SLOVENSKI Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2*— */* leta K 4*— celo leto K 8'— za inozemstvo: „ , 2e50 „ „ 51— » „10‘— Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popusL Leto H. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev.21. Tekmovalno streljanje v Ljubljani. ioÄÄ 3. ministrov adjutant major Kutschera. 4. Nj. eksc. domobranski minister pl. Georgi. 5. poveljnik armadne strelne šole gmj. pl. Stäger-Steiner. H. Na spodnjem strelišču na Dolenjski cesti: 1. polkovnik Szekelj. 2. polkovnik pl. Eckharrdt. 3. brigadir gmj. pl. Schmidt-Fussina. 4. polkovnik Zahradniczek. 5. adjutant major Kutschera. 6. minister pl. Georgi. III. Častna darila najboljšim strelcem: in sicer so darovali: I. stolno mesto Ljubljana. 2. in 4. potovalna darila za častnike ustanovljeno od Nj. Vel. cesarja Franc Jožefa I. 3. dež. posl. pl. Abfaltrern. 5. Nj. Vis. nadvojvoda Evgen. 6. gmj. pl. Schmidt-Fussina. 7. Ljubljanske slovenske dame. 8. c. in kr. vojno ministrstvo. 9., 11. in 14. vojvodina Kranjska. 10. deželno glavno mesto Ljubljana. 12. Kranjska hranilnica. 13. gen. inft. eksc. pl. Georgi. IV. 1. gmj. Rudolf Kraus. 2. Strelski klub Ljubljana. 3. general eksc. baron Leithner. 4. častniki in vojaški uradniki garnizije Ljubljana. 5. gmj. Viktor Seidler. 6. častniški zbor armadne strelne šole. 7. gen. inft. eksc. Karl Schiko. 8. Nj. Vis. nadvojvoda Rainer. Na sredi minister pl. Georgi. (Fot. Krema.) V proslavo srebrne poroke ljubljanskega župana g. dr. Ivana Tavčarja in njegove preblagorodne gospe. :: 23. maja 1912. Današnji dan minilo je v preteklost zatonilo je že dolgih petindvajset let, ko stopal mož najlepših let, v svetišče si pred žrtvenik, da tam te združil svečenik s preblago dražestno gospo z nerazrušljivo je vezjo. „O svet trenotek pač takrat!“ In letos — petindvajsetkrat pozdravlja že cvetoči maj nas od tedaj! Ni moj namen opevati in širno tu naštevati, kaj vse vidva sta v letih teh storila v naroda prnspeh! Saj Vajine preblage čine zasluge vse in vse vrline, Slovenec slehrni ima zapisane že v dnu srca. Izkaz visokega priznanja zaupanja in spoštovanja podali Vama zlasti lani so mesta našega občani, ko našo ožjo domovino ljubljansko mestno so občino v Vajine roke zročili. — In danes na pomembni dan od vseh Slovenov praznovan, čestitke sprejmita iskrene, ki vse so iz srca rojene! Sprejmita jih kot mali dar položen Vama na aitar: „Posuta s cvetjem naj povsod bo Vajina življenja pot, saj sreča Vaju — naša sreča in dokler naša bo sloveča Ljubljana v Vajinih rokah bodočnosti ne bo nas strah ! Zato živita dneve krasne, oj dneve dolge, solnčno-jasne, da spet prišel bo kot sedaj petindvajseti mesec maj ko po Sloveniji se vsej bo Vajin zlati jubilej slavil! — To vroča želja je danšnji dan Ljubljane vse ! In z nami ves slovenski svet radosti kliče ves prevzet: „Oj živila še mnogo let!“ Manica Komanova. шшттт%тшттттшшш^шшттшшжтшттттшттштшт^т%%т Petindvajsetletnica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in 25 letno požrtvovalno delovanje odbornice gdč. Milke Manko-čeve se je praznoval dne 11. in 12. maja 1912. 11. maja zvečer je bilo slavnostno redno zborovanje ob mnogoštevilni udeležbi odličnega občinstva. Po nagovoru gospe predsednice, v katerem je očrtala glavne poteze podružničnega delovanja, je govorila gospa dr. Rybafeva na slavljenko gdč. Milko Mankočevo prav presrčno sledeči govor : „25 let je preteklo, odkar je bila ustanovljena naša podružnica in celih 25 let si Ti, draga Milka, neumorno za njo delovala in skrbela. Tiho je bilo Tvoje delovanje : Ti nisi nastopala v javnosti, niti na slavnostih, niti na veselicah in vendar zna ves slovenski Trst, da ni bolj vnete in bolj marljive podpirateljice in agitato-rice za našo družbo nego si Ti. Od prvega početka skozi celih 15 let si bila uzorna in neutrudljiva blagajničarka, bila si duša celi podružnici in duša podružnic in ostala in si tudi potem, ko si odložila bla-gajničarsko opravilo. Ti nisi iskala slave in hvale in vem, da bi v svoji skrom- 25 letnica požrtovalnega narodnega delovanja gdč. Milke Mankoceve v Trstu. n osti najraje odklonila vsak izraz hvaležnosti, katero Ti tržaški Slovenci in Slovenke dolgujejo v toliki meri. Tvoje največje zadoščenje je bilo in je, da si plemenito služila plemeniti ideji. In res, plemenita, da, sveta je ideja, ki je poklicala v življenje družbo sv. C.-M. Zanemarjen od vseh, skoraj še obsojen na smrt, gledal je slovenski narod, kako se mu ožijo meje, kako mu zlasti ob periferiji vničujejo up v bodočnost, kako mu odtujujejo nežno mladino. Pomoči od zunaj ni bilo pričakovati. Pritisk od severa in juga je bil vedno hujši. Kar je zadonel klic: pomagajmo si sami in ustanovljeno je bilo slovensko šolsko društvo, naša družba sv. C.-M. Ideja samopomoči je navdajala z novim pogumom slovenske čete ob periferiji in jim povrnila upanje v boljšo bodočnost. Slovenski otroci ne bodo več jančarji, ne bodo več jačili vrst naših nasprotnikov, temveč ostanejo ohranjeni svojemu narodu, postanejo pogumni boritelji za njegov obstanek in njegove pravice. To je mogoče, to dosežemo, ako le hočemo. — Tako so sklicale v slovenske dežele ustanovitelji družbe sv. C. M. In ta ideja je bila sprejeta povsod z navdušenjem. No, ideja sama ne zadostuje. Treba je ljudi, ki jo negujejo, ki jo širijo v njenem smislu delujejo in če treba, se zanjo tudi žrtvujejo. Ideja brez takih ljudi je mrtva, je seme, ki je padlo na skalnata tla. Ideja družbe sv. CM. pa ni ostala mrtva beseda, našla je ljudi, ki so jo negovali z vso ljubeznijo in skrbjo, ki so se za njo trudili. In med prvimi in najbolj vnetimi si bila Ti, naša Milka. Skrbno in neutrudno si nabirala kamenček do kamenčka za ono stavbo, ki je imela rešiti slovenske otroke narodne pogube. S kakšno ljubeznijo si vsako leto skrbela da so se tudi ubogi slovenski otroci mogli veseliti lepih božičnih praznikov. Z vedno prijaznim smehljajem si opominjala tržaške Slovence na slovensko Božičnico. In vsi so Milko radi sprejemali, ko je romala od hiše do hiše, nabirat darov, hvaležni so ji bili vsi: tisti, ki sd prejeli in tisti ki so dali. A danes, ob petindvajsetletnici Ti izrekamo vsi, kar nas je narodno čutečih Slovenk in Slovencev svojo najiskrenejšo zahvalo za ves trud, za vso ljubezen, katero si izkazala za družbo sv. CM. Bog Ti ohrani Tvoje nam vsem drago zdravje kakor Ti Bog ohrani Tvojo naklonjenost do družbe, Tvojo ljubezen do narodnega dela in do slovenske mladine ! Bog poživi našo Milko ! Kot dokaz naše hvaležnost pa sprejmi mali spomin na današnji dan (skromna diploma, kjer sta naslikana sv. Ciril in Metod obkrožena od slov. otrok). Ob enem Ti naznanjam, da smo nabrali 10 kamnov za obrambni sklad. Ne obdarujem torej Tebe, temveč kakor si sama želela, družbo. Upam, da smo na ta način najdostojneje proslavili Tvojo petindvajsetletnico, ker smo STAROGORSKI : V žaru juga . . . Gospa je nehote prijela za Slivarjevo roko. »Prosim vas, gospod, povejte mi, kaj pravijo rože. Ali ozdravi moja Helena ...« »Potrpite! Videli bomo!« In oba sta gledala dekliški obraz. Lahna rdečica ni izginjala, pa tudi večala se ni. »Gospod, ali ste zdravnik? Oprostite, prosim!« Boječ, plah je bil njen glas. Slivar se je nasmehnil. »Da, gospa! Sedaj se peljem v Trst in za nekaj dni v Opatijo, kamor so me poklicali.« Vlak je jel voziti počasneje in se ustavil. Sprevodnik je klical: »Sv. Peter! — Reka, izstopiti!« Mati je zbudila hčerko. Rože na licu dekleta so počasi izginjale. Slivar je zamrmral. »Opasno je! A ni še prepozno!« Dama se je obrnila k zdravniku. »Hvala, gospod doktor, da ste imeli z nama potrpljenje. In ... prosim gospod doktor,« tu je znižala glas, »kaj so govorile rože?« Doktor Slivar ji je segel v roko in djal: »Na svidenje v Opatiji in — upajte!« Plavaj, plavaj čolnič v kteri koli kraj, jaz ne bom te vodil, cilj ti sam si daj ! Glej tam belo jadro, majhen čolnič. Tri osebe sedijo v njem. Po slovanskem morju plove čolnič, po hrvatskem morju. Jadro je napeto, vidi se, kakor krilo galeba. In osebe v čolnu? . . . Slovenci so. Doktor Milan Slivar, gospa in deklica. Naši znanci. jo proslavili v Tvojem duhu in po Tvojih I mislih.“ Gospo govornico je občinstvo večkrat prekinilo s pritrjevanjem in koncem govora so se slavljenki priredile odkritosrčne ovacije, tako, da se je mogla gdč. Milka Mankočeva prepričati, koliko simpatij uživa vsled svoje znane radodarnosti in svojega neumornega delovanja za družbo sv. Cirila in Metoda. Po njeni želji se je nabralo čez 2000 kron za družbo ter se tako vpisalo na njeno ime deset kamnov; ona sama je pa tega večera darovala še 1000 kron. Naslednjega dne je bil jubilejni koncert, katerega se pa vsled že znatne vročine ni udeležilo toliko občinstva, kakor bi se ga, ko bi ta koncert vršil vsaj mesec dni ali tudi dva meseca prej. Sodelovali so: g. Costaperaria, gca. Vera Ponikvar, »Glasbena Matica« in salonski orkester Vrdeljskega Sokola. ч tu tetje m jSlo- Doktor Slivar vodi jadro, v polukrogu plove čolnič. Helena se smehlja, gleda v morje, nastajajoče valove, ki jih je zbudil iz sna drzni polet čolna. In zopet se njeno črno oko upre v zdravnika. Njen obraz je rdeč, oči iskreče. Izginila je prejšnja prozornost kože, truden izraz se izbrisal. Kakor mleko in kri je obraz. In te velike, črne oči, ki so sevale prej, kakor bi prosile ves svet pomoči, se radujejo življenja, smehljajo se in vžigajo ... In gospa, mama? ... Izginila je bolest, izginila skrb. Veselo ji je srce, radostna duša. Saj njeno najdražje, Helena, je oteta, vrnjeno ji zdravje. Hvaležnim okom zre zdravnika, ki z veščo roko vodi jadro. In on, ali se ne veseli svojega uspeha-. Rešil je zopet mlado življenje, premagal zopet sovražnico človeštva. Izpolnil je svojo dolžnost in zadovoljen je lahko. Glej, gospod doktor, hvaležni pogled matere! Ali si že pozabil njenih iskrenih besed, s katerimi te je obsipala, ko si ji povedal, da je rešeno njeno dete? ... Si pozabil iskrene zahvale dekleta. Malo besed, a presrčnih, toplih . . . Kaj je resno tvoje oko, zakaj se ne smehlja? Tvoj smeh ni iskren, navidezen je ... v duši ti je hudo. Vem. Vzljubil si ta cvet, katerega si ubranil slane... in ... ali bo tvoj? Ali ne boš morda tudi nje srečal, ko bo šla k poroki? Ozrla se bo na te in te ne bo videla. — Pa kaj? Zdravil je nisi za se, za druge si jo zdravil. Plačali so ti; dolžnost, katero ti narekuje poklic, si vršil. Kaj zahtevaš še? Doktor Slivar se smeje, ker se smeje Helena, posluša jo, odgovarja ._.. Saj je danes zadnjikrat, da se vozi z njo po morju. Jutri... jutri je več ne bo. Odpotujeta z materjo domov. Grenka je ta misel. Vem. Prišel si, da tu doli, v žaru juga pozabiš, česar nisi mogel pozabiti na Dunaju. Res. Pozabil si. A kaj pomaga pozabljenje, ko Tekmovalno streljanje. V Ljubljani se je vršilo od 17. do 24. t. m. tekmovalno streljanje gorskih polkov. Ker je došlo te dni v Ljubljano mnogo odličnih gostov, nadelo si je mesto praznično lice, vse mesto je bilo v zastavah. Častniki I. skupine so tekmovali 17. do 19., častniki II skupine 22. do 24. t. m. Moštvo je tekmovalo za potujoče darilo 20. t. m. in s strojnimi puškami je tekmovalo moštvo in častniki 21. t. m. K streljanju so bili povabljeni tudi orožniški častniki in mejna finančna straža, ki so tekmovali 20. in 21. t. m. Izvzem-ši na civilnem streljišču sta bila dovoljena streljcem za vsako serijo po 2 poskusna strela. Streljalo se je na vse tarče poljubno: stoje, prostoročno, kleče, sede ali leže. Vse kratke puške je strelni komite najprvo poskusil, potem pa plombiral. Municijo za vse strelce je preskrbel tukajšnji gorski polk. Nadzorstvo in vzdrževanje strelnega reda je imel strelni komite, Načelnik razsodišča je bil po naredbi domobranskega ministrstva general-major Rudolf Stöger-Steiner pl. Steinstätten. Resultati uspehov, so bili razvidni takoj drugi dan po streljanju na streljišču na zato pripravljenih deskah. Točnost in strelni red sta bila vojaška, v pravem smislu besede. Ekscelenca domobranski minister Georgi je večkrat posetil s svojim adjutantom Kučero vojaško streljišče, kamor so prišli tudi še fml. Kusmanek, gmj. Stöger-Steiner, poveljnik armadne strelske šole kot razsodnik in brigadir plem. Schmidt-Fussina. Dobitki, ki so se po streljanju razdelili so nad vse krasni. Razstavljeni so bili v Magdičevi izložbi in jih vedno ogleduje toliko občinstva, da je pred izložbo včasih pravcata gnječa. Med darili omenjamo posebno dragoceno darilo cesarja Franca Jožefa L, nadvoj- je ostala v duši nova slika, lepša od prve. In ta slika se ti umika, jutri odpotuje. Ne boš več gledal tega obraza, zalega in cvetočega, kakor breskvin cvet. Izzvenel bode njen glas, srebrnočist, jasen in mil, odplul iz tvoje duše, kakor izzveni glas srebrne strune, če ne udarja na njo nežne roke droben prst. Takrat bo pozabljeno vse, moralo bo biti. Le spomin, kakor v gost pajčolan ogrnjena podoba, bo živel v tvojem srcu. »Ali pristanemo, gospod doktor?« . »Če želite, gospa, bilo bi dobro.« »Mene pa še niti ne vprašata«, reče Helena na videz užaljeno, a njen smeh je pričal, da ji je vseeno. »Ali bi še rada ostala, Helena? Bojim se. da bi ti ne škodovalo. Večer se bliža.« »Saj sem zdrava!« »A vsekako se morate še čuvati gospodična. Vse, kar je koristno,'če je preveč, škoduje.« Helena nato ni odgovorila ničesar. Pogledala je zdravnika nekako vdano, kakor bi hotela reči: »Vse, kar želiš, storim. A kaj je tebi do tega.« Slivarja je prevzel ta pogled. Vzdrhtela mu je duša. Ali je razumel te skrivne besede? »Jutri torej odidete od tod. Zapustite nas in morje. Jaz bom pa jadral sam s čolnom po pristanu in pohajal bolnike. Tak je moj poklic, moja usoda. Krasen poklic sicer, vesel sem ga in ponosem nanj. a vendar mi včasi zahrepeni duša ven med vesele ljudi, kjer ni bledih, trpečih obrazov. Tako je naše življenje. Kakor čoln na valovih morja, se ziblje človek na valovih življenja, včasi burneje, včasi mirneje. Ej. le (Dalje prihodnjič.) vod, slovenskih dam ljubljanskih, mesta Ljubljane, dežele Kranjske itd. Cesar je daroval za polke skupino lovcev iz bron-sa, ki jo ima sedaj domobranski polk št. 4 v Celovcu, nadvojvoda Friderik je poklo- Miljonar. ki siplje denar «ned ljudi.. Pravi Anglež trpi večkrat na nekaki bolezni. katero imenuje »Spleen«. № sicer blazen, a obnaša se tako, da ga lahko vsak spozna za takega. Pred nekaj dnevi Londonska policija aretira milijonarja Charlesa Green, ker je na^ulici metal med ljudi — denar. nil tudi prehajajoče darilo, tretje tako darilo sta poklonila nadvojvoda Evgen in nadvojvoda Rainer, Ljubljanske dame pa krasen srebrn kip mladenke Slovenije. Povodom tekmovalnega streljanja gorskih polkov se je vršilo v soboto ob 4. popoldne na civilnem strelišču tudi tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev, katerega se je udeležil tudi Nj. ekscelenca domobranski minister general inft. pl. Georgi s svojim adjutantom Kučero in polkovnikom domačega gorskega polka Za-hradniczkom. Poleg teh so bili še navzoči pri streljanju mnogi vojaški in civilni dostojanstveniki. Dijaki so streljali s 3 stojišč na tarčo z 10 krogi v razdalji 233 korakov. Tekmovanja se je udeležilo 10 dijakov. Vsak je oddal 10 strelov zaporedoma. Največja številka, ki jo je mogel posamezni strelec doseči je bila 110 ter je dosegel dijak Levec (VIII. razred I. drž. gimnazije) 42 točk, Rode (IV. letnik učiteljišča) 27 točk, Schauta 26 točk. Po končanem streljanju so se zbrali vsi navzoči v strelski dvorani, kjer je minister Georgi v daljšem govoru pohvalil strelce ter pov-darjal važnost in pomen strelnih vaj sploh. Pohvalil je tudi ljubljansko prebivalstvo, ki je pokazalo te dni iskrene simpatije do armade in neomajno zvestobo vladarski hiši. Na končni poziv domobranskega ministra se je nato razlegal po dvorani trikratni »Živio«, nakar je razdelila eksc. baronica Schwarz zmagovalcem darila in sicer Levcu binokel s triedri. Rodetu dvojno kukalo in Schauti srebrno žepno uro z budilko. Kmalu po 5. je bila slavnost končana, ki ostane vsem udeleženim gotovo vedno v prijetnem spominu. O priliki tekmovalnega streljanja so se vršili po Ljubljani razni koncerti vojaške gorske godbe, mirozov, ljubljanski grad pa je bil razsvetljen z umetalnim ognjem. V četrtek zjutraj sta pa došla v Ljubljano nadvojvoda Friderik in Franc Ferdinand. (Konec prih.) je Liverpolski miljonar Charles Green prišel na izborno idejo. Postavil se je v ulici Fleet-Street. ki je vedno zelo živahna ulica v Londonu in jel metati med ljudi denar in sicer šilinge, funte in guineeje. Takoj se je nabralo nešteto ljudi, ki se je gnjetlo in pobiralo denar, naj je tudi kljub bogati Angleški vendarle redek miljonar, ki bi razmetaval denar in bil tako prevzet socialističnih idej. da je manj srečnim hotel razdeliti svoj denar. Miljonar Green pa ni imel sreče pri tem človekoljubnem delu. Policija ni bila zadovoljna s tem, in dasi je denar vsegamogočen, ni tukaj ničesar opravil. Ker miljonar vkljub prijaznemu opominu ni hotel odnehati razmetavati denarja, ga je policija aretirala in zaprla. Ljudstvo je sicer godrnjalo, posebno tisti, ki še niso utegnili biti deležni zlatega dežja, vendar pomagati se več ni dalo. Danes prinašamo sliko tega človekoljubnega miljonarja. »Sokol« se potopil z ladjo »Titanic«. Pri oni velikanski pomorski nesreči, kjer je utonilo z ladjo »Titanic« blizu dva tisoč ljudi je utonil tudi Slovenec iz Jesenic na Gorenjskem, Janko Vovk. Od svojih dragih se je Janko Vovk ločil na jeseniškem kolodvoru na veliko soboto zjutraj. Ločitev je bila težka, kakor bi slutili vsi, da se ne vidijo nikdar več. Mati ga je jokaje prosila, naj ostane čez praznike doma; a neka nepremagljiva sila, klic smrti, ga je vlekla na širno morje, v rani grob. Pri borbi za življenje in smrt v oni uso-depolni noči, ko se je pogrezal velikan v brezdanjo morsko globino je bil ustreljen od nekega pomorščaka. Pokojnik je bil član jeseniškega »Sokola,« kakor nam ga kaže naša slika. N. p. v m. Požar v Tomačevem. V vaseh na Posavju se zadnji čas strahovito vrste požari. Sluti se po pravici, da zažiga zlobna roka. Zadnjo nedeljo zvečer je požar pokončal del Tomačevega. Izbruhnil je ogenj za nekim podom. Plat zvona je prebudil vaščane iz spanja. Naenkrat je bila vas v plamenu, ker je veter pospeševal razširjenje ognja. Prihitele so na pomoč požarne hrambe iz Stožic, Ježice, Most, Kašlja, Dravelj, Vižmarij, Beriče-vega, Črnuč, Šmartinega, Pirnič, Vevč, Viča, Domžal, Šiške in Ljubljane. Ker je v domačih vodnjakih zmanjkalo vode, so napeljali cevi skoro 1000 metrov daleč v Savo. Nabralo se je silno veliko ljudstva in tudi iz Ljubljane došli vojaki so pomagali gasiti, toda bile so velike težave, ker je bila strašna vročina in se je ogenj naglo širil. Pogorelo je devetim gospodarjem nad 20 poslopij z opravo in obleko. Škode je nad stotisoč kron. Posestnico Marijo Marn, ki je šla po denar v gorečo hišo, je ob povratku zadel goreč tram in jo nevarno poškodoval, da je drugo jutro umrla v ljubljanski bolnišnici. Nevarno so opečeni gostilničar Rode, njegova starejša hčerka in dekla, nadalje gasilci: Franc Peršin, Janez Bizjak, Jakob Naglič, Jožef Kos, Janez Dovič in topničar Osterman, Manj opečenih je pa mnogo oseb. Goreča greda je padla s strehe tudi na brizgalno, ki je zgorela. Maroški sultan Mulay Hafid in Francozi. Francozi se sedaj kot od Evrope priznani protektorji nad Marokom trudijo, da bi si uredili to državo po svoje. Pri tem so pa zadeli na nepričakovane težkoče. Maroški narod je divji in obstoji iz mnogih svobodoljubnih plemen, ki ne strpe, da bi se francosko gospodarstvo pokazalo v njihovi domovini. Zato so se poslužili Francozje sultana Ми1азг Flafida, da bi jim bil za slamnatega moža in da bi z njim slepili narod s tem, da je sultan še vedno neodvisen in je povabil Francoze le kot inštruktorje za armado in civilno upravo. Čez ta premeten račun pa hoče sultan narediti Francozom debelo črto. Pred tremi Član jeseniškega „Sokola“, Ivan Vovk, ki se je potopil s parnikom „Titanic“. tedni je v Maroku izbruhnila vstaja, ki se je zopet polegla, a sultan je sedaj silno nervozen in se odkrito boji, da bi pri prihodnji vstaji, ki bo prav kmalu izbruhnila, ko opazi narod prevaro, ne prišel ob živ- ljenje. Maročani se bodo gotovo maščevali nad njim, ko opazijo prevaro in začutijo oblast tujcev. Zato se hoče sedaj odpovedati prestolu, kar je Francoze zelo presenetilo. Te igre nudijo občinstvu obilo zabave in : ki je trajal od 3. decembra 1. 1. do 10. marca pouka, pa tudi goje naroden čut in ka- tega leta, katerega se je udeležilo 15 sluša-žejo lepoto slovenskega jezika. In to je ' ' teljev, in sicer 8 učiteljev in 7 kmetovalcev, velevažno za Slovence blizu Maribora, ki j Na tečaju so predavali Mermolja Fran/učitelj dobiva vedno bolj slovensko lice. Dana- I v Dobravljah, ki je bil tudi voditelj tečaja, Odprtje Dardanel. Da bi Italijani splašili Turke so šli pred Dardanele in tam bombardirali zunanje utrdbe. Posledica tega je bila, da so Turki Dardanele zaprli z minami. Položili so v morje mine in vsaka ladja, ki bi skušala prodreti skozi Dardanele bi bila izgubljena, zakaj zadela bi ob mino in ta bi eksplodirala ter pognala ladjo v zrak. S tem, da so zaprli Dardanele pa je veliko trpela evropska trgovina, zato so velevlasti energično zahtevale odprtje Dardanel in tudi dale vedeti Italijanom, da naj ne hodijo dražit Turkov pred njihovo rezidenco, nego naj skončajo vojno tam, kjer so jo začeli — v Tripolitaniji. Turška vlada je nato deloma odprla Dardanele, to je, le ozko pot, skozi katero bi lahko plule trgovske ladje. A še te bi vodil vedno od turške vlade za to določen čoln, ki mu je znana ta ozka pot. Neki parnik pa se na to ni oziral in vkljub svarjenju odplul sam. Zavozil je nekoliko v stran s proste smeri in zadel ob mino. Ladja se je potopila in ž njo tudi mnogo ljudi in blaga. Reševati se ni dalo, ker je ladja bila na nevarnem mestu, kjer so se nahajale še druge mine in bila bi nevarnost, da se tudi rešilci ponesrečijo. Naša slika nam kaže ta prizor, eksplozijo parnika, ki je zadel ob mino. Parni pljug v Ameriki. Amerikanci so iznajdljivi in ker je za nje čas denar, zato mislijo, kako bi izrabili sleherni čas. Ker je delavska moč v Ameriki draga in pomeni Amerikancu denar v gotovini tudi čas, so iznašli inženirji stroj za obdelovanje zemlje. Naša slika nam kaže tak stroj, pljug na par, ki orje polje globokeje, kakor navadni pljug in tudi desetkrat hitreje. Ta stroj vzbuja v Ameriki veliko zanimanje vseh kmetovalcev in je že močno v rabi. Prednosti oranja s tem pljugom so tako izborne od starega načina in s starim pljugom, da si bo gotovo osvojil svet ne samo v Ameriki, nego tudi v drugih delih sveta. Dasi je ta pljug največjega pomena za ameriške farmene zaradi, kakor miza ravnega sveta, vendar bo gotovo tudi s časom prodrl v večje kmetije pri nas. V Kašljali blizu Sežane je kapelica lurške matere božje. Preraščena je ob straneh in zadaj z bršljanom tako na gosto. da je podobna velikemu dežniku. Vsak kdor si ogleda ta živ, krasen zelen zid. in streho iz bršljana, se mora čuditi tej naravni lepoti. Slivnica pri Mariboru. Že od 1. 1907. sem se prirejajo pod okriljem »Izobraževalnega društva v Slivnici« gledališke igre. kjer sodelujejo sami domači fantje. Pogorišče v Tomačevem pri Ljubljani ' " ,'*Л5 • Т£.<_Х41л' ” ' šnja slika kaže igralce igre: »Občinski tepček«. Sestanek v Enzersdorfu. Nedavno so se sešli pri g. Jakobu Pukelnu, veleposestniku v Maria Enzersdorfu pri Dunaju. ki je bil lani od papeža odlikovan, nad OOletni štajerski, vrli rojaki: G. dr. Karol Glaser, c. kr. profesor v p., znan po svojih knjigah: »Sankutala, Jal in Ru-dabeh. Slov. Zgodovina, itd., g. J. Topo-lovšek. c. kr. ministr. uradnik na Dunaju, ki je spisal knjigo »Die Verwandtschaft der Basken und Slaven« in pa g. Davorin Žunkovič. c. kr. major v p. v Kro-merižu. poznan po knjigi »Die Slaven, ein Urvolk Europas«, ki je bil radi nje upokojen in o katerem je lanski II. 'Tednik na str. 18 natačneje poročal. Osel z le dvema nogama. Zadnjič smo prinesli sliko krave s 6 nogami, danes pa našim čitateljem pokažemo še večjo zanimivost, namreč osla, ki ima samo dve nogi. Osel je last nekega posestnika v Po-šumavi na Češkem. Vsled tega, ker mu je narava dala samo dve nogi hodi pokonci, kakor nam kaže naša slika. Zadružni tečaj v Gorici. Velevažnega na-rodno-gospodarskega pomena je zdravo zadružništvo. Pomen tega so spoznali vsi stanovi ter se tudi hočejo zadružnim potom okrepiti. Posebno je zadružno gospodarstvo velikega pomena za naše kmetiško prebivalstvo. — V Gorici se je vršil’zadružni tečaj, dalje dr. Peter Medvešček, odvetniški kandidat v Gorici in Merljak Fran, nadučitelj v Batujah. — Predavali so o knjigovodstvu, Zadružništvu, zadružnem zakonu, meničnem pravu, korespondenci in o drugih potrebnih zadružnih znanostih, in sicer v učni sobi c. kr. moškega učiteljišča. Zadnjo nedeljo so priredili poučen izlet v „Vinarsko inegospodarsko zadrugo v Dornbergu“, dalje v „Mlekarno“ v Črničah, „Prvo kmečko gospodarsko zadrugo“ v Selu in „Kmečko delavsko gospodarsko zadrugo“ v Dobravljah. Izlet je kar najlepše uspel. Želeti je, da se v prihodnjem letu otvori enak tečaj, ki naj donese mnogo zanimanja in koristi na zadružnem polju. Predstoječa slika nam kaže udeležence tečaja z docenti. Škoda, da 3 udeleženci manjkajo. Koliko ladij se je zgradilo v letu 1911. Deset pomorskih velesil je spustilo preteklo leto 28 vojnih ladij v morje in 30 so jih začeli staviti. In sicer: Anglija 6, Italija 3, Rusija 4, Združene države 2, Avstrija 1. (Viribus Unitis). Nič več se ne pritožujejo nad slabo kavo tiste gospodinje, ki ji pridevajo Kolinske kavne Kolinska kavna primes, je v resniciJnajboljša in vsakemu ugaja, celò največjemu izbirčnežu. To ni nič čudnega, kajti kava, kateri je pri-dejana Kolinska kavna primes, se odlikuje s samimi dobrimi lastnostmi, kakor so: izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva. Priporočila vredna pa ni Kolinska^ kavna^ primes samo zaradi svoje odlične kakovosti, ampak tudi zato, ker je pristno domače blago. In slovenske gospodinje se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti : kupovati samo domače blago! Slovenske gospodinje kupujejo torej samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes. Imeniten Arabec na potovanju. Mnogo ljudi ima dandanes slabe živce, toda le malo jih ve, kam se je obrniti. Profesorji pravijo, da je najboljše lečilo proti oslabelosti na živcih elektrika, in sicer enakomerni galvanski tok. Priporočljivo bi bilo, da vsak bolnik skuša poznavati električno zdravljenje. Sedaj je prilika za to, zakaj, kakor se nam poroča, vsakdo lahko dobi, če le pošlje 10 v za poštnino, 80 strani obsegajočo krasno o-premljeno doktorsko knjigo o blagodejnem vplivanju elektrike, knjiga je torej čisto brezplačna, za žene je poseben zvezek. Interesenti naj se obrnejo na Elektro Vitalizer zdravniški zavod, Budapešta VI. Theresienring 7. Mezanin 179. Nešteti zdravniki tu- in inozemstva hranijo svoje lastne otroke z Nestlé-jevo moko, ki se je skoraj pol stoletja povsod pokazala kot najboljše hranilo iz pravega, čistega planinskega mleka. Da se vsakdo lahko prepriča o vrlini tega preparata, pošilja tvrdka Nestlé, Dunaj I. Biberstrasse, bralcem tega lista [na zahtevo popolnoma brezplačno poskušnjo^in zanimivo knjižico o otroškem negovanju. ,Jz-virne škatle, zadostujoče za|približno 25 ,o-troških južin, prodaja vsaka lekarna in drogerija po K 1'80. j Ljudje brez žeje. Nov pojav bolezni, o kateri se doslej ničesar - ni vedelo, je odkril inomoški profesor dr. Schmidt in jo krstil z imenom »oligodisie«. to je brezmejnost. Pri neki bolnici, ki mu je pravila, da že davno ne občuti nobene žeje več, je postai pozoren, in kmalu je našel med svojimi bolniki več oseb, ki so imele tako malo razvit čut žeje. ne da bi se zavedale vedno tega svojega stanja. Tudi pri veliki vročini bolniki ne občutijo žeje, se tudi ne pote, niti v parni kopeli. Kakih ne-prilik zaradi tega pa ni. Žrtev cigaret. Iz New Yorka poročajo. da je v Donori umrl neki Ernest Fer- Modni salon Ozmec Pepina Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4. bugata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalo rine vsled preobilega kajenja cigaret. Zdravniki so si glede vzroka smrti popolnoma edini, kar tudi ni nič čudnega, ako pomislimo, da je Ferrine skadil v zadnjih desetih letih nič manj kot 182.000 cigaret, torej 50 cigaret na dan. Nikdar ni šel spat brez cigarete v ustih in precej po zaju-treku je je pričel kaditi. Malo pred smrtjo je še zahteval cigareto, toda komaj je potegnil cigaretni dim, se je zgrudil v posteljo in umrl komaj 38 let star. Ženski policaji Siam je edina dežela, ki ima žensko policijo. Ta policija straži harem v Bangkoku. Za te policajke so izbrane samo izredno grde ženske in take. ki so zaslovele po svoji — sitnosti. Svilnate stvari opereš najlepše s krompirjevo vodo. Nastrgaj precej surovega krompirja in ga ožmi. S to vodo sprana svila ne postane samo čista, nego obdrži tudi svojo prvotno barvo in sijaj. Mila pri tem ne potrebuješ nič. Zrakoplovna tekma Peking - Pariz. Pariški list »Le Matin« razpisuje za zrakoplovno tekmo med Pekingom in Parizom 300.000 frankov nagrade. — Udeleženci bodo morali napraviti sledečo pot: Peking - Charbin - Irkutsk - Trst - Benetke - Genova - Marselj - Lijon - Pariz. Prvo darilo znaša 155.000 frankov. Posrečena operacija možgan. Srbski listi poročajo, da je zdravnik v kruševski blanišnici v Srbiji, dr. D. Mihailovič, operiral na možganih nekega mladeniča. Istemu je vsled težkega udarca počila možganska mrena ter se je razlila kri po lobanji. Ležal je štiri dni v nezavesti, ko so ga prinesli v bolnišnico. Tu je bil brez omotenja operiran; dr. Mihailovič mu je odprl lobanjo, strnil raztrgane dele in očistil možgane gnoja, ki se je že jel tvoriti, opral možgane in odstranil veliko strjene krvi, nato pa rano deloma zaprl ter jo nadalje zavezal, in te dni zapusti mladenič bolnišnico poplnoma ozdravljen Nemiri v Maroku : Maroški sultan Mulay Hafid, ki hoče odstopiti, a mu Francija brani. Interesantna ločitev zakona. Znana prvcbcrilka za ženske pravice v New Yorku. Lee Deforestova. se je pustila^ ločiti od svojega moža. — Pred sodiščem je izjavila, da ga je vzela le zaradi tega, da bi na časten način postala mati. Njena želja se je izpolnila in mož nima za njo nikake cene več. Izjavila je. da hoče dajati možu na leto 5000 dolarjev, pod pogojem. da se ji pusti otroka. — Ker je bil mož zadovoljen s temi pogoji, sta se ločila in otroka so sodno priznali materi. Datelnovo drevo v Maroku. Zobovje šolskih otrok. Na stroške mariborske mestne občine je preiskal zobozdravnik dr. Albinger zobovje vseh šoloobveznih mestnih otrok. Preiskanih je bilo 2914 otrok. Zdrave zobe jih je imelo samo 37, to je 1.27 odstotkov, uu n riborskih šolarjev jih je torej 99 bolnih na zobeh. Skupna vsota bolnih zob in korenin znaša 24.158; na vsakega otroka odpade torej povprečno 8 bolnih zob ali korenin. Vrhtega je našel zdravnik pri 548 otrocih, da so še imeli ali komaj prestali angleško bolezen. Plombiranih ali umetnih zob je bilo samo 475. Rezultat se mora torej imenovati jako slab. Kako se perutnina najhitreje opita? Pri pitanju kuretnine se je posluževati po možnosti različnih krmil. Preden se perutnina za pitanje zapre, naj se dobro zredi z ajdo, z zdrobljenim krompirjem in z otrobi. Tako vzrejena perutnina se potem v zaprtih prostorih v dveh do treh tednih z basanjem v golšo (krof) lahko opita. Za basanje se priporočajo osvalki iz testa, ki je narejeno iz ene tretjine ovsene moke, kar se vse skupaj z mlekom zgnete v testo. Med pitanjem naj imajo živali vedno dovolj čiste pitne vode. Koliko izdajo države za brodovje: za leto 1912/13 imajo države za svojo mornarico določene sledeče vsote: Anglija 999.300.000 mark, Amerika 542,000.000 mark, Nemčija 449,600.000 mark, Francija 338.600.000 mark, Rusija 345,900.000 mark, Japonska 194,600.000 mark, Italija 173 milijonov 500.000 mark, Avstrija 116,000.000 mark. Tla so se udrla. Iz New-Yorka poročajo: Katoliška cerkvena občina Harring-ton je slavila polaganje zadnjega kamna na novozgrajeni cerkvi. In več sto vernikov je prišlo k svečnošti. Naenkrat so se udrla tla in 300 oseb je padlo v globočino. Dosedaj so izvlekli dva mrtveca in več ranjencev; 50 oseb so tčžko ranjene i>re-nesli v bolnišnico. Še kakih 250 oseb je pod razvalinami in boje s'e, da jih je mnogo ubitih. Neposredno pred tem je prišla procesija, na čelu ji 15. duhovnikov, -v novo cerkev in ravno, kó je začel neki duhovnik pridigovati, se je zgodila nesreča. 'ZatT'ranif'A a^° s*e nahodni, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid“. Mi smo se sami /jd VZilJlv?) prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5"—, 2 tucata K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feiler v Stubici štev. 280 (Hrvatsko), — ;^,v‘'j-"'s. ' ■X ■ v liM1 - " ... . • i kp'-vWv *, ... - -^кШЖ1 Ж a'*;vc: .V*, V5K' ,X„' : ћхвз ."S tv-. '."Si'13 ШМ t: :-'Г Osel, ki ima le 2 nogi. Gospodarstvo. Življensko zavarovanje je najkoristnejša naprava na polju modernega gospodarstva. Z življensko polico zagotovi si vsak gospodar brezskrbno prihodnost, obvaruje družino bede v slučaju svoje smrti, preskrbi svojim otrokom doto, zviša si pa tudi svoj kredit. Posebno kulantna zavarovalnica je banka „Slavija“, ki razpolaga ravno za Olivno drevo postane staro '2000 let, in v Avstraliji so našli neko drevo, o katerem trde, da je staro 5900 let. Ljudsko štetje v Srbiji. Lani so imeli tudi na Srbskem ljudsko štetje, ki je sedaj dokončano in podatki razglašeni. Srbija ima 2,929.058 prebivalcev, torej približno 3 miljone, kar je vsekakor jako mnogo. Največja mesta so sledeča: [.Abadie — kotiček. prebivalcev prebivalcev Belgrad Niš Kragujevac Požarevac Šabac Pirot Vranje Zaječar Valjevo 89.876 24.949 18.376 13.613 11.541 10.737 10.487 9.462 8.832 Kruševac Smederevo Užine Negotin Parašin Čačak Jagodina Ćuprija Knjaževac 7.910 7.411 6.239 6.236 5.843 5.356 5.372 5.356 4.871 Oploditev Sahare. Znano je, da Sahara v starem veku ni bila puščava v tej obsežnosti kakor dandanes. Severni deli Sahare na pr. stara Numidija so bili porasteni z najbuj-nejšimi palmovimi gozdovi, so bili jako rodovitna. Barbarski Vandali in Saraceni pa so krasne gozdove požgali, dežela ni imela dovolj moči in preko nje je vedno pihal severovzhodnik ter odnašal rodovitno prst. Tako se je spremenila cvetoča dežela v kamenito, peščeno puščavo. Nikakega dvoma pa ni, da bi se dali veliki deli Sahare zopet spremeniti v rodovitno zemljo, ako bi bilo dovolj moči. V ta namen so zasnovali že razne projekte, ki se niso mogli izvesti zaradi pomanjkanja denarja in zaradi tehničnih zaprek. Zdaj se snuje v francoskih tehničnih krogih nov projekt, ki namerava po 80 km dolgem prekopu napeljati vodo iz morja na tiste kraje, ki leže pod morsko gladino. Na ta način bi puščavo v njenih najnižjih delih preplavili in jo izpre-menili v veliko jezero. Učenjaki so mnenja, da bi ta ogromna množina vode vplivala na podnebje, tako da bi dobili tudi višji kraji dež. Francoska kolonialna uprava se skrbno peča z vprašanjem, kako bi oplodilarSaharo, zlasti zategadelj, ker si je zavarovala največji del Sahare za svojo last. Prišel bo čas, ko bo spre- ABAD1E STROCNICETERRDLBflTE „ ( S SV. U U RIJE/VX ) . NE STANEJO NIC V£Č KOT ABADIE STROČNICE BREZ BATE Danes jim že več ne zadošča, da kupujejo stara in slavna kiparska in slikarska dela, postali so mnogo podjetnejši in naprednejši. Lansko leto je Amerikanec M. Walter Sharp vprašal meščana v Pizi kažoč na sta-roslavni stolp: „Koliko“?. Povedali so mu da stolp sploh ni na prodaj. „To je škoda,“ je odgovoril podjetni Yankee, „jako mi ugaja in rad bi ga poslal svoji soprogi v Cincinnati — v dar.“ Danes je že jako lepo število starih zgodovinskih gradov, posebno francoskih, last Amerikance v. Samo da bi jim kar na enkrat ne prišlo na misel, da jih pošljejo v Ameriko. Prav lepo bi se to bralo v voznem listu. Po-šiljatev: Chenonceaux, franko Philadelphia. Mogoče, da pride kak tak amerikanski kralj v Ljubljano ter vidi tam naš ljubljanski grad in ko mu bo ugajal, bo mogoče rekel: „Ugaja mi tu vaš grad! Lepo mi ga zavijte, vzamem ga’’ s^seboj v Baltimore. Na ceno ne gledam — plačam, kolikor zahtevate! . . . . Pevski odsek „Slov. izobraževalnega društva Bled“ v Franklin Boro, po Conemangh Ta v Ameriki. življenska zavarovanja z izrecno ugodnimi in nizkimi ceniki. Ker je banka „Slavija“ domač slovanski zavod, je dolžnost nas Slovencev, da sklepamo zavarovalne pogodbe le pri njej. Z vsakoršnimi pojasnili postrežb nemudoma generalni zastop .banke „Slavije“ v Ljubljani. Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke. Starost rastlin. Rastlina bambus zraste V štiriindvajsetih urah za dva ^čevlja visoko, ten inžiner izpremenil obsežne dele Sahare zopet v rodovitno zemljo. Amerikanizem. Pred nedavnim je kupil bogati Amerikanec v Angliji stari, zgodovinski grad Tattershall Castle. Ko je napx-avil kupno pogodbo in je bil torej grad njegova last, je poklical stavbenike in delavce ter jim ukazal naj grad razlože v posamezne kamne in naj to kamenje in posamezne dele gradu prepeljejo v Ameriko, kjer naj grad znova postavijo. To je kaj originalna igra. Kaj bolj originalnega si menda Amerikanci sploh ne morejo izmisliti. Zadružni tečaj vj,Gorici. L. e= t. * Pet najbogatejših žensk. Najbogatejša žena v Nemčiji je Berta Bohlen, hči essen-skega tovarnarja topov Kruppa, ki ima letnih dohodkov nad 12 miljonov kron. Pri vsem svojim velikem imetju pa je Bohlen za svoje razmere zelo varčna ženska. — Senora Cu-sino, ki sicer ni najbogatejša na svetu, spada pa brezdvomno med najbogatejše, kajti njeno premoženje cenijo okroglo na tisoč milijonov kron. Senora Cusino je potomka stare čilske rodbine. Po smrti svojega soproga je z velikim uspehom upravljala veliko svoje bogastvo. Z bršljanom obrasla kapelica v Kazljah pri Sežani. Njena last je celo brodovje trgovskih ladij, velikansko posestvo v bližini Santiaga in v njenih velikih vinogradih je uposlenih več stotin delavcev. Celo premogokopno mesto Leta je njena last in njene ladje vozijo iz tega malega južnoameriškega mesta „črni diamant“, t. j. premog v vse mogoče kraje. — Najbogatejša Američanka je kot znano Hetty Green, ki je spretna trgovka in o kateri se pripoveduje v mestnem borznem delu Wall Street v Novem Jorku, da se vsi borzijanci tresejo pred njo, kadar se prikaže na borzo. Hetty Green se prikaže namreč v Wallstreetu samo takrat, kadar gre za”veliko plodonosno kupčijo.0! Njeno premoženje,fcenijo na 400 milijonov kron. — Najbogatejša dama v Mehiki pa je milijonarka Creel. Ako je resnična trditev, da ima letnih dohodkov nad 30 milijonov kron, potem je gotovo tudi najbogatejša ženska na svetu. Crell poseduje 280.000 akrov zemlje in 600 tisoč glav govedi. Pred leti, ko je bil njen soprog mehikanski poslanik v Washing-tonu, so njeni dragoceni klobuki med ženami diplomatov povzročili pravo revolucijo. Vsak njen klobuk je veljal malenkostnih 2000 K. — Hči umrlega princa Rolanda Bonaparte pa je najbogatejša ženska na Francoskem. Vendar pa ni svojega "premoženja!,podedovala iz imetja svoje rodbine. Njen oče je namreč poročil vnukinjo nekaga Blanca, ki je bil ustanovitelj banke v Monte Carlu. Premoženje princezinje Marije so spravili torej skupaj igralci v Monte Carlu. SSSS3Ì5 SsSiHsSi 3353$ Vabilo na naročbo. Razpis nagrad. V 13. in 14. številki t. I. smo razpisali za pridobitev 1000 novih naročnikov 1000 nagrad. Opozarjamo na to ter prosimo razširjajte „Slovenski Ilustrovani Tednik“ in pridobivajte mu novih naročnikov. Za vsakega novopridobljenega naročnika damo po eno nakaznico (ali srečko). Vsaka nakaznica dobi dobitek, torej vsakdo dobi za vsakega novo pridobljenega naročnika nagrado. Kdor torej pridobi 1, 2 ali več novih naročnikov, dobi 1, 2 ali več nakaznic ter ima tem večje upanje, da zadene glavni dobitek 100 kron. Dobitki in drugi pogoji so razvidni iz našega razpisa v štev. 13. in 14. .....a........:.;.. ... Slovenski fantje pri vojakih. V 16. številki smo naznanili, da dobivajo odslej vojaki in mornarji S. I. T. po znižani ceni 6 K celoletno in 3 K polletno kakor dijaki. Storili smo to, da razširimo S. I. T. med vojaki, da se ne odtujijo slovenski domovini in se ne "Popoln je: Sherlock Holmesovih detektivskih povesti (Spisal Conan Doyle) I. zvezek K 180 Vsebina: Škandal na Češkem. — Liga rdečelascev. — Slučaj istovetnosti. — Skrivnostni dogodek v Bos-combe Valley. — Petero pomarančnih peček. — Mož z zavito ustnico. Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri Ig. pl. Kleinmayi ju &Fed. Bambergu v Ljubljani Sestanek znamenitih Slovencev v tujini, v Enzersdoifu pri Dunaju: 1, dr. Glaser, 2. in 3, gospa in ^ g. I. Pukl, 4. D. Žunkovič in 5. I. Toplovšek. odvadijo citati slovenskih časopisov. S. I. T. jim bo nudil obilo zabave in razvedrila in ker ga bodo radi zanimivosti tudi tovariši radi jemali v roke, se bo tako marsikdo navadil, da bo rad slovensko čital in tako skrbel za svojo nadaljno izobrazbo in S. I. T. bo marsikateremu obudil in ohranil slovensko narodno zavest. Naš poziv so slovenski fantje pri vojakih radostno pozdravili in sprejeli smo iz raznih krajev, koder nosijo naši fantje cesarsko suknjo, navdušena pisma. Da pa to ni le puhlo navdušenje, je dokaz, da smo dobili odtlej do danes 18 novih naročnikov med slovenskimi vojaki. S. I. T. bo rad priobčeval slike z vojaškega življenja in prejeli smo že več slik, ki jih vse priobčimo. Radi tehničnih ovir smo mo- rali tokrat izpustiti roman „V burji in viharju“. Nadaljevali ga pa bomo v prihodnji številki. iy,sSSS^SS5i£tSE тж%шт2тш*%ш$т pv-ii' 1Л ’ -, VZttr^i~rrrU t ?;iL.WyT-j rey d \j h , n;1 { b H ir’ r ' 7 3 .*■ I, ђ ii И 4 ‘mu Popoln» brsi» ta dojenčke, otroke in bolnike na čeloden. 7> Vsebuje pravo planinsko mleko. бкаЦја X L80 v vsaki lekarni in d roge rij L Razširjajte „Slovenski Ilustr. Tednik“ in pridobivajte mu novih naročnikov! Novim naročnikom še lahko po- strežemo z vsemi letos že izišlimi številkami s prilogami romana vred. Ka j Je ^utrig^en? Iz izbornih redilnih snovi sestavljeno hranivo, ki se zbok svojega velikega slovesa imenuje kralja hranil. Zahtevajte zastonj po skušnjo Nutrigena! Radevolje pošilja z upo-rabnim navodilom vred IST "u.trig'en-pod-jetje Budapest VIL, Erzsebet körut 16, odd. 179 I B Iv ! Sg| S=*-5 № §• = o"" B ” « t« g ® « s S 6 S $ 'F >s ID » B e E v «8 uT bc ll! fr: ili Počitnice na srednjih šolah, dekli-ših licejih, učiteljiščih, komercielnih in navtičnih šolah. Naučni minister je definitivno določil dobo počitnic. Glavne počitnice naj trajajo od 16. julija do 15. septembra. Izjeme veljajo le za Bolcan in Meran, kjer naj trajajo počitnice od 9. julija do 3. septembra, v Tridentu in Rovereti! od 1. avgusta do 30. septembra, v Galiciji od 1. julija do 31. avgusta. Poučevalo se pa ne bo že zadnjih deset dni nič, tako. da se začno počitnice pravzaprav že 6. julija. Božične počitnice trajajo od 24. decembra do vštevši 2. januarja. velikonočne od srede pred Veliko nočjo do vštevši torka po veliki nedelji. Prvi semester se konča v soboto pred 16. februarjem. Sledeči pondeljek in torek sta pouka prosta. Ostali počitniški dnevi ostanejo neizpremenjeni. Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje. HOTEL PETRAN BLED unii m m m m m im n ti um I HOTEL „JEKLER“ I Ф- BLEP —4* ! NAD „ZDRAVILIŠKIM DOMOM“. | ............. HOTEL SEKOVANIČ BLED 34 sob za tujce. — Velik senčnat vrt. Gostilna Strekelj, Bled-Grad 5 se priporoča za obilen poset. Na zahtevo mrzla in gorka jedila. — Prenočišča. MÄRTIN TANCAR, Jesenice (poleg kolodvora). Sobe za tujce. Gostilna. Hsvt-al TrAtnilr Zlata kaplja v Ljubljani HO ICl Ud Ulili. gV- Petra cesta štev. 27. Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene. Dobra postrežba. --- Vrhnika .................;■= HOTEL „ČRNI OREL“. Lepo opremljene sobe — senčni vrt — :: izborna kuhinja — fina'vina. :: ====5=5==., N i z k e cene. === Preselitev krojaštva! Naznanjam svojim cenj. gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se z dne 10. maja t. 1. preselil iz Gajeve ulice 2 na Frančevo nabrežje štev. 31 Urbančeva hiša poleg železnega mosta. — Prosim vse cenj. naročnike in sl. občinstvo, da mi tudi za-naprej ohranijo zaupanje kakor do sedaj. Potrudil se bom kakor doslej postreči z najboljšim blagom, najokusnejšim delom, najnižjimi cenami. Najelegantneje izdelujem tudi ženske kostume vedno po najnovejši modi. Sprejemam tudi vsa v to stroko spadajoča dela kakor : popravila, čiščenje, likanje itd. Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Jos. Ahčin, kroj aški mojster, Frančevo nabrežje 31. 208 IVAN MOHORIČ, krojač 213 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. /*r Pošiljam svoja izborna kolesa znamka ,BOHÉMA‘ štiri mesece na vpogled in poskušnjo. Pneumatiki in posamezni deli " 1 zelo po ceni. .................... Ugodni plačilni pogoji. — Ilustrirani : : ceniki gratis in franko. : : 17 Tino a V Opočno na drž. žel. Г. 1/lISaK, št. 2116, Češko, iiiiiiiiiiiiiiiin L X7 Y1 1 Ir/~v 1 (\ o Hiiiiiiiliiiiiili um mi ni mini LVUllllL/Cl IV V 1 V öe mim iiiiiiiiii in 4? ______^ Gospe se smejijo 216 od veselja, ko dobijo to blago : 12 metrov lepo sortiranih ostankov . . samo 5 K 10 „ rumburške tkanine .... „ 5 „ 10 . dobrega chiffona............. „ 5 „ 9 „ Zefir za srajce............... „ 5 „ 7 „ delen za obleke.............. „ 5 „ 6 „ atlassatin pri pranju ne zgubi barve „ 5 „ 4 „ modni štof v vseh barvah . „ 5 „ 272 „ štof za bluze s svilo ... „ 5 „ 2 „ čisto volneno angleško sukno „ 5 „ 4 komade sortiranih predpasnikov za kuhinje.................... „ 5 „ 2 „ fini laneni prti............ „ 5 „ 2 „ fine posteljne odeje ... „ 5 „ pošilja se po pošt. povzetju pri naročilu od 15 K franko. Rudolf Lichtner, Litmerice V. Češko. Za neugajajoče denar nazaj ! Češko. DAME! GOSPODJE! = ZANESLJIVO ZDRAVILO = pri akutnih in kroničnih scalniških katarih in tokih so = KASANTOLOV1 = praški. — Ozdravijo najhitreje beli tok pri damah iri scalniški tok, kanko (triper), vnetja, mehurne katare pri gospodih. Sloveči zdravniki priznavajo, da je to zdravilo najboljše, hitro učinkujoče, obenem pa popolnoma neškodljivo. Steklenica 3 K izključno pri lekarnarju Hugon Orkény, Budimpešta, Thököly-ut 28. Depot 127. Postno pošiljanje diskretno, vsak dan. Bf;: • ■ v Moč in življenje pomeni raba enakomernega galvanskega toka pri oslabelosti organizma. Učenjaki in zdravniške avtoritete se že danes ujemajo v tem, da je galvanska elektrika oni pomoček, ki ga rabimo uspešno proti splošni oslabelosti živčevja, protinskim boleznim, nevraigiji, nervozni motitvi pri prebavljanju, če nimaš spanja, čete boli glava in proti vsakr- _ šnirri slabostim, proti jjj pomanjkanju krvi in "* različnim ženskim boleznim. Ali hočete poznati ta izvrstni način zdravljenja? Če želite, Vam pošljemo proti vposlatvi znamke za 10 vinarjev zastonj in poštnine prosto jj našo 80 strani obsegajočo, bogato ilustrovano — knjigo, brez vsakršne obveze, in boste nam za to prezanimivo čtivo in dragocene nasvete, ki jih vsebuje knjiga, gotovo jako hvaležni. Elektro-Vitalizer zdravniški zavod, Budapešta, VI., Teréz-k0rut 7, Mezanin 179. Ordinacijske ure ob delavnikih od 10. do 1. in od 3. do 6., ob nedeljah in praznikih od 11. do 1. H— Kupon za brezplačno knjigo — Elektro-Vitalizer zdravniški zavod — Budapešta, VI., Teréz-kórut 7„ Mezanin 179. Ji Prosim pošljite mi brezplačno in poštnine In prosto knjigo o moderni elektroterapiji. " (Priložena znamka za 10 vinarjev.) Ime ..................................... Naslov.................................. Za žene posebna izdaja! Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9. Največja zaloga zgotovljenih oblek za n ШЖ) gospode, dečke in otroke. m:::: Konfekcija za dame. Točna postrežba. Solidne cene. 227 J WUJ Odprtje Darnanel : Ladja, ki je zadela ob podmorsko mino, se je razletela. Na jako dobrem prostoru v trgu, kjer obstoji samo ena edina pekarija, se odda v najem takoj prostor za pé-karijo in stanovanje. Vprašanja na uprav-ništvo „Slov. II. Tednika“. Terezija Hubmayer vljudno naznanja, da se njen atelje za krojno risanje in njena učilnica za krojno risanje in izdelovanje ženskih oblek v hiši gosp. Korsike na Bleiweisovi cesti št. 1 a v 3. nadstr. nahaja. Čas za dogovor od 6—7 ure zvečer. Poučuje se v tečajih ali tudi posamezno doma. Častite dame se na obilno udeležbo vljudno vabijo. 207 Domač izumitelj A. Černe, fotograf in slikar, restavrator,- Ljubljana, Cegnarjeva ulica, išče kapitalno močnega domačina za iznajdbo, ki ima naj večjo bodočnost. Pekarija nahajajoča se v sredini trga Moravče, zraven cerkve, se takoj odda. Daleč na okrog ni nobenega peka. Peč se je šele sedaj postavila. Ponudbe sprejema „Posojilnica in hranilnica“ v Moravčah. 218 Razlika. Domača hči: „Dve leti sem bila v kuhinjski šoli — pa ne bi znala kuhati?“ — Kuharica: „Tega vam ne oporekam, go- spodična, toda razlika je ta, da veste vi, kako se naj kaj skuha, jaz pa znam kuhati?“ Prva pomoč. Slušatelja medicine so vprašali pri izpitu: „Kaj napravite, ako vrže koga vsled eksplozije v zrak?“ — „Počakam, dokler ne pade doli“, je odgovoril nadebudni dijak. Napačno je razumel. Prvi kmet: „Kam pa pelješ bika, Miha?“ — Drugi kmet: „V mesto, na vseučilišče.“ — Prvi kmet: „Oho, zakaj pa?“ — Drugi kmet: „Veš, sina bi dal rad študirati, pa je djal učitelj, da bi prišlo veliko cenejše, ako pošljem bika na vseučilišče!“ Dober odgovor. Povejte mi, gospod Lipar, zakaj je pravzaprav vaš nos tako rdeč?“ — „To vam takoj povem, gospod Zelnikar; žari iz ponosa, ker se ne vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo!“ Pri telefonu. Živinozdravnik dr. Zavba: „Halo ! kdo tam ? S kom imam čast govoriti?“ — Odgovor: „Jaz sem, vaš konjski hlapec. Vašo kobilo Lucinko trga po trebuhu!“ — Dr. Žavba: „Ti tele neumno, čemu mi pa nisi takoj povedal, da si ti Janez!“ Dobro se je odrezal. Na Angleškem je stal pred sodnikom zločinec, ki je imel veliko črno brado. Sodnik pokaže na celo kopico zatožnic in pravi: „Po vsem tem soditi, kar je tukaj o vas zapisanega, mora biti vaša vest črna, kakor vaša brada!“ — Zločinec sodniku (ki je bil obrit) : „Če se vest ravna po bradi, potem vi prav nič vesti nimate!“ Časnikarski jubilej. Poljski časnikarji delajo velike priprave, da dostojno proslave 250 letnico poljskega časnikarstva. Na to slavnost bodo povabljeni predstavitelji vseh slovanskih časnikarskih društev. Med Jugoslovani so imeli prvi svoj časopis Srbi leta 1768. v Benetkah, Hrvati 1. 1789. v Zagrebu, Slovenci 1. 1797, in Bolgari 1. 1844, ptj Jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu. II. jugoslovanska umetniška razstava v Belgradi! se otvori v nedeljo,, ^ne 2. junija t. 1. Ta razstava bo v resnici pravi reprezentant slikarske in kiparske umetnosti v Srbih, Hrvatih, Bolgarih in Slovencih. Srbska in bolgarska vlada sta za nakup umetnin določili vsaka po 60.000 dinarjev. Ljubljanska kreditna banka Delniška glavnica K 8,000.000 — = Ljubljana (lastna hiša v Stritarjevi ulici štev. 2). Rezervni zaklad K 800.000 — Sprejema denarne vloge na knjižice in tekoči račun ter obrestuje prve po 472% netto druge po dogovoru, in sicer od dneva vloge do dne dviga. Posreduje najkulantneje nakup in prodajo vseh vrst rent, državnih paßirjev, zastavnih pisem, delnic, srečk in valut, ter izvršuje vsa borzna naročila kar najtočneje. Eskomptuje in vnovčuje menice, devize, kupone ; daje predujme na vrednostne papirje, sprejema vse vrednote v depot in oskrbo; priporoča ognjavarne „Safe-deposits“ v poljubno vporabo pod lastnim ključem. Preskrbuje vinkulacijo in devinkulacijo zlasti vojaških ženitbenih kavcij. Izdaja promese za vse srečke k vsem žrebanjem; zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Izvršuje izplačila na vsa tu- in inozemska mesta, ter opozarja zlasti na .stalno zvezo z Ameriko. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Gradežu. Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. i R. Kunc Ljubljana Dvorni trg 3 Stalne cene. :: Strogo solidna postrežba. UČITELJSKA TISKARNA v Ljubljani r. ž. z o. z. Frančiškanska ulica št. 8. je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin : knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. n n Litografija. : Stereotipia. : Najmodernejše črke in, okraski. Tisk v različnih barvah. ...-■ ' " ■ ;■ . *’ v v • M' ih Najfijiejšaizvršitevi?’1’»« r ^ nl ilBlSTdtno^ ÜS П1 11 M ' ч;' Solidna, točna portai iimd ”" "posffežGaT.. » e dlaiiiij Trgovska hiša z dobro sortiranim mešanim blagom vred in s popolno opravo se radi družinskih K) K) o takoj proda. Nahaja se v veliki župniji na Dolenjskem, na lepem prostoru in blizu železniške postaje. Trgovina je stara in znana ter v najboljšem obratu in je takorekoč zlat vir. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vprašanja p )d „Trgovska hiša* na upravo „Slov. Ilust. Tednika“. Današnja številka obsega 16 strani. — Z današnjo številko je dosegel „Slovenski Ilustrovani Tednik“ 7.100 (sedem tisoč) izvodov naklade. V kratki dobi, 15. mesec obstanka, je torej „Slovenski Ilust r. Tednik“ naravnost velikansko napredoval. Trudili pa se bomo še naprej, da ga še bolj spopolnimo in razširimo. IVAN JELER, LJUBLJANA ::: * Hilserjeva ulica št. 5 kolarski mojster. 211 Izdelovatelj vsakovrstnih vozov in v to stroko spadajočih del. — Solidno — hitro — cene nizke. Zdravilišče Toplice na Kranjskem, postaja Dolenjske železnice Straža-Toplice. Akroterme (toplice z mehko vodo) 38° C., kopališče z zdravilno pitno vodo. Izredno učinkuje proti trganju, protinu, ishiji, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Veliki kopalni bazini, posamezne in močvirske kopeli. Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte pošilja brez :: plačno in daje pojasnila Kopališka uprava. :: Pozor! Pozor! Letoviščarji in penzionisti. V lepem trgu na Gorenjskem se odda več stanovanj. Prav pripravna so za penzioniste. — Oddajo se pa tudi meblovane sobe za letoviščarje. „Zadružni dom' ima svoj lastni vodovod, kopalno in pralno sobo. — Vprašanja in ponudbe se naj pošiljajo naravnost na lastnico Posojilnico in hranilnico v Moravčah. 219 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA — v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3. - - - - Največja slovenska hranilnica. - - - Prometa koncem leta 1911: 614‘5 milijonov kron. ho £ V .-C д cd Si ti cd ti O u o ti o (M o 5 05 O O b o o ч o s p bi (T> •“S ti M» N ti £ sr a Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po Л-У » ~ i « brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. ; Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključena je vsaka špeku-j ladja in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja-j proti 5%) obresti m najmanj if2 °-o amortizacije. Za varčevanje ima vpe-iljane domače hranilnike. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. • Rst Ulovljena leta 1831,. - - а>т 11.) Vtìéjll, 5KiltVil.ro V5lllli