren (namiznoteniški trener). Manjka Franc Cifer (nogometni reprezentant). Ob) * Odbojka na pesku------------------------------ Državno prvenstvo v Soboti Hi Na novem igrišču z umetno travo v Lipovcih je bil mednarodni turnir E' v hokeju na travi. Poleg treh slovenskih predstavnikov je sodeloval tudi madžarski prvak Volan iz Budimpešte, ki je brez težav zasedel prvo Na igriščih OK Pomurje, na soboškem kopališču, bo v soboto, 24., in v nedeljo, 25. julija, četrti turnir za državno prvenstvo v odbojki na pesku (beach woiley). Na dvodnevnem turnirju bo sodelovalo 20 moških in 10 ženskih ekip, ki so doslej že sodelovale na treh turirjih za državno prvenstvo. Turnir bo za ljubitelje odbojke gotovo privlačen, zlasti še, ker bosta nastopila tudi Dejan Fujs, ki bo v novi tekmovalni sezoni okrepil soboški Vigros, in Matjaž Hafner - igrata v članski reprezentanci. Turnir se bo začel v soboto ob 9, uri. (tg) Kajakaštvo------------------------------------- Horvat drugi, Škraban tre^i mesto. Gostje so že v soboto premagali Lipovce s 5:0. Rezultati - Volan : Železničar 7:0. Triglav : Lipovci 3:2, po kazenskih strelih, saj se je v regularnem času tekma končala 0:0. Strelci so bili: Cigut_2 in Škrilec za Triglav ter Maučec in Š. Mešarič za Lipovce. Lipovci : Železničar 2:1. Strelca Maučec in Čerpnjak in Volan : Triglav 9:0. Vrstni red: 1. Volan (Budimpešta), 2. Triglav (Predanovci), 3. Lipovci, 4. Železničar (Maribor), Ob tej priliki so se predstavniki HK Lipovci in NK Volan dogovorili o sodelovanju. Že prihodnji mesec naj bi Madžari prišli na proprave v Lipovce, Drugi šampionat Slovenije-------------------------- Duras (J. Sagaj) tre^i, Souhnan (Makoter) drugi Konjeniški klub Ljubljana je pripravil na hipodromu v Stožicah velike kasaške dirke z drugim šampionatom Slovenije, Zmagal je Fit (Hrovat, Ljubljana) s kilometrskim časom 1:17,3. medtem ko je Duras (J, Sagaj, Ključarovci), ki je bil v prvem teku drugi, v drugem pa četrti, zasedel šele tretje mesto. V najkakovostnejši šesti dirki za domače, tuje in uvožene kasače je zmagal sloviti Nemec Helmut Bietidl iz Bavarske z Meadow Meritime s kilometrskim Časom 1:17,6 pred Soulmanom (Makoter), med- tem ko je bil Bradash Buddie (M. Slavič mlajši) čemi. Od preostalih nišrvo Apače, kije v minuli sezoni zasedlu medobčinski Dugometni ligi Murska Sobota ll doseglo razliko 170:9 golov. Stojijo od *1**Jer|, Fifolt, Kranceobinder, Breznik, Kreslin, kn 'i čenii^^S' ^Irakl, Muhič, Vukan, Kavčič, Vinčec (teh. Kozar, Kurbus, Konrad, Šemrl, Foi^k, Rovšnik in V Hrastniku je bila druga tekma kajakašev in kanuistov za pokal ijutorae/skih kasačev velj^omenid dr^ga^niMU First Lady (Sla^a5'7i^^^^^ Slovenije. Sodelovalo je 110 tekmovalcev. V konkurenci kadetov C-1 je ‘ . .. . e.............. . r , umgi, bil Horvat drugi, Skraban pa tretji. V disciplini K-1 za starejše dečke je bil Sakač Šesti, Cipol dvanajsti in Bokan šestnajsti. Pri mlajših dečkih K-1 je bil Mihelič sedmi, Kreft pa enajsti Ari Kejstone {Pozdereej v tretji in Lawishy (M. Slavič, ml.) v četni dirki. ■ja* Tl I I odbojkarice OK Pomurje iz Murske Sobote so II 16 eJHi, in dosegli lep uspeh. Mladinci »oooie itjMi ui* hli ", ^■Putanko Manta so zasedli prvo mesto. Pionirji I? '*iiii7;.’*i- I (urniiju na travnatih igriščih v avstrijski in dosegli lep uspeh. Mladinci Sobote Jadralno letenje------------------------------------ Prvi dan zmagal Grčar Na letališču soboškega aerokluba se je v soboto začelo državno mladinsko prvenstvo v jadralnem letenju, na katerem sodeluje 13 jadralnih pilotov iz 6 klubov. Prvi dan tekmovanja se je izkazal domačin Rajko Grčar, ki je zmagal na 166,9 km dolgi progi Murska Sobota-Žiče-Lenda-va-Murska Sobota. Tretji pa je bil domačin Damjan Korpič. Peter Pod-lunSek je bi1 trinajsti. Drugi dan tekmovanja na 130 km dolgi progi Murska Sobota-Maribor-Piuj-Lendava-Murska Sobota sta Korpič in PodlunSek pristala med 6. do 10. tekmovalci, medtem ko je moral Grčar pristati na Ptuju. Tekmovanje bo končano v soboto. Strelstvo------------------------------------------- Balaško in teritorialci Strelska družina Varstroj iz Lendave je pripravila na strelišču v Centibi odprto tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Sodelovalo je 15 ekip in 102 posameznika. Zmagala je ekipa TO iz Murske Sobote z 280 krogi pred Ormožem, 276, in Nafto iz Lendave, 267 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Štefan BalaŽko (TO MS) t 88 krogi pred Francem Duhom (Lendava), 85, m Štefanom Režonjo (Dolina), 85 krogov. Najboljši so dobili pokale in praktična darila. Ekipa Ormoža je dobila tudi pokal za k-, I \oi ” Pvniuije iz Murske Sobote SO se J*®* v 7^212**''®’*''“ Kepeja in Tine Cipot udeležili otroške ' Nemčiji in zastopali mesto Murska v i;. ^<"5181 ' Nemi 'P Udeleženci turnirja iz Murske Sobote. (DO v Renkovcih ' Henkovci » 'j lij. I.?i*fi'- B ? ''i- lu r Sodnikov lendava je v Renkovcih pn- I 'Fr ' •*5>gntneini lurair. Rezultati - Renkovci : Hflliza '■ 7^ : H: 4:2. V: ilrvm, [ ■(■•cKa 1«-, strelca so razglasili Korena (Ren- 5 pa Lebarja (Nedelica). Na turnirju igrali Ja tiaj? sodniki Lendave. Zmagali so veterani “ijiega igralca so razglasili Alojza Horvata. 7^ 1 % 14 14 u u 14 14 I4 I4 1‘>Oo 13 0 2 5 0 6 ^16 '14 6 1 2 11 ^15:2 28 59:13 24 '14:27 16 50:34 15 18:37 12 17:63 10 0 a 11 0:79 4 8:44 3 Ižakovci se pripravljajo v novi tekmovalni sezoni bo imelo Pomurje v tretji državni nogometni ligi ie enega predstavnika, to je moštvo Ižakovec. Nogometaši Ižakovec so se 15, julija začeli pripravljati za novo tekmovalno sezono pod vodstvom novega trenerja Jožeta Jerebica, Moštvo se je okrepilo tudi z dvema igralcema. To sta Maučec in Kuzma, ki sta prišla iz Beltinec. n A« T! f ’ V, - 9 i kSl< < ’,l ! I ! fair play. Šah--------------------- Kovač enaindvajseti A. Zver J t« Na Madžarskem je bil Sesti tradicionalni mednarodni šahovski turnir za pokal Nagjkanizse. V zadnjih treh kolih so igrali pomurski predstavniki zelo spremenljivo, Kovač je osvojil le točko, zmagal je v sedmem kolu. Režonja je dosegel dve točki, zmagal je v osmem in devetem kolu. Radosavljevič si je priigral 1,5 točke, zmagal je v osmem kolu, remizira! pa v devetem. Maričeva je zmagala v devetera kolu. ŠtevaneČeva je osvojila točko v osmem kolu Vida je remiziral v osmem kolu. Strbad pa je zmagal v osmem in devetem kolu, v sedmem pa remiziral. Najboljši pomurski Šahist na turnirju je bil Kovač, ki je s S točkami zasedel 21. mesto. Režonja in Radosavljevič sta zbrala po 4,5 točke in sta na 28, mestu, Maričeva je zbrala 4 točke in zasedla 41, mesto, Strbad je s 3,5 točke na 52, mestu. ŠtevaneČeva in Vida pa sta osvojila po 3 točke in zasedla 59. mesto. Ženski nogomet--------------------------------------- Zmaga Eakovec v Ižakoveih imajo že nekaj časa žensko nogometno ekipo, ki je odigrala že več prijateljskih tekem. Ižakovčanke so se tokrat pomerile z ekipo Skal pri Velenju ter zmagale s 4:3. Strelke za Ižakovce: Korpičeva 2, Gyorfo-jeva in Lebarjeva. Pred 200 gledalci je sodil Karoli iz Gederovec. I Dvaintridesetletni Jurij Kozar iz Prosečke vari se je z motokrosom začel ukvarjati pred dvanajstimi leti. Tekmoval je v rezredu US in 250 cera. Njegov najve^ uspeh je bilo tretje mesto na republiškem prvenstvu leta 1984, Pred dvema letoma pa se je odločil, da bo tekmoval v motokrosu prikoličaijev. 1^, ki je dobil sovoznika petindvajsetletnega Branka Gjergjeka tz Ptosefke vasi, sta nameravala sodelovati oa mednarodnem tekmovanju, vendar Se nista imele licence. Pred nedavnim p« sta se prvič preizkusila na svetovnem prvenstvu v motokrosu prikoUčaijev, ki je bilo v Orehovi vasi. Med 30 tekmovalci sta bila v prvi vožnji 22,, v dragi 18. in v tretji 19., kar je lep uspeh. T« je bila spodbuda za nadatjpje delo. V prihodnje si želita več tekmovanj, na katerih bi se lahko uveljavila. Tovrstnih tekmovanj je namreč zelo nulo. (FM, NJ) Nogomet------------------------------------------------------- Tenis------------------------------------------ . Mura v kadetski ligi Turnir v Radencih v novi tekmovalni sezoni bo v Sloveniji prvič organizirana enotna molkih Ito'^18 ^let"'« TmaeaT Cemmak kadebika hjSB Kadeliio IllU.všrnci mocijO iflieii mnini, ki ie lefcmiijKijo nuvtkih iJo 3J lei je bil najMiii v emrioi sloveiuski mladinki bgi Tako bo unela lud. cuboikn Mun tSih Md 35?et na e ™ kadetsko moštvo v slovenski ligi. Tekme mladinske in kadetske lige bodo Med ženskami pa^je bila nljMša iSr^va ČR m”’' ob sobotah. (GR). uajooijsa uaganjeva (Rakičan) pred Volfovo (GR). vesiniK, I iz naših krajev ■ PETIŠOVCl - Lovska družina Petišovci šteje 74 članov. Gospodari na površini 4.800 hektarjev lovnih površin. V zadnjih nekaj letih so lovci uredili vzrejaiišče fazančkov, postavili več lovskih prež, uredili strelišča za glinaste golobe, v Dolini pa so preuredili nekdanjo stražnico v lep lovski dom. Tam je bilo pred dnevi družabno srečanje, na katerega so povabili vse lovce iz lendavske občine. Kar precej se jih je odzvalo, saj sta bila lendavski 70 let gostišča Koler vinček in tradicionalni lovski bograč dovolj privlačna magneta- (J- Z-) i«. ■ TEŠANOVCI- Upokojenci soboške občine so im,eli prijetno družabno srečanje na vinogradniškem območju Jelovškov breg blizu TeSanovec. Tu so se jim pridružili upokojenci iz teSanov-ske krajevne skupnosti in na prireditvi so razvili društveni prapor. Pokrovitelj je bila lovska družina Moravske Toplice. {G. G.) ■ MELINCI - Povsem nova mrliška vežica na Melincih je že pod streho. Napeljali so tudi že vodovod in električno inštalacijo. Krajevna skupnost je za dosedanja dela-odštela iz sklada krajevnega samoprispevka že 2.200.000 tolarjev. V tem in prihodnjem letu bodo objekt še ometali in opremili. (J. Ž.) ■ BELTINCI - Folklorna skupina ku 1 turno-umetniškega društva Beltinci praznuje letos 55-letnico delovanja. V društveni kroniki je zabeleženih 798 nastopov, dejansko pa jih je bilo že čez tisoč. Plesalci so za svoje delo dobili več priznanj, od katerih naj omenimo le dve; Maroltovo plaketo in evropsko priznanje ter navado univerze v Goettingenu. Beltinski folkloristi bodo svoj jubilej proslavili v dneh letošnjega folklornega festivala. (G. G.) KAPCA - Obnova kapelice sv. Jakoba na Kapci je doslej stala 400.000 tolarjev. Ko pa bi ne pomagali krajani, bi morali dati seveda še več denarja. Kaže, da bo ta sakralni objekt, zgrajen 1855. leta, še dolgo stal, saj ga ne bo več ogrožala vlaga. Poleg drugih del so namreč uredili tudi izolacijo temeljev. No, nekaj posegov pa bo še treba, denimo kapelico na novo preslikati. (J. Z.) ■ BOGOJINA - Krajani so se lani odločili za priključitev na soboški mestni vodovod. Glavna dela gredo zdaj že proti koncu, vendar bo treba zgraditi še vodohran, ki bo na pobočju nad vasjo. Naložba bo po predvidevanjih stala 16 milijonov tolarjev. Predvidoma v treh mesecih naj bi uredili še ta objekt. (G. G.) Cesta bo kmalu nared Te dni potekajo končna dela na magistralni cesti Lenda-va-mednarodni mejni prehod Dolga vas. Nova asfalta prevleka je že na cestišču, ki je sodobno urejeno. Na obeh straneh ceste skozi Dolgo vas je pločnik, ki bo razbremenil vozišče, s tem pa se bo povečala prometna varnost. Sodobna cesta je tako urejena od Lendave do mejnega prehoda. Naslednja etapa naj bi bilo urejanje mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi. Gre za širitev gospodarskega dela mejnega prehoda. Občina je že objavila natečaj za izbiro najugodnejšega izvajalca, naložba pa naj bi znašala okoli 200 milijonov tolarjev. Na madžarski strani meje so že začeli graditi tretji vozni pas ceste od RediCa do mejnega prehoda. Z ureditvijo tega voznega pasu bo promet bolj tekoč in urejen, saj je bilo doslej ob večjem prometu na tem delu ceste veliko težav in zastojev. Tudi Madžari nameravajo razšTiti mejni prehod, predvsem pa ga posodobiti. jd UGODNO - mopedi TOMOS možnost plačila na 6 obrokov brez obresti - keramične ploščice , - kmetijska ’ mehanizacija - traktorji ZETOR Metalka Trgovina Tamar Čreniovci a.o.o., tel.: 069/70-762 mcTnlkP AVTOMEHANIKA, AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, MILAN KOLMANIČ Rožički Vrh 84 telefon: 68572 TERACERSTVO IN KAMNOSEŠTVO, d. 0.0. MURSKASOBOTA Kopališka 2 razpisuje Štipendiji za 2 KV KAMNOSEKA Kandidati naj pošljejo pisne prijave na gornji naslov do 31. 7.1993. Čarobni avtobus bi rad na pot po Sloveniji Zveza prijateljev mladine bo jeseni poslala na pot po vsej Sloveniji potujoče otroško gledališče s predstavo Čudežne Dodobe iz sanj šoferja Ivana, ki jo Čarajo čarovnik Miran Čanak, glasbenik Jani Kovačič in lutkarica Barbara Bulatovič. Naprošamo vsa podjetja in posameznike, da nam podarijo ali brezplačno posodijo vozno prevozno sredstvo (kombi, kamion, kamionet, camp prikolico,..), ki bo lahko naše čudežne podobe pripeljalo v še tako oddaljene kraje in razveselilo Čim več naših malčkov. Veseli bomo tudi vseh vaših prostovoljnih prispevkov, ki bodo bogatili našo potujočo predstavo. Cenjene ponudbe in prispevke lahko pošljete na naslov: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16/11, 61000 Ljubljana; tel.: 323 353 ati 316 760; telefaks; 316760 Najstarejsa gostilna Skoraj težko je veijcri, da bi tako staro mesto, kot je Gornja Radgona, ne imelo starejšega gostišča, kot je gostilna Koler, ki se sedaj imenuje Biser. Mesto se je v preteklosti ponašalo z mnogimi znanimi gostilnami, to so bile gostišča Hibler, Berlan, Horvat in kavarnica Čirič, kjer so gostje uživali ob petju in igranju na klavir. Ne bi smeti pozabiti na znano gostišče Juršova kJef tik ob mejnem prehodu. Večino teh tradicionalnih gostinskih družinskih obratov je zlomila povojna nacionalizacija, ko so preganjali zasebnike ali, kot so rekli, kulake in kapitaliste, Le redki so si opomogli in nadaljevali tradicijo. Ena takih je bila družina Koler, ki je imela gostišče na Partizanski cesti v Gornji Radgoni. O njem nam je nekaj povedala 89-letna nekdanja lastnica in gostinska delavka Terezija Koler: »Gostišče je 1923. leta dogradil možev oče Matija Koler, ki je bil priznani zidarski mojster za gradnjo večjih objektov. med drugim tudi cerkva. Še istega leta so v zgradbi, ki je nadstropna, odprli gostilno in trgovino z mešanim blagom Ta je delovala do 1935. leta, ¥ laendavi se bodo spet greli s plinom Vse kaže, da bo Lendava po didgth ktBt spet dobila plin za opevanje, l^d skc»aj 4llle6 so se prebivald tega mesta t že greli s pHaom, ker pa ga|e bSo v^dno manj, so omre^e Esa^hrii in pcešK na druge nwine ku^mija bt ogrevan^ia. Tokrat se spet veliko govori o plinovodu, ki naj bi omogočal kurjavo s plinom, kt je prijamejSs okolju, da bi tako zavarovali naravo, ki je že močno načeta predvsem zaradi Človekove malomarnosti. Občinska vlada naj bi sprejela ozireana iinenov^a posebno komisijo, ki naj bi proučila vse možtmtj tega pot^etja, zlasti pa naj bi {Kjdelila koncesijo za gradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo. Seveda pa 1» ponovna uvedba plinske kurjave povzročila nemalo težav, saj bo. če bo res prišlo do tega, potrebno ponovno spremeniti način kurjenja, ta pa prinaša dodatne ' stroške lastnikom stanovanjskih hiš in drugim stanovalcem. Uganka o plinu in fdiaskt kurjavi naj bi bila razvozlana do nato pa so ves spodnji prostor namenili za gostinsko dejavnost. Gostišče je bilo ves Čas v lasti družine Koler, ki ga je tudi vodila in to vse do 1971. leta, ko ga je moj sin Rudi, ki ga je vodil dve leti prodal Radenski, ta pa je lokal preimenoval v Biser. To ime se ni v celoti uveljavilo, zlasti domačini še vedno rečejo da gredo h Kolerju. Po končani vojni so nam gostišče nacionalizirali. Toda moj mož si je na vse pretege prizadeval, da so nam vrnili lokal, zgornji del pa smo morali odkupiti. Po moji upokojitvi je sin nekaj časa vodil gostišče in ga nato prodal. Vesela sem, da se je gostišče obdržalo iti tako lahko letos praznujemo 70-let-nico naše gostilne, čeprav pod drugim imenom.« Uspešnost gostišča je bila v tem, da se je prilagajalo gostom. Vedno so poskrbeli za pestro ponudbo kmečke kuhi- nje. Taka bo ponudba tudi slej, ko je gostišče Biser v kah družinskega podjetja vačič. To je vzelo gostišče pet let v najem. Kot Je obe\ ritvi, ta je bial v ponedlej^^' julija, povedal Franc Kova^ sicer domačin, ki živi v , nartu, si bodo prizadevali, bo gostišče ohranilo ^voj ves. Ime Biser pa se nati pri kakovostni ponu kulturni postrežbi. V gos bodo ponujali, pristne 1® _ jedi. Gostom bodo na voj l »tunke* ' druge kmečke dobrote- ves. Ime Biser pa se banice, meso iz gostišče v rokah domačiina. Lh Jf iru družinsl:'^ lovalo bo v okviru podjetja TRGOS Franca Kovačič in hčera, domačih in j, zagotovo ne bodo razoc ' Gostišče so odprli * nosti mnogih _ ■■ tudi tcirističm gostinski delavci. njimi so bili il gostinski delavci. [ijji budnih pa j‘e direktor Radenske He , |j, fer. Dejal je, da je ijjr gostišče vodil p!* ohranjal ime Biser m src, ki bo tudi odslej ■ r lju znanega rd' stiSča s 70-letno gosticis llflj«' konca teta. jd Prleški fučkec Predragi driigdri no drugdrice - Ičstvice no ^arice s špičasi.n drekon na duuuuuuj žfdi! Naj živi štora zgodovinska kurva, le grotala svetnica^ Pa me ne smete nardbe rdzmiti; misiin Mari o Magdalčno, spokdrnico, kera mo gnes, f četrtek, godovnd Po Prlčkijiprč cvčtejo kupleraji z. ruskimi'pa ieškim'ipa romunskimi' .Magdalčnami. O to tih fiičkencah pr e že dčca po diskih pojejo tis o s toro.- i! Dobiš kofe, dobiš sifdn, za fuk pa špila gramofdn!« Ja, pa samo do začetka šolskega leta; potit pa morejo patoglafci Magdalene pistiti, pa sč zaliibiti znavič f šolo - v. šoli pa de lak včnda znavič, Jovo na ndvo, štora prostitucija s štrajki. Ja, Radg&nčani' pa mojo svetnikč no heroje med biki pa kravami. Namesto dneva drždvnosti so praznuvali letos den govedo-rejcof - tč pa so delili drdčne pa mčdaljč. Zldto medaljo so obesili Brdčkovoj Luči z Lastomercof; pa td jč ali najboljša štora krava, nč ndrodna herojka. Fldjsingarovoj Zadri' s Spodjih Ivojec so tudi obesili mčdaljo, čigllh jč ni ndrodna, pač ba krdvja hčrojka. Murkovičova Jona pa je dobila mčdaljo za hrabrost zatd, ka jč najlčpša, pa najbolč sčksi mloda krava, za keroj sč biki pčnijo kak Žajfnca. Cdstni zvonec kres prša jč dobila tildi Kortiščova Breda z Okdslavec kak ti »partizdnka« mčd icikami. F totčn cajti, gda sČ ftdplamo v zvori, so žihlafskoj (eiičk'i Bredli - tan mojo šč lepšč dikltnč, pa jin niše nič ne doka jin prč bolč bdgo vnoči občšajo Ččtii mčdaljč za hrabrost - rudi obesili medaljdn. V bdji za lepšo p n hč dnost so prlčške kravč pjč srečne diišč, Bolč kak babč. Posebna komisija je dodčlila simčntalkan na tbžntč doz sčrnčna od dčvčtnosčdčndčsetih bikof. Krave sč prč cukajo za bika, keremi je ime Libaral. Ja, pa jč nč liberalec, čigtih jč Žmčtčn 1255 kil. Mčd kravami jč fse licčncerano. Gdo pa dč liihin Prlečkan licčncera prbvč bikč na dveh nogah, ka nčdč včč čiddžč mejč Prlekof, toga ne vč najnč Bdg f svetih nčbčsah, ka pre prleSkin dedon jihof cčjak doj kdple. Ci Že Prički uvoŽajo plemenskč bike, /lotoj nbvoj držovici, je nč treba uvažatiplčmčnskih dčdof! Ja. van povčn, kak jč hudo indi po Sloveniji, ge mojo že dugo deco / slovčnskoj komprodukciji z drugimi drždvaml. Nds pač fsi . v gospodarstvi naprckajo, zakaj pa še tč nebi Prlččk. CAovno jč, ka de nas nčgda enbk teko kak xRusov*... Ja, ja, malo margen , - včte, Prički delajo (ndi po sveti deco, duma pa nčmajo cajta. Gdo pa naj še dela deco, či pa sč prleški kindčrgartni podirajo, I pa fačoki rajši duma po kuči' kolca potbČČjo, pa varvlčjo mujciko, I kak bi f kindergartnih rrčpčtali ka sč jin nede kaj podrlo po glavi. I Lubč tovarišicč no tovariši; liib’ Bbgčc nčde poprdvla prleških kindergartrtof, naj jih prč sami vzdržiivlčjo, ka so šč tak žgeči pa rdeči. dicijo. Ludvik Nemec Ulrich Appenowitz je Slovenijo Ze 26 let na dopustu v Sloveniji Gotovo ni veliko Nem- | cev, ki bi toliko let prihajali I letovat v Slovenijo kot Ul- I rich Appenowitz iz Sttut- I ga rta. Prvič je Slovenijo I obiskal 1967. leta, ko se je j v Nemčiji poročil z Milko iz j Jarenine. Prav po zaslugi j žene je postala Slovenija j njegova druga domovina. ! V njej vsako leto dopustuje, j skoraj vsako leto pa se ude- I leži trgatve, ki se mu zdi I najlepše opravilo na vasi. 1 Ulrich in Milka živita | v Sttutgartu. Imata tri otroke, ki pa so se že osamosvojili. Otroci pa so prav tako radi prihajali v Slovenijo. Tudi sedaj jo obiščejo, vendar ne več v spremstvu staršev. Kot nam je povedal naš sogovornik Ulrich, srečali smo ga v Radencih, kamor se je prišel kopat, je Slovenija pravi raj na zemlji. Ugaja mu, da je Se mnogo krajev, ki jih ni zajela industrija. Vedno pa letuje v drugem kraju, tako da spoznava domovino svoje žene, ki mu je postala druga domovina. Sedaj ko se je upokojil, ima še več časa za obiske v Sloveniji, kjer ima veliko prijateljev. Njegov hobi je j'''*' zbiranje nunik denarja. Ko je slen, delal je pil , - ' slen, delal je bilo manj časa za jejiJ- Ob slovesu nain da je vesel, ker takolepo deželo^ Milke bi je bil kot sedaj ljubljen sem Skoda, da sem P-^ps^ se dobro naučiHlo jezika, je Še mem že, le »dg^ ^nam.jepov^iprU^'^ se skoraj * L. lahko sporazume jem, lo L.UD^TK RAZSTAVNO PRODAJNI IST INTERIER SEDAJ TUDI V MURSKI Či jč tč ni občr špbt - f Gresovščaki' ččjo inšpektori zaprčti tisti ' PoMštVO, lub otroški rčščtgrdd, kerega nčče nišč najnč z berglami podprčtil. Za lopfMIMI Zfl V(ls doin.Vs* tO MRO pO ---- ’ '' ' ’ ' — ' - ....... ' dobftevnovmrnstampruMlMi Mvrskl Sobott BIomvm traomsU popravilo prleikih kindergartrtof nucajo milifdriS no milijone pene zof. ■ Hic pa je hec. F Cezajofcih no pri M6loj Nedli tistih , dojdnčkof nemajo radi, keri se tan rodijo. Nčgda, pe tiidi gnes, je i po sveti vilalo, ka mor^ faiok biti pri mamiki, kak diigo je pač ' ilaaono IaCtaf(ixM9/31-6l6. .<1 iTl (( mogdčno. Tan pa bi za j tč radi rneli če kindergarin za dojenčke. Pri mojčn grunti, kak so imahnti Svčrajo se, ka moja čiduie slabič pogdjč za mole fačoke. Driova samo peneze pobira, namesto ka bi kaj dola za boddče solddke, pa za naprčdek Pogledriite, NČmci so nas Štiri Ičta okupirali, pa so nan spdvali ceste, pafabrikč pa mdsič; naši južni okupatorski bratje pa so nan v Čnčn polčtji vničilt pa razrovali Prlekijo kak svije... Pa se ne jčztč - samo ka še mdmo našega liblčnega prScednika Kučana.' Naj iivti Nakup na trt £aka bre^ PoaolHo od 6 do 12 masaaav Popuat zajdaeilo v c G Dobrodošli iit ne pozabile * IST INTERIER - VEDNO I 9 "J I julija 1993 stran 21 televizijski spored od 23. do 29. julija iiol. vl» K«-;£ ■■ OtKC rti, U i.* df biii (Sf 0?^ c*" etj' .t )({> r >" jvtl iSK** di. tet" lllfi: tui Šf jW gl« [It) iJf tn- r -I m □ < ž tu > o EH ■1 K ■it I I I k I 1 I 1 i 1 I c rt »o 2^ ■a B ra “ — O ® n E (O <9 .4 lu s e rt <9 iloišs ’ p» iis?.o8g::|«3 .„5a®-2 3 5"3 ' 8 1 1.2 a ' «^2 S"® Q ■’ I I ’H^O -p P ” 2 rt ''§2C'P4>.3^^(6 :*,'S ®:!C^ 5 ±8 I N C rt »s G^ rt rt QTI > -p O — — V ^2": 2« c 3 O “ V v _ 3 P 'B S 5^5 p ) « E 2L ? C rt N :®ei < ^1 -J SP k ;:'Se Bi ^■lT.1 i a Ig Sl gl to E: d£r-;75 gcM.ii = ■“Sžs7:|s2" " = 7SIi" “ “-O c « K ® i: — 't E^žm p C > M I g rt "i" ? I § S JZ 33 v fT "» -t'^ s *12 ra 1.^ J«S o o e e9 <9 C rt <9 o rt 5^:2 <» C C “ rt 8SSS;Sa.£,.o s?7si a ' 5 od -J ' ' 97 i,. g-.? Sq8'E = .^.-■3^2 g'Ej U rt > 'Tl "j s Jfi © Jtf ’:’* rt pj d _o j£ ,:i rr m'4^2sN 5 •o «6 < 3 X 10 ra'3ra*'_fGrararafc'«nrt* y aB rt-5,w fe«Aj5i£. 7:.SSŽ^c5.e§s«g e 5 ra :,2.s SlS.8 'B ra ?< d ”* P’ o Cug « 5 w «I .a. fi,2 ‘2* rt 'O *C S^laS^ a!? iV = < □ z lU o to < z LU > O V) > < z LU o tf) i o co s 3 Z S O to i lu O to < 8fc =• «—'MJ 4 * tfn 36 I N o < ' -i ± P ■" ■ H > 43 ® UR, ra .3 v rB I ra ( '53 - -R, a. rS o 2 e8 5" fcOU O=T) gj.., '‘Ž F.. ® .« 5 C> SS S. e rt < to X < čs oO i*- © TO ET. m _ o S ■" *' “' a J? SQ š I s " @2 O >; ra o B* . rt B racS^TSrtS^MLIPBTSu -S5raP5j2« B.Jt c*” P * :B.»ra © > ^iBi ra 1 E.il’l|i|aFg - . a n E .-. =■ «h,53 3 3~ rt 1?!-raJ|£; 1*^ 4M p >,A ra 99 ra s7“l’ “■iL^ J ? 2 i j! ® -— B-Sn 3=5 . - ■ .EŽ''^<§? s Ti" s - C BC S i ra ra S’i C S-s? s M . > g a> ' s f. pl X N O g rt N I ( d ‘D O ® t 2 - E Q Ci c ; s s w> k] s »rj — - c s “ r- 8 &7;gjS7 , - H-sl? '"si I I & V) ra □ S I Je « ’!? Ji «0 3 • SPji "sl° « to > < 18l«= o < s > B I o I ra A — R-.TZ^Si^^SS"" rt 1 'C > ' 12 ' 1^4 rt.«2 a.3 .-..•nSČli -•n.2^5 £.a X P. g*^ > S ■A ;:;33; . g,_f5 ‘ "".MO g^N .i.s'C8 ^8SS5>8§S ;^i'8Sg ,2. so>2^.a!5 SoJS ga s s 14-fl.s =7^='as ■5-i2'.S2ti('.5 2_a .- ?■ . o2 S-fi’5''’ I ras,2 ='6'5 S» -455S,.o.SS|3Qg3E«| O'3 S B■"5“'SSa9 EtMu^dS^; hhGviB ^ra'*^g<*^_. ’*(□ d' <> M 50 «(S __H. S 8®£"8 ! P E O O rj^gSS‘^^Š" - -pE^Žggl^S' « I ■< I 3 3 I .5 ri 25 J £7 rt p HR C V S o.'TV E rt O I 'S I ižš .£.5 t9 _„<=^'ara s ± G S s rt u »5 2 ^.s "cS«.« « s..a .7 * I M s ' ’3 > r ■"" ■■ 7^ «>-9 .*^;5 o r: I rt * T © n I J. C^ S Z 835 s® 6 > a “ i; —.c « *>:s iS - E£t2";n B ' ££b ' J bS“'5--oP«. .c- 5a §s^®£b2 b&. ^Eo* ^5£SičSS'7^?J^§'5 I o m o 55 00 rt N P »lOvi jraSi lUpO"? 'fi I S2 e p -s k «^<=3 t v I iN I ^>0 a u (A 2 rt 4J ob s ■* ±2 rr* « fli S 'E' ei O 3S' §>g1 ‘S2#a s s 2 :S‘’fl 52 2? 1 3>čx 8. $ Šp^ h ? »5 -cX I 5 s > o ž I' "O S 51*^ p p O. O. .rt., A to UJ ■3. eSsI i'? . . $ “.K " 'e Si? s i-r I I O, .3 gS-n jc g 'O ■« 7 £ > J? “^ = I 9 ši 5 Ž® 6^ sSArg^S Ssl2^§|2|=.^^g « i O I :£xo I o ;;s5 ® jpBčSiossaa.gpS sg=^::3.2£-:sjsl - 5 C rt rai © B;R! ra ^Sd*-PooCO-„-3ra«,5o3 ,-. sss?7 i^Bsg^E-' 57 • "5'gS ? E 2g I I S-SS-i 8?Ž=^“:Ž-2.".45i| , i£ p S-^i=.B8,;Q,<3 «0 I 8 £■§ g'9 £ .3012^ — ooSrSci I 'C rt o .ai< £ Ž -a 'S*: -a c' * =fi.2.'9 O “ t 4» rt ■ 3.5® O rt rt J* S i " .2,5 'g ?! _ ®".i».2 ra« « ifgHgg f "S8 ’ a? —o" I S n’2-S S?,8 §7 sl' š£.~apf sg.1x,7.ggsi ,0 O j3 n ’Ž H rt El <-* fl '7* '© tn - P Sst: — o *ft 5*^^ -"©C i? 5^i'- )3 (q T?-?:- ' . -^ P. I liffl 52 Bir'^ c " — oJ m.2^S □ q 00 5 2 tM 3 sna 8"387^-21 ' I Sr.S S a itS®.Su®„-_,'ivig > U^£i I -ZBiša^s"« g’"C S '^a 5 .ij a j3 R _; 7 "c 8-§ ' "-Ln a-!|>MžEqi.a'"6 ' ^8371s°‘" =ti..tjr..a ^p'© wioip 7£o'š s '-' ® a eAiS’*-' iiZ; 7:.' w ' a^ aaS.837 BJ 3 28 ?®7cl7isn2fc ssa.go ;£" 1°^ ’“PP.2’S© 4 "iS.S 41 I eo ra •-• »J . I n o “ SV) rt e|š^ JS ^.g H*-® c «•! V) jn2 4i ( I I »:&> ' s ' š N rt rt i> i? -; rt o ■B=^1 E.a 5 3» " .S B a>s.3 — 3=. a R g ■57 g.? a :g2'"sš E 3 I Slrš.e11|S c-? E£a^* 'asE m*7 '?!« iahp7s;.i *".S«>2?'ki5raCjMl> a. J = .,.,0 §5«J-s a- -^ralS-aal^^S-i 'S-®£--" 5 S a"^ 5 --•(k-D I 25.Z X» B ) C O u 8 s I oil SJ ® " ■ O 4) g26?i S^ J s 3 'C » B •G 5 9 < 0-- S X S*’; v ‘5 40 '^ £ ;5 ^4^7^ I' m > rt fK> 'O IM rt . ra •I 'S’8w|| \ . ^9- 9 I <0 .M X Ch S*?? 30.2 ^■2^.2 gaj 5 lE P4 ^N^a. oo rt O S = '^Ou ‘'C.o" 2 t «S87 ' .st =^”■»5 — 5®5 — L^TiidirS 3"obal .3S® ’'a ' "17 ' I =|"ra - od I 0'aN'2‘uO&-Otoc7'5 ŽoS P p 3 " -. ' — 'c > E >" «7"g i, a a J® ■? - s 'S a a,| B „ 2 J.-asSSB ic .s*j -79 . ■5^.2,a g^ -' 1 “ raslih ?s:| 7 ' ' £o^^-e-7ag'^7'£ I .-•■'GQij'^* - M * !A^7 A I rt s^ v ' 1 23 s ■? s 2 N-C S 2'; is, s Ov rt > c y “^8 8*^ ci ) 4£3 ? p rt 2 O * I .g^^|.S v 2^^ w I V) I I ) Q^'kn > ra I ffl x: to X < >N Q < S > ( rt --. c 73 R ^'B* I dd z 3 °S B »O s 8 rt i ■u "" J .2 lA ■s p 11*1 Stž B >« fi g B'r"‘a jS C ra > 5ž 2 Š TO O ■"7 bajS*^ g E s 5 ' I c f"" a"S -:&Ž SSpSSuCgS aSlss E5Su S & n M 2 o E rt a> M Crt>ocrt02wn lpgg-«s3 ^SSES Q , . - u g R =, »7 8 s-Si.3 >^vi9rtO(BXirt G t-i B rt ra 5 J< P E o S ■9®-i o 39 5 X «0 Jt m '5 B |©E ■^'C 95^'=*'^ «4Cl)rtO4 SS c * -r 'p 6 £ c» 4*1 O rt » O Ri JZ -g I .- E " . I v 9» e O t e ^.e2> ’— =5 bs'.’! l’s.7-®=^ 2 e 2 *š‘S'2 -8 g o*® 2 R~' § Č Ž &^8i I aš^a ^^711117 X « I ? I n , "B rt rt cJB. « ^1-3,3 'r!4 s| 5t4 % I = ■3 ? 5 = s 2 & eS oJ &23S - „ ' SiS®7 3ji - -5? S £ £ Po« -} "O — - - rt o rti rt 82 « I rt 7«hf _ — i -D a:?« r= « > ■o I 'B o >7 i-i S g®-g?:j gi I •sxo I Q I e-B I "S Ca.^'B 'rtnrara.jTOv n ff ? 5*^ F 2 :S’.a f =-._ s « ».2. ! TO raBvtrtra©©ra<'s*5 1 |7s^73H|s| l. .ii,T! ® 'n 5 , "8 5 6 43b 3« S-SoiSl S 7 '^5 ' ® 6?! « S!7 VX_Ma0b'.— ’ uraS SN-^"E 4=?.S-'« ® 1 J= rJjPČM' gtS23iS“l=4o,2 rsj-U^r^s« sI'|3T2"1g»=^ o; !b: .s i 5 « 8 O U '-' rt S|8 ' ji.i!« Oi^i-i-rt® B’C''i- 2o =■=' ■ “ ;s 33iL|° g-n 5 ® « £ ' 5 s I n 0-7 5 = 3 ~ -S,® I H o ^^S'3^w!-c 2_. |,3 T,;? 92 gi5:E - - RR »—I 1 co ;i rt I a. rt o. « i 10 a to ■g rt r*i flT •TkI RR < 92 S 2> p“gS” I O ° fr *n ra • ■ ■ - ‘ p s M? gd i o < TO to X < >N O S p ■3^y □0« pg *^ '= DO 41 ra 1.-1 o 'n C CC s; .Ssa o oN I *jM rt , rt I^S^SkagllvM "K^S -7^ E-; -s = 1 č ^„7:i7.t^S. ras^s* fS? 1 ‘S « " i? ■? NOv^ -cOto I E I I 3 J I ? J _ 3 5=^« *S :^'«aalsJs^!:^7 j:a" '4 ft4;-3c2g-S^’'t.9-= »gss , g >.1.142” 2 X rt a.rt s S^“ ?.sS-2 .■a ) • ” rV o H « I K ‘ .M p *5 rJ !> “3 ® Jg “* -u e 2 rt rm 'ra tn i R. ®e.1 gSs " - SO-at;^ G ra o' to > rt F E 2 ^15 0? ^raS 3 5 G ”7;?" ^^5s#s;sg'2 « 3„28 MI Ji gR7*^_2 g Ps 3!q'sS|''rS^al š 2 2^21" g c H &S^ 3" 27I7-& lEliol I s7.2^ M" 2=^ I c s 5'1 iS -A ,11 rt O< M N w $ Oi 6b rt JZ I £© §«Jd-G *“ l-l©Crt ^®sS.2i££i^S ,a e.^—5!aa = 2 >' “ '3i-o®S.2,P I S(M jj«*. I ■JS C ' «< 6 ■•k K rt •Cm' g 2 S 'š' S 3 L o £2.S.« S S[5.sq3 1 2 3a C4 'Tl t J4 rt iS « <*Hf3 p lE fi to rt 40 ■IS o" " -> ' S' „ t£ ■ ■ n ' § g 3.0 K .-• O. 9., I I H?rx > I N p<*a9 rt ? & 1 a 5 Sl-.-s S3’?|<§7-a c’;: F-r^5 ' c gS^o^D c El rt rt .^<■3 a z I I , JR « o itj"’? s J p® d , V) ra "" ra ra ,1 o ran šiS«1’ 3 li- o' č v e S rt "2 S (5 " (0 1*07 > — rt o N to N *^‘ ' rt M c ra *9 2 . šlfes^S^t Sj3 rt »1 »o .5 » “♦r 5'.SŠSfl »8jg..a' !^efl ?8 i S»gŽ88 S .' 5 8!!^ i s > c £.5''’'*®®’S n a '2e'277“"E5“.-vif°' 'dimob; — Q "X T"5 2 p 5d ? > c ra > 1> c G rt G 7? B, -• - R" rt 6> !=a^7hir??=i -sp ■= -* I 77e7.o5 q 2 i^Rs^gs . 7tIŠ7^ i2§^Fi.;:.57- .S"5? o T.SN-gpS® A u~k jS 'ral t3;,g.e | aS7|»s I22V^ . ' I, S. ®S B >»nJZ 49 P -.c«:: ArSra^<*)-i-G ,,2.„i-— 2 *x" r _: rt t J ™ M- rt ra Ovi Ni^ji h-B Poo G.E43 g I (,£Q s"Q£“’ c S, d I „u-2 '®o^?7Sf^2a « =.§ I Šin; I w I 8 I I fj S 'C rt fcTs tr .R: t 7" TJ " £ Cj o J . .2 fi. I g — 2*-3 C "22 rt c X (0 > < 3 g t; g8 " aM e t E 6"».;; ?n' '= .^ I S'šl 7 E., Nig I. £f^ rtŠoBfR SfraOtf ,g '* rt '-'^JZ S ra’^^';©^ rt 1. '3.3 jT 's e..S J. S O £ _ -a - c ri e t iS “ ra . £ «*• 8£-s.!i,5 S*>^.4=S rt ra A rt O O a Si,^ <*] trt 5 ?asag 33 ' '* -X 3 « rt trt ' OR •.“ ' s s jS ^2 i—i c rtlhifiUaSi ll ?Q.§' >So* ' ai.S o g ^dC^j 5 I s s ? o^raS š g^^.^Sj 9 •P " S Siq c 3 » ..s s G rt .“. .u ira t 40 o Jl rt ir I CljiJ 5 . "0S2 40 ‘O lUH 55-S 8 ^~' ‘ r r4 “ ' RgUiri 7 pJJ.s,? e^S g“^-S " « L s 2 8 .¥ " 3 i ® I. S.;j'7 52icSss>QS^(i I H rt 5 *: ■■ 9 ?3*2S &.v> I — I d Ir' rt O p '^:a. « S, >MtM rt -M ra c*4 o rt I rt s &. p: X '^777:^ii^;;»i 8 Š «sll“=ss o ro iJ ra rt v M " d “ to s ra* I £ I ra JZ ® O O .ae g'S®'’' I a ? ;t _; e ‘ i H S rt rt a 2 “ 7^-5i IR? /g rt a rt b Pr.; - -5 fe s tSS§3 ! Q * ;3">Š8 i g g 1 3 |S’|".K „•? ^9 2 I .“Q SS,2'=',Ž 5 . Uls.sT^ri-' r ■ raj ' "2o B e • rt 7':!-i > g.2 S 8888 S|8 e Itd 5,fii- o6ai S®os — **O , s7.®|7 ’ isls !7 §*^.l 5 F Š-2 5 G O rt I S- e 'D p rt 2 o o 3—©”,j5 6-=^«5 ad -3 ~ N ^ ■'-' « rK ^■f7?6l-i'’sS.s 2^! I 5;:n,^S ' .2 .iS|778858“ ŽŽ’^S'S8"^r.6> I «.E8»a^' I 5»'S :s2^£"3a?5- ii’'^a^jTZsS? S r .S S Ž,*B ra ra — JJ 57« , h5.^7 ..3t O ■D rt 'rt •' ■s?a'S fM ■38 o 9k r rti I KO t '5 ,2,.^ s-jj «= ^ _ ’raTO ©^'■j «»§P $"*X iE3.5’2 ' ^.0 6 MsP^rtraoS,— I I B I f’1 X ■*'■ ci’_ d c f 5“■"3 , J = ® J =B2 i“Q 6 S rt 5-c I >§ s.“ s gs,&,g B o s .)< IZ) £ o 'F ® 2 ,C 1-i. O I ■^Ir.-'—- o*vi 'Lsi»S8shs?Ji 3c>S7^5°s73 d « 11 g c “ S"? I -P — Sl t S - 1 S£ - I -C ' *^ *^ ,* ij »i ' : VI 4) rt jH 40 ca I ;3 o 10 '> J rt B 3 rt ';y* y I -§ vi ■cof.«±“ g T >” c-^SSoSS« §>-";2 ■ §3 2. cit^o TO d J« •^od*** .?77S ~ JI JZ ra ■S FS I K rt ; I rt s < T X to > > I Vss X S« ' Pš®:5.2 J^i8s3'S8a.3^S i'§|-®7|ii" ' tii i a 'a ■' 8 ■O :z Vi X < »N O S ,* J.O <..^■□£>.3*'^. B B O » a"!a " ■:------------------ .£ "S £ o ra 00,2 -;.: ■=|"ŠS.;"'|.«g££ Is "BiŠ '8’®'"-“T'aM § ' a-S’^®'Š TEx3«8gaN,§až=^ ■" 77, ^ .. S2g ^Is 'I^Ss“ ra TO 1^ 13 rt Olm rt 5 Mm TO*- rac raiOraRBra*^ c*« rt^ .£ rt rt G CA c <0 tfl £ = .„ -2 ? ■£,■§ A ,, a sl^s »"isjs J«O E ^"i« 50J aS lu? 3*9 0 - e-rl SiS S I« ra3'e g^'g I B I Šj o >2 rt I o i&i o t .d rt i ' o 7 ;s 2 s ■go ’ 353-:. -50'5&:3 N Ck^H JC ra ■ »n š^slh' Ji '4 -T ' o rt w _,. "V* *** .' a ST rt I * s a, ■X - ii'7.E35.. “‘R;§8.g-e2S'’7so" S® p 1^ ' G M M — X - 3 5 'C-2 2 iS -- -i « ( o I 7! 3 I S..5 5 t3 I 3 SP' M rt a* rtj I O I 'O E. sa-^^ge. g.85.^88 £8,^R 7-11^'=."^"?! 'li SilHSghI SžlslallsL s7 »3^3 &2 £ g ® s'C .2,1, I fc ~ a 9.1 č^.s. a w s o “ ' -^KOO So*^ ?: gE-2ŠS’73S^ £$ fiSraSA!¥“g = so 4 O I 3 X o I Q I Krt I P S s k"®-!! £2 “■'5'0 s, a®l- a 40 rt a-: . ^^fT} rt Ji tn sl^jf h N i3<3 -'‘^ij;2£.s-|t; pgqO g «- .■» R . 'O -c 2 ril o a. TO E >3^ JZ 9* S c E P^OC 7 |.B®,ge.g 'J "»«351 s -"a "7 !* 1 O^^?®S2Š si r* K p 0^ 1 £ 15 X 04 ■JH C3 o . .■&O|< R ' §.aq:=352,''5S2Č5U ■" o ■? ' I ®' ” S”S T S « Qa5^5S.!,S§£iJ?S!l ^otrt^>.SiNi&.i3i I D dB&3kifu3i 15 "S Š o ¥: E. rt ,8 b rt rt < ' A p ■n"? g S J s 8> < TO Vi X < »N O s il'f‘|l7i.""«2^a" sp 4= © o s in' 2 - © - .TO 3 a— , r 77=sH|^§.?2; S a «a tS-jišSŽ f ®N S-E^^ _i7«>d .gin 3 'saSs75is8-“^'^-^”“§811 g It rc' ji “■ ?■ s S 2.' 3 a T! S " e 1^1 r ' ' p« ¥ .2,6 o ® r. ? 4® rt — v ^1'^1 5" KŠ 2 a “ e " 5 3 8 « «'&2 2 e , ,0 O rt sl ' I in rt 'O' .1 ■ -___ — .J! . . » ™ A S* š rt I .R.1 S s.^ 5 885.2S.sfc 1! 77ž' irs rt 6 s J s s5 ' .ki t I -z ' S 7 s ® s =?Z g .r OH ■'if.oOL^RFi.fr 7|-Šf7sl« 'i IS!qj8ils& --L'" .80 ' i rt o 40 ^-s > s lT^ 4> *S rt ^Ril CC ■p — ra n-, rt b c o s^s J rt ,rt ■O rt Ji * ** - -I’- ihdhsi šniVi^ .0 Zib I I I H-1 rt ESo ' J( .r-Z^E 23 S 2 i??'*. 5 2 h|2?i|78:-R i^Bae«'.žSE?1žl ^^1171 £l7TOB>-O«rt^O« 'S>n-5’S**‘^’'‘£ -."-B 7« =8|7’^-“l"?!|” s , .s2 g-2 ' s .'I ' -p'" |:BNAa-gS.BŽ®.e2§ ■I §S o ? s 8 35.0 š'3-S^3.šS « Es - - "Ž ||;? . ^57^4.8 |srsa|.;,g'In ? T .. ^ ' ■' s -Sjic ..r s >"?! e 7■c’'?’2<" 337 S*€a«SlS?lž- o fe rt rt «n G X »n 0 o. O »-• R S Rd ‘5'’3 .3 <-: 4c Sr •š.§8 o'iy.Sgj§;a.,.yg^j«f e" toSoaOiiSsS -S.«^ v g “ ■ 1 3l!g 82 « B :i7J5 I7I83'-Bini “ S05.'p I ?.K,-2^ g" 'C — 3 = c O 1® ŠL^ B ^5*^ 4?^*^ "2«7"ai S ... « I ■ - - -■^2 p Iso.iii q ■S 2^5 S ' S2 rt ® oi ti 2 < X < s p rt -if w IE oi; rt §■=■£ to I m l£.rBF' < |8 f<2a ♦2 .SrlG. ** ou"o ■■* ' • i/\ w s. ,yž£.S>B|S,27 Bfil ^soi™s'?2&|6 8sS"£3 s8“So7 72x,^2g‘£5 2|R5 i 7 ' « Bn*! ,2 S X! 'Gvi2''^'5‘i P 0 CC 'i 9 I .. «in ► w *; ■- - s.. 'n »rt ) 10 f ■Sl? y> rt tj I 'R> 33 fj 2ll Ml O — j; — I M) I e5£ž2 G *S ra M US rt E 4* rt H B t< Qi JM 1 Jr rt E C ■^SSSSjPSgfiKiS 2s3:?£žiS2=d« (0 > e 8 ' s'« ' £ Š JI .*T X .±9 JI 2 1^ •- 5 c Ok I rt X P n ts-Ss« I C i«4S raj. ■§^5, l«t *n ra sisir^sH'? i “'HS^sh«r' ... I 6 ■« 2 02 S ? ■ŽS,S'5i ^ ■- I -3 S -gsS rt P -o St??-" ni< ' % *' iJ P ' ^75"'®'!® £ ._ Tl 00 U-| '■ '3-3i27;^oR ■ - "s;ss; STžhlli 3 .q-i s E - * £b: = ._„,^ 2 g i 0 ft ' .h 04 I tS® c ra " - "G I P < > I I a ► >• b-k» K> l SoS^m' ^8.3 S ra S a if=i?»«94E gfM5u-T^?'">d ■?~3-i2®02 < I sag ."idtn ®j5i I I>N] >8 -A VI fi. i ® ra I ® K J s a IM S * N S c p .25 o e®o £ •■E -S S B ? =Š 2 IT’.p s g a ». -i s _______ fe lla |i■■Š■gi'ls s ^SfJgS JI H:2.e.g'cs iiO S CL Q.'i^ &.O S .D &i> i.SSQdodŠo I ^tcKc «5,55'|iZ 853 'S^ai m = ^20< I c I 'R ^iss S gS 2 Š?’®.?’^ ir="'.u^2 ° 2 I ' > - *’''i®oiy = SSč^ »rt Ss R-.’ 5i - i. J:E i S či ra ra ra 8 §*« ' R 83'f5^8sŠ8 2^|"? ^2^'3='^ ' o-si lEA iSpSS I-^.10^:3 Šle ■28.^°g a Q757“2 ' g£_IsS -^7rl7ži-iy s.S3«^g"S5^3 a|s“i,s?7§«e -“©ra-B .rtP^O”®^ ' =S-Š ' f^.ŠO a a ^17 c 8o8§" 2'3'eŠ'2a E ° ai “".S ^9 PC®" :-77;^sS7t':,ag'u imš!=i:-h'2S ^.8"37gGS“'I‘^ = i".S 19^5'?^ 3'5a c l^—£ mS l5"2*:‘šio K> rt s “Jii "ii 2 £ e > I o I rt w G *? XdBSfiPo‘C ?S*:J ■s' §7:572? I "S 2. Ti .5 „ " A 'o o £ ® §7;' E'6'3 > 6" ' SjŠP®-« 2 '. s.2 -S m « s I „ ^•'2^"ra'“‘ S čbOC aas 2,n ^■gožSSsSšSgs 1 * > _•■ .- 1 O Om 2 I - ' S “ii 2ri.2 § .M I «4^1® S g rt .u ^J-s .5 s to < to X 5P p ffi S < m sžsa^g-s^^š Is^i^s'«3^1 77S^t"^ 22 (E 'S 2, ri — I agg7"!£^H jSrt^sJSS.^S ^»912 «■ 71 t&i u s. •Sti S^S^rtsp ”'^Bsg„:BwaD!3ap7 C- V) e VI rt B a §>§ ra ra tn a rt U< > X ra &i o A " »> “s ‘*'7T* S'"as "".T§ -'S ' g « S'® I ' «4 t ’ s » Si I k 3o>N 1 ra 41 ■=> 'l d d X o rt J) 2»n & rt gl o 5 rt S 51.7 C; 'e 8 I 32 m tu ) 'N O S > s OS O) > < > m -S '^5 X ii ■O rt mS 'a 05’i ■ 5 e *I» B • ■“ rt T^S = 5 * 1* Tr □ rt 22 H S CJ 8 rt “'^ y 5s>|8 m rt S?Ss^S O !^.rs75a-š55E--3=. s-“S ' — .scS’^A:c «:r g* p »S tu P. 9 i D 7-žll-^i--š.< , _ ' I go"’s I a -■«•»• ^27*? -SSaaSsC •o 2 Soi*^ K0 I tL2u>o^^^25^’e Pfl O E«<£ 5 I I I >£s>5 3 11s1|«2iLS£2SiSs“|li?a Q es -8°s4|s8| 1^ ^5 ll-1 s{ E.S 40tioQRi ( lOkJ!] iQdi^ EoOv I " n Ž >0 S 1 2,? •SSJ >«’’ s p " S8SS-i|28l ra . ,2 sCi *^_k m Tl > "2 82S27 -p I o I ra C rt o I D.)C I 0,0 stran 22 vestnik, 22. julij Ljutomerski paberki, potrebe in zahteve HIŠA, STANOVANJSKA, VISO-KOPRITLIČNA, stara 10 let, z 8.5 STANOVANJSKA, LEKARNI v Ljutomeru priporočamo, da bi imela tudi ob sobotah popoldne ter ob nedeljah dežurno službo, tako da občanu, ki nujno potrebuje zdravila, ne bi bilo potrebno iti v 25 km oddaljeno lekarno v Mursko Soboto. So pa to že stare zahteve in potrebe, vendar še do danes občinska vlada ter ljutomerske stranke za to niso poskrbele. Najbrž preveč samo delajo in nimajo Časa bili bolni. KOMUNALI v Ljutomeru priporočamo, da bi na pokopališču ob mrliški veži ponovno odprla WC. Vsaj moški pisoar je bil do i^davnega vse leto odprt. Ljudje pa sedaj pač opravljajo svojo potrebo ob ograjah, ker je verjetno po novem to bolj moderno ter ekološko 6sto. Mislim, da so si vsi umrli, ki so pokopani na ljutomerskem pokopališču, zaslužili toliko, da bi lahko tudi Komunala v Ljutomeru bolje vzdrževala to pokopališče. Na njem bi bil potreben stalno zaposlen delavec, ki bi skrbel za malo več reda, posebno za kupe odpadkov, za boljše poti med grobovi, pa tudi za sanitarije. Lastniki grobov pa bi za boljši red in čistočo na ljut. pokopališču Komunali v Ljutomeru primaknili kakega stotaka več. Pa tudi občani in lastniki grobov naj bi sami gojili malo boljšo kulturo do svojega pokopališča, ne pa da je vodnjak na pokopališču poln odpadkov, nekaj metrov naprej pa Sta zabojnika. MLEKARNI v Ljutomeru pa priporočamo, da v svojem prodajnem kiosku ob predelovalnem obratu malo bolje uredi obratovalni Čas. Sedaj je kiosk za prodajo znamenitih ljutomerskih mlečnih izdelkov odprt samo v najhujši vročini, tj. od 10.00 do 12.30 in še pozneje od 12.00 do 15.00. Pa še takrat ni vedno prodajalca. Na umiku pa naj še pripišejo tri besede, da je prodajalna ob sobotah zaprta. Ob vstopu v prodajni kiosk, pa bi bilo potrebno namestiti majhno stopničko, ker se starejše in invalidne osebe komaj povzpnejo v ta kiosk. Ali pristojna inšpekcija tega ne vidi. POŠTA v Ljutomeru pa bi lahko bila vsaj ob poletnem času odprta uro prej, tako kot to delajo banke. Odpiralni čas bi se za občane moral začeti že ob sedmih, ne pa šele ob osmih. Ljudje pridejo iz podeželja v mesto že v jutranjih urah po opravkih in tudi na pošto, vendar se jih včasih pred pošto nagnete po deset in Še vefin se jezijo. Zaenkrat naj bo godrnjanja dovolj. Pristojna inšpekcija pa naj tudi občasno malo opozori lastnike zgradb ob glavnih ulicah na zračna okenca kletnih prostorov, kjer ni ne mrež in ne stekel saj preži nevarnost požara. Ti jaški in predpražniki pa so tudi pravo odlagališče odpadkov in čikov, IVAN MUHIČ a zemljišča v središču Bellinec v Panonski ul, naprodaj za 160.000 DEM. Informacije v odvetniški pisarni vsak delavnik od 8. do 12. ure po tel.: 75 671. mle STANOVANJKO HIŠO, komfortno opremljeno, z gospodarskim poslopjem in 30 ari zemlje v Kuštanovcih na Goričkem prodajamo. Informacije po tel.: 062 27 878. mpp DVOSOBNO STANOVANJE, 52 ■>. v Murski Soboti, prodam. Tel.: 21 854. m379 GRADBENO PARCELO v Lendavi prodam- Tel.: 76 730. Partizanska 106 mle PICE IZ KMEI PEČI Lovski dom Car I-1 i I GARSONJERO. novo, luksuzno. v strogem centru Ljubljane, ugodno Raiica - Belttnka Beltinci, Tovarna pletenin, d.o.o. razpisuje za šolsko leto 1993/94 naslednje kadrovske štipendije: - 2 štipendiji - VI. stopnja strokovne izobrazbe, tekstilna smer - 2 Štipendiji - VI!. Stopnja strokovne izobrazbe - diplomirani ekonomist (1 štipendija za smer zunanja trgovina, 1 Štipendija za smer finance). Interesenti naj pošljejo vloge z dokazili v 8 dneh od objave na naslov: Rašica - Beltinka, Beltinci Št. Kovača 3, 69231 Beltinci Gostilna HORVAT-LOVENJAK POLANA pri Murski Soboti obvešča, da bo lokal zaprt od 19. julija do 12. avgusta VSEM ŽELIMO PRIJETNE POČITNICE gostilna HORVAT-LOVENJAK, Polana 56 #) \JV POIO^' motorna vozila gu®,®. Company 6S000 MURSKA SOBOTA, V.SiiCi >• telefon 069?23 S07, rex: 3J S07 , PRODAMO: - FORD SIERRA, 1,6 CL LETNIK 1987 - FORD SIERRA, 1,8 TD GL letnik 1991 BX 16 TRS. Jetnik 88. in avtomobilsko prikolico za prevoz motorja za motokros prodam. Andrej Pučko, Slomškova 66. M Sobota. m399 RENAULT 19 GTR, letnik 1990, elektronsko vbrizgavanje, katalizator, prodam. Tel.: 069 26 427. mop TOVORNI AVTO RABAMAN ika-rus. letnik 1980. tri oso vi ne, registriran, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 76 563. m411 MOPED ATX 50 C, letmk 1989, prodam Tei.: 46 355. m415 OPEL ASCONO 1.6 diesel, letnik 1984, prodam. Štefan Horvat, MoSčanci 56. tel.: 51 039, m4O7 MERCEDES 220 D prodam. Tel.: 46 363 m408 OPEL RECORD D, na novo registriran. prodam. Cena po dogovoru. Hladen. Ižakovci 181 (Nemičak). m410 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990. prevoženih 25.000 km. in electronic 90 prodam. KutoS, KoSarovci 22, tel : 54 097. m401 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1988, prodam. Puconci 187. m396 OPEL ASCONO, karambolirano, prodam Tel.: 48 504 mJ97 R 4 TL letnik 79, registrirana do septembra, prodoam. Tel.:70 317 po 15. uri. mpp BMW 318 i. letnik 1984, prodam. Kobilje 226 a, tel.: 79 351. m38S ZASTAVO 850, kombi, prodam. Tel.: 41 858. m383 PEUGEOT 405 GR, letnik 1989, prodam. Tel.: 587 171. m364 TOVORNI AVTO Zastava s cerado, vozen z B-kategorijo, letnik 1984, registriran do januarja 1994 Tel.: 46 318, Tomaž Skraban, Obrtniška 7, Tropovci GOLF diesel. letnik 1979, prodam. Tel.: 57 171. m374 GOLF, na bencin, letnik 1981, in OPEL KADETT B-TIP, starejši letnik, ne-registriran, poceni prodam. Marjan LaSič, Veličane 72, p. Ivanj-kovri. m 9264 ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Tel.;82 929. m9260 DIANO, letnik 1979, prodam za 1.000 DEM. Žibrat, Razkrižje 33. m9259 SUZUKI SW1FT 1,3 GL, letnik 1990, v odličnem stanju, prodam, Tel.:80 067. 80 068. m9258 126 p, 650 E, letnik 1987, prodam. Poljska pot 4. Beltinci. m377 KOMBI IM V, letnik 1987, prodamo. VIZ Veržej, Tel.: 87 654. mpp VW HROŠČ, odlično ohranjen, prodam po ugodni ceni. Darko Toplak. Tešanovci 9 a. Tel.: 48 310 mpp OPEL ASCONO 1.6. letnik 1977. regi-striran. moped avtom ati k A 3 SL. harmoniko, 4-vtsino F-B-ES-AS, čebele na 10 satih in domači akacijev med. večjo ali manjšo količino, prodam Tel.: 23 806 ali Veščica 60, Fen Hauko. m385 prodam. Tel.:061 192 002. mpp GRADBENO PARCELO, sadovnjak in travnik z drevjem prodam. Bemadi Muren, Lipovci 35. m284 GOZD, 22 arov, na Pertoči prodam, tudi na obroke. Štefan Mihelič, Veče-slavci 48. m368 * V Pomurju prodajamokupujemo, oddajamo ,naj emamo, zamenju- jemo, Reemo hiie, slanovanja, po-: čimiške hišice, gradbene parcele, poslovno- gostinske prostore, kmetijske posesti, gozdove. Velika izbira, ugodne cene, 1 obročno odplačilo. ' DILL, d.o.o,s Arh. Novaka 4 (stara kirurgija), UL: 33 333, ŽAGO za rezanje okviA z okvirji in steklom in piw per, zložljivo, trde Stranj Dušan Zemljič, St. Kuzmič 418, m4326 ŽIVINSKO PKIKOLICO F dam, Janež Bencak, Partii^ kovci, tel.: 43 119. m403 OTROŠKI VOZIČEK. ugodno prodam. Tel.: 754® mle OMARO, svetlo rjavo, žine 1,5 m, z drsnimi 71®“ Teb: 46 167 mpp I SEME ITALUANSKE ' prodam po 180 SIT, Tel: « ro394 PREKLIC! Preklicujem «'1® čeva la praktičnega i®?/; v Mariboru leta 1976, Sredn® ska Šola Jožica Bejek, Kict m392 „1 PREKLIC! Preklicujem W ljučnega spnčevala. ’®dane^ gostinska Sola Radenci, Stanko Žnidarič, Rački vn denci. m366 , DOMAČE RDEČE ViRd kljuko za kadet C prodam, ska 50 r m393 ,^i DOMAČE rdeče vino^ t : A DnjH prodam Amon Fodgor**f'" TRGOVINA Ledavsko naselje 31 Tel.: 069 31 250 VAM PONUJA PO UGODNIH CENAH: - VETROBRANSKA STEKLA za vse tipe avtomobilov - vleCne KUUKE - REZERVNE DELE: Za- stava, Daihatsu, Renault, Lada, Opel, Golf, 126P, Škoda - IZPUŠNE LONCE za vsa vozila AKCIJSKA PRODAJA - avtoprevleke 4.500,00 SIT že od - originalne avtoprevleke za vozila - ŠKODA Favorit, Renault Clio, Ford Fiesta, Golf III že za 6.480,00SIT - preproge TWINGO za avtomobile (garnt.) 1,914,00 SIT - bočni vetrobrani za različne tipe avtomobilov (garnt.) 4,242,00 SIT Olj« CASTROL GTX3 11 GTX 3 51 GTX 51 755,00 SIT 3.6900,00 SIT 2.166,OOSIT kmetijska mehanizacija TRAKTOR ZETOR 471, letnik 1976, prodam. Gomboc, Gerlinci 51, tel.; 40 195. m413 TRAKTOR UNIMAK, generalno popravljen. ugodno prodam. Tel.: 062 731 339. mpp KOMBAJN ZMAJ 780 v delovnem Stanju prodam. Tel : 48 366. m39l KOMBAJN EPPLE prodam Janez Ožvald. Cepinci 155, Tel,: 56 098. m375 SILOKOMBANJ SIP SK 8« prodam Tel ■ 41 655. m402 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA kupim. Tel.: 40 374. m430 IMT 533 s kabino BT 80, STEYR 28 s koso, torno vinkovič 419 in univerzal 445 prodam ali menjam za drug traktor. Prevoz v Prekmurje zagotovljen. Tel.: 061 738 619. mpp TRAKTOR, starejši, malo rabljen, do 50 KM. kupim. Tel.: 061 738 619 mpp MEŠANI GOZD. 94 arov, na Goričkem, ob glavni cesti, prodam. Tel.: 23 958, ra372 TRGOVINO ali gostinski lokal vzamem v najem v okolici Murske Sobote Ponudbe na upravo lista. Šifra: Anita. m381 DVE NJIVI v Zenkovcih prodam najboljšemu ponudniku (travniki, »de-uce«). Velikost vsake njive je čez 1 hektar. Tel.: 62 085, po 19.00. m418 4-CLANSKA DRUŽINA najame stanovanje ali hišo v M, Soboti ali okolici, tel.: 70 019 ali 42 010, int. 200. mpp DVOSOBNO STANOVANJE v M Soboti in GOLF, letnik 88, ugodno prodamo. Tel.: 21 040. m400 VINOGRAD (laški rizling), rdeče vino, sode in doma krmljeno svinjo prodam. Tej,- 87 957. madS Murska Sobota. m367 J 200 m zemeljskega kabla^ . lm = 250SIT- AugustPalai'"’ 83. m387 AGENCIJA ženitna posredoval vsak delavnik od 1®',, riborska 3. Celje« 411 648. POHIŠTVO ZA SPAttJ!^ ;;;..i koruznft PTS damo v najem stanovati)*^ spodarskim poslopj=fi■ obrt, v bližini Ljutomert sobo tet Žični _____ MATEfU^ll s parcelo ali brez nje (opeka modul, nošiki m kompletno za hišo 9 X 10 m) m419 GRADBENI živali Mattjancih. Tel. 24 323- m389 BUKOV .A DRVA. dam Dostava na dofl^' DOBERMANA, starega dva me' seca. brez rodovnika, ugodno prodam Tel.: 062 710 546 m 9263 DOBERMANE. stare 11 tednov, brez rodovnika, poceni, prodam. Tel.: 80 076. m9262 KRAVO, brejo, prodam. Ceianjevci 62. Ljutomer. m9257 BREJO SVINJO prodam. Satabovci 33, m370 mpp HIPOTEKARNI 'Si ugodne obrestne metf- m926!) KLINASTE posesti SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaia, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije (062)731 443, vsakdan po 16. uri. KREP%' j»Te. LrIS- u"-" ’ J _________ 105, kosiln'^ dam- Drago Vogrine^- vodovodno, C. Radgona. m4164 f POSLOVNE dejavnost v Gornji čeva ulica 12, pri dajam. Pisne ponudbe tika Novak, Partizan®^ gona, < m4157 INŠTRUIRAM me*'?, gp Sole, Tel,: W , in osnovne m 405 POGREŠAMO velikosti, črno-belO'0*ji/.-repa, iz Cvetkove h Teb: 22 054, damo nag »iC' stanovanjsko HiSO v Gresov. eafcu 36 a . s sadovnjakom. 28 arov, prodam. Martjanci 21. m37l HAJBOU ZALOŽENA TTOOnMA Z AVTOOEU V POMURJU NAJCENEJŠI REZERVNI DELI ZA ZASTAVO 101 In VuffO - oljni filter 101, Vugo 452,00 SIT - zraefiifiter101,Yugo342,00SIT - platine 1O1 Vugo - zav. disk ploščice - batni obročki 101, Vugo - zobati jermen 101, Vugo Ugodna prodaja: - zav. čeljusti R4TLpr. + zad. - tav. čeljusti 263,00 SIT 648,00 SIT 6,195,00 SIT 1.193.00 SIT 1.516.00 SIT R4GTLpr. Tzad. 2.176,OOSIT - zav. čeljusti Z-101, Vugo - zav. disk ploščice pr. R4GTL - zav. disk ploščice pr. GolfJGL - zav. disk ploščice pr. Golf JX Prodaja vozil: DAIHATSU ! 1.245,00 SIT 1,331,00 SIT 1.220.00 SIT 1.455,00 SIT SCHARADE 15,280 DEM v tol. protiv. FIAT, ALFA ROMEO, TOVOTA PUJSKE prodam. GradiJče 4. m380 zajce za zakol, oiiSčene ali žive, prodam. Perioci, Petanjci 11. m398 NESNICE, MLADE JAKČICE, PASME GOLOEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnost-njo. po 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarCic. dobi l zastojn (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tihija Horvata v Nemčavcih, tel.: 24 393, ali v gostilni Železen v Bez-novcih. tel.: 49 025. mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnost-njo, po 450 SIT Vsak, ki kupi lOjarčic, dobi I zastojn (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, tel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda (zidarstvo), Ga-luSak 6. tel : 68 044. mpp PUJSKE prodam. Ptujska cesta 52. G. Radgona. m4158 PSIČKO, mladiča, manjše pasme, oddam. ljubitelju živali. Cezanjevci 15. Ljutomer. m9266 KRAVO s teletom prodam Dobrovnik 180, m4O4 m406 SEME UUUKE pi' ceni. Tel : 46 407- m416 DESKE, 25 mm, prodamo. Cena 14 I na dom bcezpla^”® tel.: 063 36 Mpp delo NATAKARICO/^ samojslojno delo Tel.: 76 456. mpp , do DEKLE z veseljem 1^ ,jl lahko začetnica. siudencu, NeJelica m4l4 .A razno BELO IN RDEČE VINO prodam Tel 22 344. m395 ŠOTOR za tri osebe, prodam. Tet.: 75 577. mle VINO, rdeče, z brajd. 500 l, prodam. Benko, TeSanovci 120. m3O7 Več KV- ali f*** iščemo. Soliden OP-takoj 42 246 ali v podjetju “7 " vsak delovu’ 15.00. VOZNIKA, mednarb-^^^jis^ / siimo. ranonska o- ?ž?tujAMonf!;^:,;f'f^ njami v r. slimo. Panonska PO NUJAM v plelno opremd .jijsij'’ fj resenti naj J* J;': 8 v Odrancih '" e; J" Jj - pomembno JC' h - pomembno ]«■ Opravljeno STE ŽE « lovili dodatno d« / izboljšali Ijudmi? Pokbi*"^ ‘■ji z 18,00, m42J ! R juNja 1993 stran 23 jHf i vrata, vrata za 7 n0loirb<:^- I delavnice, požarna 1 dvoriščna vrata z avtoma- vrata, i tiko ali I l^mo, T varali brez nje, izdelu- Drikt* prikt > dobavljamo in j ^Siajujemo. lili«-' niE !'■ >1 FERINA, 1 0 iza 4® ifii*’' irtSti-f roS' ,eg<' VRSTNE HIŠE V NASELJU PREKMURSKE BRIGADE V LENDAVI ......H. Limbuška 38a. W000 MARIBOR, f«l«fon(062) 101-611. ,^^^^^051 plačila s čeki. i4 jfiS! 5 Li -46*»' i»- tl ^1 stof, Vit-’ sO’ il tin,^ .tioJ Ki*- j.'« itd- 4 ivLit ."3 re*'''! 11’4 f!? 1 .<• i S 'i S * i- S c 'S f I 1«' i? i L Pri nakupu do 31. julija popust in ugodne možnosti nakupa. Izkoristite zelo ugodne cene in možnosti nakupa do konca julija! Informacije: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBENIK, Kranjčeva 6, Lendava telefon: (069) 75030 /iST^K Murska Sobota tLo.o. Mladinska 3 (v DOMU PARTIZAN) tel.: (069) 21428 69000 MURSKA SOBOTA trgovina s I ŠPORTNIMI IZDELKI IN PRIPOMOČKI • Ponujamo vse za vrhunski šport in rekreacijo • Pon udba meseca: frizbiji in bumerangi, uvoženi iz Amerike • Športni program Converse in Adidas • Reklamna cena moških kopalk Adidas: samo 980 tolarjev Odprto imamo vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Priporočamo sel [I 1 o TRG - družba za opravljanje ttgovinske dejavnosti Telefon; 61511, 61 691 GORNJA RADGONA SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA CANKOVA, Z.O.O., CANKOVA 35 jItcHska prodaja traktorskih gum • baruM '4,9/13 ~ 28 16,9/14 18,4/15 '28 '30 'FULDA '0.00/75- 15 Plačilo 28.166,OfSIT 31.478,00 SIT 40.530,00 SIT 11.340,OOSIT na 3 obroke (čekl)l 3 razpršuje prosto delovno mesto poslovodje Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati: - V. ali VI. stopnja trgovske smeri z delovnimi izkušnjami pri prodaji grad, materiala in železnine, - najmanj 1 leto delovnih izkušenj, - pasivno znanje nemškega jezika. Prošnje I ustreznimi dokazili naj kandidati vložijo v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov Splošna kmetijska zadruga Panonka, Cankova, z.o.o.. Cankova 35, z oznako »za razpis«. '* kmetijska zadruga panonka Disan natečaj (sfam prostorov v Murski Soboti - na Markišavski in v Industrijski ulici 8 (na dvorišču 1Ž, Ura ^2?/ Prostore si je možno ogledati vsak dan od 7. do najma prostorov bo telefonski priključek 'htijjij >'■ ogrevanje, delna oprema prostorov ^1 Ptostor. Morebitne dodatne informacije dobite po .1770, v 8 dneh cd objave natečaja naslovijo na 8anom|7“^ Pomurka, splošna kmetijska zadruga ^BCTa ■ I^^^RSKA sobota, MARKIŠAVSKA 3, MURSKA oinako »za najem«. Na podlagi 75. člena statuta GP Pomurski tisk M. Sobota, delavski svet razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji; - visoka izobrazba ekonomske smeri - pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - od kandidata pričakujemo predložitev programa poslovne politike podjetja. Mandat traja štiri leta. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GP POMURSKI TISK, Lendavska 1, M. Sobota, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. f'-- I ■»^-ki se ■■ Kako prazen dom je in dvoriiče, nofe oko ie vedno zaman te iiče. Ni vei tvojega smeha, ne dobrote, vse to vzela je pot krute usode. v SPOMIN ‘ n. julija bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil ati, rnož in sin Andrej Hren iz Veržeja ustavljajo pri njegovem grobu, iskrena hvala! Vsi njegovi '^gttbi ZAHVALA našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Janosa Szomija iz Dobrovnika ^S'>žahv,- . — Sle J sorodnikom, sosedMii. lit n« m m '' tako velikem Številu pospremili im niegovi cvetje, sveče in za mre m*Se ter ftssr: 'eh težkih trenutkih. Hvala zdravnici dr. Juliji ne^bičnu 6obQ| jA"' Mure, obrat Lendava, sodelavcem ŽVZ-ja ’ KPspodu župniku Francu Halasu za pogrebni '’6red in pevcem za žalostinke. (1>« II Dabi. za odpete žalostinke. Hvala osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu. Trdkova, 10. 7. 1993 Žalujuči; mož Franc, hčerki Marija in Bernardka z družinama, vnuka Urška In Boštjan, oče, mali ter sesiri Angela in Ana z družinama V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 26. julij 1983. ko mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga mama in stara mama Marija Borovnjak iz Sotine 9 V SPOMIN 22. junija je minilo leto, odkar nas je zapustil oče Alojz Rajsar iz Zenkovec 15 Injttjrtj’ tvojem grobu, vendar polno lepih spominov grobu ™ke Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem ■ I prinašate cvetje in prižigate sveč«. ^ujo« val, Id smo le Imeli radi Hvala vsem, ki se ga Se spominjate, obiščete grob in mu prižigate sveče. Sin Rudolf z družino Nisem vedel, smrt, da si najskrivnostnejša ljubezen... ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 79. letu starost! za vedno zapustil naš dragi mož. oče in dedek Ivan Kociper iz Odranec Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeu oziroma dedka se iskreno zahvaljujemo Župnikoma g. Lojzetu Kozarju ml. in gospodu Jožetu Ratniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. dr. Jožetu Zadravcu in osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so mu lajšali bolečine, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje in za svete maše, vsem sodelavcem kolektiva Mura -ženska oblačila, predstavnikom VGPMura in Pom-grada, visokograd-nje, predstavnici KS Odranci za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov drugi dom. Žalijjoči: žena Marija, sinova G usti In lože z družinama ter hčerka Marija z družino Dolgost iivljenja naiega je kratka... (Preieren) V SPOMIN 21. julija je minilo leto žalosti, odkar nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož in oče Janez Lazar iz Murske Sobote Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prižigate sveče in polagate cvetje. Njegovi Pot iivljenja naiega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata, odprta dan in noč so groba vrata, at’ tega ne pove nobena praVka. ZAHVALA V 42. letu nas je nepričakovano zapu- stil dragi brat, stric in bratranec Franc Sukič iz Martinja Ob prerani izgubi se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam priskočili na pomoč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sv, maše in izrečeno sožalje. Hvala gospodu Ivanu Caplinu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. žalujoče: sestre z dnizinam* V SPOMIN Tih in Žalosten je spomin na 16. julij, ko sta minili dve boleči leti žalosti, odkar ni več med nami našega dragega moža, očeta, tasta in dedka Karla Gombača iz Rankovec Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Tvoji najdražji Srrf7t;w)0 v praznino. Čakamo, da se pojavi tvoj lik. Zaman. Čakanje ostaja prazno, upanje pa ie vedno iivo. v SPOMIN 23. julija mineva boleče leto praznine, ki jo je za sabo pustil dragi mož, oče in dedek Ignac Vuk iz G. Bistrice Hvala vsem, ki v svojih pogovorih obujate spomine nanj, se ustavljate ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Hvala vsem! Vsi njegovi KRI , NI 2£Hl> Ker se je izvedelo, da je Gu-»ri Grof-Agoston Panooski, nekdanji preganjalec podtalnice, ki je zdaj postal predsednik konzorcija za gospodarjenje z vodo, dal za mašo za dež, pri kateri so ministrirali meli-oratorji fartek, Tušar Io Kociper. Prezidij z olajšanjem sporoča, da do nadaljnjega več ne bo sprejemal predlogov, kako kaznovati izsuševalce domače zemlje oziroma izvajalce melioracij, ki jih državljani Prefc-mursko-prleške republike pošiljajo na njegov naslov. Dokler še trajajo učinski zadnjega dežja, si bo Prezidij po svojih močeh tudi prizadeval, da predlogi ne bodo uresničeni. Grof je pred Prezidijeiti pri- Radgonski mehurčki Pozdravljene, ljube moje in radgonski pre- nika vlade - v pisantt.se mu oderejo, na skupS-pirljivi moški svet. Zopet se oglašam jaz, vaša Čini ga napadajo,: grdo pišejo o njem, pa Se vdana klepetulja (najprej opravičilo; pred 14 .zapirajo ga! To bo Se luštno na skupščini. Če dnevi je moral imeti urednik »mačka« , saj jc bo kdaj sklepčna. Močno me zanima, kje bo nastalo toliko napak v mehurčkih, da mi je zdaj občinsko »politično središče«? Kdo bo bilo kar nerodno). Veste kaj, ta penzionirani zmagal? Vlada ali Grabonoš? Še en nagradni »Radgončan« si privošči dopust in zapusti natečaj! Me pa Se nekaj »jako« zanima! Ko-naSo divjo Radgono in nič ne piše. »Kletar« se liko je stal projekt Nov’ne in potovanje s ko-je najbrž zapil od veselja, saj imamo v Rad- čijo po slovenskih goricah. Bom dobila odgo-goni zopet vinskega šampiona; pa veliko vor? Iz pomembnih ust sem slišala, da je to zlato, ja, tudi na Kapeli. Čestitka vrlim stro- stalo strašno veliko denarja. Če bo le »ha-kovnj^dm in direktorjem od nealkoholi- sek«!? čarke. Pa naj dedci pijejo. Me raje uživamo ob _ , , dobri kavici. Pijača bo (in je!) draga. občini, Kaj in kako seje pogovarjal (in s kom) Zopet je ta toča »vdarila«. Upam, da bo me tudi zanima. Prehodov čez magistralno zopet solidarnost na višini. Komisije že de- cesto skozi Radgono in semaforjev Še vedno Pa Se to: gospod Hercog je bil opažen na • segel, da toče, ki je med dolgo i j pričakovanim dežjem, ponekod ■ I tolkla, niso primolili za njegov j denar. Samo za nameček objav- I ! Ijamo najpogosteje predlagano 1 kazen: »Tiste, ki so zahetavali. ! načrtovali in opravljali meliora-j cije, je potrebno za nožne palce I obesiti prav toliko nad vodo, ; da jo bodo dosegli samo s ko- : nico jezika. Jože Car-Zoklin Jožka, prejšnji direktor (JobrovniSke tovarne nogavic in po novem = direktor vseh izdaj Nepujsaga Q ; ki seje pred kratkim odcepil od : 714 in-Fd^nTitpiTknvA Podjetja za informiranje, se je umaknil meditirat v za javnost I zaprte prostore dobrovntškega ' kulturnega doma, Jožko se pri- . i pravlja na veliki intervju, ki ga I bo imel z Lacijem Gonezem- ’ Afrolookom. Intervju bo objavljen v madžarski izdaja Pla-yboya in bo imel naslov »Kako j smo nategnili Venero in jo pre-i krstili v Vero«. (Venera je kraj lica za reklamno agencijo se-i stavnih delov okrnjenega Za-I voda za informiranje: Ve(stni-! k)-Ne(pujsag)-Rafdio). $ * * »če mi ni uspelo, da bi želez- ' niško progo na Madžarsko napeljala preko lendavskega konca, bom pa dosegla, da bo lendavska občina dobila med-narodnmo letališče,« je izjavila I Marija Požonec-Anju MariI ška, ko je zvedela, da bo proga med Slovenijo in Madžarsko potekala čez Hodoš. Vanc Gošnik (Zeleni Slovenije), ki se je udeležil nedavnega spusta po Muri, je prepričan, da so vse Čolne, ki so se med spustom začeli spuščati vodo, vključno s tistim, v kate-I rem je sedel on, preluknjali Plutovi potapljači iz odcepljene Ekološko socialne strapke. « * * . Na povabilo Prezidija, naj |i bralci pokažejo svojo politično izobrazbo in ugotovijo, čigave , so noge ua fotografiji, se jih je { odzvalo zelo veliko. Vsi žal . niso pokazali, da poznajo slo- j vensko politično prizorišče do zadnje dlake, saj je bilo pravil- nitfodgovorv samo sedem. Pravilen odgovor, da so noge na levi strani fotografije Janševe, na desni pa Podobnikove, so ' poslali: Marija Hozjan iz Tur- j nišča. ki je napisala, da je j z obema gospodoma že plesala, ' zato pozna njuna hodila; Boris I Toplak iz Sobote je proti , obema že igral nogomet in se . spominja njunih nog, ker sta : mu jih podstavljala; Ida Žigert iz Lomanoš, ki se je pohvalila, | da razpoznava noge vseh zna- ' nih Slovencev; Dani Mauko iz | Radence, estet, ki je nezadovo- i Ijen s spodnjimi okončinami slovenske politike; Darko Šar- Lendavski pered lajo. Želim samo to, da ne bi (kot nekoč) ni! Zakaj? Se bomo me »vkup spravi e« in dobili precej tolarjev tudi Jisti, ki jim ni nič zarisale, kar je treba! Glede praznika občine »toča vdarila«. Od dobre kolegice poslanke sem dobila dva dobra predloga. Prvi je super: sem slišala, da je občinski trojni funkcionar 29, februar (to je zelo poceni praznovanje) in zopet udaril s pismom (saj veste, kdo je to! dan, ko godujeta Peter in Pavel. To idejo bom Ne? To je; predsednik, direktor in Se enkrat ukradla, ustanovila firmo PETROV SEJEM, direktor). Vsebina zopet diši po neki aferici in d.0,0., oklicala ta dan za mestni praznik, do-je v zvezi z ustanavljanjem; delniške družbe bro zaračunavala in pila kavico. Radgonski sejem pa še Pomurski sejem. Če moja pamet kaj razume, je naravnost napadel (kolikokrat že?) našega »bogega« predsed- So(n)čni pozdrav Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA iz Lotmerka TOTA Žal ni mogla na nedavno javno tribuno v Lot-merki, na kateri so govorili, kako organizirati ljudsko univerzo, matično knjižnico ter muzejsko in amatersko kut- himo dejavnost v najbolj pristni prleSki občini. Ko je že kazalo, da bodo vse to spravili pod eno streho oziroma vodstvo, so se začele takšne in drugačne .razprtije’. En TOTI ji je povedal, da tudi na tribuni niso rekli kaj dosti pametnega. Še bolj pa je TOTO zanimalo, kaj bodo ugotovili možje postave, ki so kar precej dolgo raziskovali, ali so farani in župnik razkriSke fare Slaviiek ubirali kriva pota pri uveljavjanju svojih interesov - farani, da bi dosegli slovensko bogoslu^e in priključitev k mariborski škofiji, župnik pa, da bi bila raz-kriSka fara Se naprej ,matica hrvatska’. TOTI, ki je bolj na tekočem tudi o tej zadevi, je slišal, da naj bi zbrane ugotovitve bremenile župnika za zlorabo vere in cerkve, ker je pred leti samovoljno prekrščeval slovenska imena otrok v hrva- Sko obliko in Še z drugimi dejanji kratil pravice slovenskim vernikom; ni pa on pridigal, da bo Razkrižje kmalu priključeno k ,matici Hrvatski’, ampak je to storil pater iz Hrvaške. Nekatere nelegalne postopke pa so ubrali tudi farani, vendar zato, ker jim po legalni poti ni uspelo doseči ustavnih pravic. Na podlagi vsega tega pa bo moralo zavzeti svoja stališča Se tožilstvo. Kako dolgo bo morala TOTA čakati na odgovor? Vsaka noč ima svojo mol. Tako bo najbrž tudi z zabavno--turistično prireditvijo Lendavska nol, ki jo napovedujejo za noč iz te sobote na nedeljo. Nanjo opozarjajo tudi veliki živo-pisani plakati, ki jih ne zgreši niti listi, ki ima veliko dioptrijo. Zagotovo pa se utegne zgoditi, da boste (ali pa sle Že) prezrli reklamne table dobrodošlice v naravno zdravilišče na robovih mesteca Lendava. Vzrokov za to je nekaj! Morda je prvi ta, ker ste bili preveč navajeni na rdečo (rdečel), table pa so zelene, zato imate zdaj barvno slepoto. Drugi vzrok je, ker vozite Z večjo hitrostjo, kot se spodobi, in je pravično, zato Švignete mimo, ne da opazili vsebine zelenih tabel. Omenim naj še tretji domnevni vzrok: tako kot za prometne znake, ste vslepir Še za vsa druga (ob-jcestna opozorila; vozite na pamet, pa tako samodejno zavijate tudi k vašemu priljubljenemu gostišču. Če boste hoteli vidAt, kaj so lepega napisali (in z zlato barvo tudi narisali), izprežite svojega jeklenega konjička in jo mahnite peš. Turisti, katerim so table prvenstveno namenjene, pa se pred Lendavo pripeljejo... Oh, ta presneta hitrost! Za zdaj je še dobro, ker Še niso razširili in na novo asfaltirali ceste med Lendavo in Hotizo, saj kotanje onemogočajo dirkanje (drugače je seveda ie od Hotize proti Murski). Ta pa je ugodno, saj ljudje obeh Lako-šev, Gaberja in Kapce, ki ure in ure presedijo pred svojimi obcestnimi ograjami, lahko natančno »prešleje jo« vozila in potnike ter se naužijejo »svežega-/ zraka, pomešanega z izpušnimi plini. Ko pa bo tam modernizirana cesta, na katero Moja občina pa si magistralo, ampak mobilsko cesto, ki bo dva vozna pasova v ('«1 drugo smer, V oblino ] Pincah dalje na Madiarst^9 bi pripeljala od Ljitsoi vodila po manj rodai svetu ob slovensko-hrveSit^ /tirtM j roma prekmuriko-meii^ ski meji in deloma ob je kar dobro, saj nam J*. n.H, iUf J,H,.- -- . bo pobrala veliko rotd* zemlje, zaradi česat kmet zelo vesel. Toda, “ moji, »v ognju* je že log o avtomobilski ceslh^ peljala iz lenarške smeri, bi »preskočila* pri vasi, peljala blizu i* bore in nadaljevala pd skem delu Prekmurja i" „ ' J B nlS I movci in Radmožanci. se kaj razumete v razrede naše zemljice, pokrajino zapustila bi trasa, o kateri sogave'f', na gospodarski zbornich po najbolj rodovitnih lahko le uparrit da stojni upoštevali (kot ' tudi praviloma polno) luai praviloma nostni vidik in cesto spn)^ nosim vtaiK in cejiti prvotno zairtani trasi, bomo mi, ki Živimo na nostno mešanih obtnoČ!*^ gotovo pritožili. 4 V nedeljo na deljo pa ste vabljeni ne boste imeli »mačka* preveč maliganov z Le** j noči) na proHenje in i* ' ■ * jtl I vitev voznikov in voZVi v Dobrovniku. ” Tak L?* - -------- utegne dobro deti ne jem, avtom, motornim j in navadnim »bidklo^^^ pak tudi samim razigtt’!!'^ jji V Sebeboreih, v smeri proti j Mar^ancem, smo ondan ujeli na trak tudi tale prometHi znak. Vprašanje se nam po-stavlja^ kdo je »pojedel* dve črki. Človeška roka ali narava. Sedaj ko številni turisti potujejo po gtiričkih cestah, je prav, da se ledi ialc pro-melni znak uredi, itdo bo rlopuliuli črke na-prometnem znaku, nedvomuo st- na p-ii-ij cfvtarji?: f. 1 t?" X MATERINSKI SOffl Cene sadja | in zelenjave Oirednja J Ttinica Ijublj. Zelenjava 1 M. Sobota tižnica Pomurka Maiellce Breskve j Heittarine ’ Pomaranče kanj iz Nuskove pozna celo velikosti stopal obeh ministrov; limona Majda Barbarič iz šalovec ima . j fizioterapevtska izkustva in loči , J , '' pokanje kolenskega sklepa, ki E nastaja pri hoji Podobnika od S ' Lubenice BIKI eketra I. razred It. razred TEUCE ekstre I. razred II, razred KRAVE I. razred II. razred rajSei"’ do 1» kg nad 130 kg pokanja pri Janši, ter Maijan Makovec iz Beltince, ki je pra- ' vilnopripisalnogepotein,koje ; preračunal njihovo nosilnost. . Prezidijeva svetovalka za moška vprašanje je izžrebala j f Hruške I Mbtfi ’ krompir j Solata < ■ MMb i četota česen tnosica vprašanje je izzreoaia ; Kotenje nagrajenko Ido Žiben. Dobila I - Cvet^ bo knjigo Cilke Sukič Od bujte . I paradUnek repe do gibanice. I ' eubmaKONJ’ , ! Paprika I _ Jajca ' Orehova I jedrca J« I i ■■« Vi cene živine PAHONKA 310,» 2»,« 275« 3«,« 290» 275,« 180,» 167,« 137,» 127,» E U R 0 P POMURKA : 3«,» I 2«,« t 2»,« I 2M,W * 2M,» MIR 3«,M 2»,« 280,M 260,00 238,» 135,« 125,» 140,« 130,» 2«,W iw,n 1»,« S0,» 110« 1«« 70,« loom 120110 120,» 450,» 150,» 250« 1«,« 2«,M 10« «0,00 1»,00 200,00 »,00 150,00 150,» 250,» so,w «,00 »,M 110,» »,» 130,00 4S,n 82« 120« 120,« W« 85« 1«,« 150« 150« 120,« 450« 4»« 50,« 100« 150,« 1»,« 1«,« 150.00 1M,» 220,« 6.00 s,o 900,00 1000,M Cene rahSjeoih avtomobile v Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci pripeljati 45 vozil, prodali pa le 4, Znamka avtomobila Zastava 126 p Jugo Florida R4GTL Lada Samara Visa Oltcit Jugo 55 R 5 Canipus BMW 316 škoda 120 L Lada Riva Opel Kadett Zastava 126 pgl letnik 1987 1990 1987 1990 1991 1990 1990 1984 1981 1989 1976 1981 ptevož. km 51.000 32.000 54.000 67.000 14.300 26.000 41.000 91.000 90,000 31,000 73.000 69.000 _______cena 2.200 DEM 7.400 DEM 4.100DEM 7,200 DEM 4,600 DEM 4.000DEM 10.200 DEM 12.600DEM 2,000 DEM 5.100 DEM 3,000 DEM 800 DEM pa je poslanka Maria očitno ' »pozabila* (drugače je seveda s cesto in pločniki skozi dolgo Dolgo vas!), potem (prihodnje leto?) bo vse drugače: brrr, brrr, brrr... Le obrisi tovornjakov, osebnih avtov in mopedistov, razen seveda, če kako prevozno sredstvo ne bo treščilo v kako ograjo, pijanec obležal v jarku... seda: pijanim, je huda!) voznikom. molim! Slišal sem, riki, kjer so taka Že VMto let, pravijo, da 1*^ pomaga niti blagoslov ta Ijenje z žegnano 3 morda, ko ga nesejo .j paiišče. Imam tsbču^^ s(m)o nekateri zreli, da bi lahko dih kravjo vprego. ■ j ie velja umetnosti Hi Turnišče: cene pujskov Prejšnji Četrtek so pripeljali rejci na sejem pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih kilogramov. Kupci so kupili 35 pujskov, ki so do 10.000 tolarjev. Sejem v Turnišču je vsak sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veija'^® potne liste. 120 let tradicije /o Pomurska banka z— ^jVatadomaO McajiliiiŠki tečaj Pomuske banke z dne 20, jalija 1993, 7.1993(Ml«.Wdalj( Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 20, jal^ 1993 od Dtžavi Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA E Dota 1« 1» 1« 1« 1« 1 Benka Slovence »96.6015 2.055.6220 7.013.3812 7,5815 7.972.8117 120,1252 00,0» 4^ 955,^ 'l962,0^ 6^« ____________- ■} h 7,24 7.«l»,00 114,0» Z bančno kartico do gotovine 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah io BANKOMATOM 5 ki jih je v Sloveniji nad 100 in so f' 1 Z' u/ večjih krajih, sta se v Pomuiju (v M, Sobf* ’ d Ljutomeru in G, Radgoni) pridružila dva V Blagovnici Potrošnik v Murski Sobo*’ banki v Radencih. Če Želite dvigovati gotovino iz bankomat^’ v svoji enoti LB - Pomurske banke.