Zamrznjeni viški cestni načrti za letos
Otroci v viških šolah se bodo to leto učili: luknje, kotanje in podobni pojavi so značilni za kras in viške ceste. Za vzdrže-vanje sicer še bo nekaj denarja, vendar le za »flikanje«, medtem ko se bomo v občini srečevali z velikim problemom, če bo treba zaradi popolne uničenosti na novo asfalti-rati recimo pol kilometra dolg odsek ceste. Za to že ne bo denarja, ker po doslej znanih virih denarja za ceste le-tega letos ne bo. Trditev je mogoče res malce črno-gleda, vendar žal zelo resnična. Občinska komunalna skupnost je naredila po kra-jevnih skupnostih anketo o potrebnih de-narcih za ceste in zbrali so dolg seznam. Ko so potegnili pod njim črto in dodali lanske cene, so prišli do številke: 3 milijar-de. Seveda ne gre za stare, temveč za nove dinarje! Sedaj bo marsikomu bolj jasno, kakšno stanje je na viških cestah. Potem so rešetali in rešetali stvari na vseh mogočih forumih in črtali vse, kar ni bilo najbolj nujno in najhujše, pa so uspeli: nov sez-nam neodložljivih stvari bi stal »le« 1,02 milijarde dinarjev. Spet seveda novih. Na voljo pa bo letos 60 milijonov dinarjev, to je slabih 6 odstotkov oskubljenega plana ali 2 odstotka (!!!) prvotnega plana. Letos zbrani denar (prej omenjenih 60 milijo-nov) bo šel za odplačilo anuitet, torej dol-gov in obresti za gradnje iz prejšnjih let.
Slovo sem strahu, upu dal
Viška komunalna skupnost je malce računala, da bo dobila od banke posojila v višini zneska, ki ga bodo sami zbrali za ceste. Ti upi so bili jalovi, saj jih v bančnem programu ni in torej ne bo iz tega nič. »Ostali bomo pri virih iz leta 1980. Mogoče bomo dobili nekaj več od nado-mestila za stavbno zemljišče, sicer pa bomo lahko odplačevali le posojila«, prvi inž. Srečo ZORN, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti. »Bencinski dinar? Ni go-vora! Vsa podražitev bencina in ves denar od te podražitve, ki bo namenjen cestam, se steka v republiški žep. V občinah ne bomo dobili od tega niti pare. Bencinski dinar od zadnje podra-žitve bo republika namenila financiranju repu-bliških cest, mi pa ne bomo videli od tega niti oglodane kosti. Nekatere občine shajajo s tem, kar zberejo na svojem področju, vendar smo Vičani prerevni. Občina je velika in gradnja razpršena, imamo ogromna podeželja, kjer mo-ra biti tudi do vasi cesta, ne le kozja steza. Za to pa je treba mnogo, mnogo več denarja kot pa, če imaš vse na enem mestu.
V takšnem položaju smo prišli do odločitve, da nimamo kaj planirati. Odločili smo se, da bomo, če bomo seveda zmogli, nadaljevali zače-te naložbe in da bomo vzdrževali ceste, po kate-rih vozijo avtobusi in sodelovali z denarjem, kolikor ga bomo spet seveda imeli tam, kjer bodo krajani zbrali denar za ceste sami v dolo-čenem znesku. Takšen je položaj in nimamo kaj pričakovati. Bolje je, da povemo to bolečo re-snico, kot da imajo ljudje upe in predstave, kaj bodo dobili. Denarja enostavno ni!«
Združevanje sredstev bi bila
rešitev                   ^
¦*
V  Ljubljani obstoji sicer načrt, s katerim bi lahko delno rešili višice težave, vendar je ta še v povojih. Pobuda je v tem, da naj bi v Ljubljani združevali sredstva za ceste podobno kot d^lajo to na področju komunale. S tem bi Iahko nare-dili več tudi na Viču, saj bi izvajali dela po prioriteti in v tem primeru bi bili Vičani v Ljub-ljani na samem vrhu. Tako perečih problemov namreč nimajo nikjer drugje, čeprav je Viča-nom jasno, da se srečujejo tudi v drugih občinah z velikimi težavami, pa čeprav ne pri zagotavlja-nju osnovnih potreb.
V naši občini se zbere letno okrog 8 milijonov dinarjev od nadomestil za stavbno zemjjišče, v Mostah pa okrog 50, podobno je v Siški in drugje. To pomeni, da bi enotno ljubljansko nastopanje pomenilo za Vič veliko!
Vzdrževanje cest rešujemo že sedaj v Ljub-Ijani kolektivno in ravno to omogoča Viču, da vsaj lahko vzdržuje ceste, torej jih krpa. Viška občina namreč dobi 66 odstotkov potrebnega denarja za vzdrževanje cest. Zakaj prihaja pri tem do takšnih razlik pri zbiranju denarja? Ni vzrok le »revnost« občine, temveč tudi način zbiranja denarja. Če bi zbirali denar za vzdrže-vanje cest po drugem načinu na primer po pre-bivališču zaposlenega, potem bi imeli v naši občini denarja več kot preveč, pa bi bila katera drugih občin »ubožna«. Po sedanjem ključu pa zbere malo denarja Vič in je zato umestno kolektivno zbiranje, saj bi bil v vsakem primeru zaradi načina zbiranja nekdo oškodovan. Če se vse zbira kolektivno in potem tudi troši kolek-tivno, pa je seveda vprašanje ključa povsem nebistveno, saj gre za enoten nastop.
Nekaj malega bomo le gradili
Kljub vsemu pa bo nekaj stvari letos le nare-jenih. Zgradili bodo tiste ceste, ki so bile že v načrtu in smo že lani odšteli zanje denar. Do-končali bodo cesto med Opekarsico in Ižansko, zgradili cesto v Mestni log od Mokrške do Kopr-ske, republiška skupnost za ceste bo zgradila most čez Glinščico in Brdnikovo, mogoče pa bo RSC zgradil še Brdnikovo cesto. Zgrajena bo tudi cesta od Dobrove do Podsmreke. Vse osta-lo je pa seveda Ie up in dano pod vprašaj. Če bo kaj denarja, bodo naredili še kaj, če ne, pa ne!
. Na banko so naslovili posebno prošnjo za cesto od Brezovice do Podpeči, ki je tako groz-na, da praktično pešec leze iz kotanje v kotanjo kot planinec, kot cesta pa je primerna le za terenska vozila in samohodke. Krpanje zato ni več mogoče, vendar dvomijo, da bo banka ustregla prošnji za posojilo. Če bi šlo za manjše vzdrževanje s krpanjem, to ne bi bil problem, tako pa ...
Če bi se vendarle našel nekje kakšen dinar, Vičani že vedo, kako ga bodo porabili. Narejene imajo namreč vse mogoče projekte, izdane lo-kacijske odločbe in postopki so tako daleč, da je
,za izdajo gradbenega dovoljenja potrebna le še ena sama, samcata »maienkost«: denar, ki ga pa ni. Če bo ta »malenkost« odpravljena, seveda ni več nobene ovire.
MILOVAN DIMITRIČ