Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo (smB NORGREN Parker I/UHffl Rutomation omRon www.miel.si Elementi in sistemi za industrijsko avtomatizacijo oibairo^ 'ein izdelava strojev REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ISSN 1318 - 7279 I OKTOBER, 14 / 2008 / 5 o Intervju o Ventil na obisku o Novi koncepti sedežnih ventilov o Analiza mehanskega odziva ohišja elektromagneta o Simulacija vožnje bojnega vozila o Sistem za detekcijo ovir o Sledljivost v proizvodnji o Hitra izdelava v fluidni tehniki r industrijska olja in maziva Proizvodni program: h[adiino mazalno sredstvo, sredstvo zo hlodno preoblikovonje, sredstva za an ti korozij s ko zoščito, ol[a za termično obdelovo, irtozolne masfi, olja za posebne namene, razmastilna sredstva, pomožna sredstva za gradbeništvo, hidravlične tekočine, rrazivo in tekočirje za motorna vozilo, olja zo zobniške prenosnike, svetovanje in ekologijo t'f'V The miracles of science- I— IM. LUBRICANTS Impresum 413 Beseda uredništva 413 ■ DOGODKI - POROČILA 414 - VESTI ■ NOVICE - ZANIMIVOSTI 420 ■ ALI STE VEDELI 483 Seznam oglaševalcev 498 Znanstvene in strokovne prireditve 437 Naslovna stran: OLMA, d. d., Ljubljana PARKER HANNIFIN Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Corporation Tel.: + (0)1 58 73 600 Podružnica v Novem mestu Fax: + (0)1 54 63 200 Velika Bučna vas 7 e-mail: komerciala@olma.si SI-8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 OPL Avtomatizacija, d. o. o. Fax: + (0)7 337 66 51 BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo Titus+Lama+Huwil IOC Trzin, Dobrave 2 LAMA, d. d., Dekani SI-1236 Trzin Dekani 5, 6271 Dekani Tel.: + (0)1 560 22 40 Tel: + (0)5 66 90 241 Fax: + (0)1 562 12 50 Fax: + (0)5 66 90 431 www.automation.lama.si FESTO, d. o. o. www.titusplus.com IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin MIEL Elektronika, d. o. o. Tel.: + (0)1 530 21 10 Efenkova cesta 61, 3320 Fax: + (0)1 530 21 25 Velenje T: +386 3 898 57 50 HYDAC, d. o. o. F: +386 3 898 57 60 Zagrebška c. 20 www.miel.si 2000 Maribor www.omron-automation.com Tel.: + (0)2 460 15 20 Fax: + (0)2 460 15 22 DuPont Intl. S.A. 2, Chemin du Pavillon SMC Industrijska avtomatika, 1218 Le Grand Saconnex, d. o. o. Geneva Mirnska cesta 7 Switzerland 8210 TREBNJE Tel: +49 6172 87-1297 Tel.: + (0)7 3885 412 Fax: +49 6172 87-1266 Fax: + (0)7 3885 435 Mobil: +49 170 915-8742 office@smc.si www.smc.si ALBATROS-PRO d.o.o. Cankarjeva 9 IMI INTERNATIONAL, d. o. o. 1370 Logatec (P.E.) NORGREN HERION tel: + (0)1 756 41 30 Alpska cesta 37B fax: + (0)1 756 41 32 4248 Lesce albatros@siol.net Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 ■ INTERVJU Stanje pnevmatike v Evropi in Sloveniji ■ VENTIL NA OBISKU Hypex, d. o. o., Lesce ■ HIDRAVLIČNA KRMILJA 430 434 Björn ERIKSSON, Jonas LARSSON and Jan-Ove PALMBERG: Nov koncept ventila z dodatnim Valvistorjevim sedežnim ventilom 438 ■ HIDRAVLIČNI VENTIL Anže ČELIK, Pino KOC, Boris ŠTOK: Analiza mehanskega odziva ohišja jedra elektromagneta ■ RAČUNALNIŠKI VID - LASERSKA TEHNIKA Lovro KUŠČER, Aleš GORKIČ, Janez DIACI: Sistem za detekcijo ovir na osnovi kamere z vgrajenim slikovnim procesorjem ■ OKOLJE ZA SIMULACIJO VOŽNJE Roman KAMNIK, Miha AMBROŽ, Peter ČEPON, Jernej KUŽELIČKI, Ivan PREBIL, Marko MUNIH: Robotsko okolje za simulacijo vožnje bojnega vozila ■ PROIZVODNJA - SLEDLJIVOST Jani KLEINDIENST, Samo CEFERIN: Sledljivost v kosovni industriji ■ IZ PRAKSE ZA PRAKSO - HITRA IZDELAVA Igor DRSTVENŠEK, Darko LOVREC, Vito TIČ, Anton BURJEK, Luka JELOVČAN: Uvajanje hitre izdelave pri izdelkih fluidne tehnike ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Produktivnost, učinkovitost in integracija s platformo Mitsubishi iQ (INEA) ■ NOVOSTI NA TRGU Brezkontaktni merilnik pomika TLM za hitre gibe (ADEPT PLUS) ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO IndraMotion MLD (DOMEL) ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige ■ PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Bojan KOVAČ: Vmesnik AXBR3 za direkten vnos izmerjenih veličin v datoteko na računalniku Programska oprema za snovanje hidravličnih valjev po standardu ISO Zanimivosti na spletnih straneh 446 464 456 470 476 484 485 486 490 492 496 496 h Tako majhna, a že čisto prava črpalka Ni dolgo tega, ko je naša nova aksiaino-batna variabilna črpalka V30E zagledala luč sveta. Ker je razvita na podlagi najnovejših spoznanj o črpalkah, jo čaka dolgo življenje in s svojo visoko zmogljivostjo bo razveseljevala dolga leta. Že sedaj lajiko rečemo, da je_s svojo kompaknostjo, nizko težo in tihinn delovanjem izpolnila vsa naša visoka pričakovanja. Delati z njo je pravi užitekrsaj smo našjiajmlajši naraščaj oblikovali kot del modularnega sistema Hawe. Želite kot eden prvih spoznati V30E? Potem si priskrbite dodatneinformacije na telefonski številki 03/713 48 80 ali elektpnski pošti info@hawe.si ^^ Solutions for a World under Pressure 225.3301 Petrovče, wviw.hawe.si HYDRAULIK © Ventil 14(2008)5. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 14(2008)5. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko -Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik Letnica Številka 14 2008 5 Volume Year Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFTinGZS-ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJjEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIC, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETI EK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS - ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MENDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIC, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBE Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 19,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Inovativnost v slovenskem prostoru Ali je inovativnost nekega človeka danost in pogojena z rojstvom, z genetsko zasnovo ali pa jo je mogoče na tak ali drugačen način pridobiti ali se je celo priučiti? Zakaj so številni ljudje na številnih področjih, predvsem pa na tehničnem, inovativni in ustvarjalni brez posebne formalne šolske izobrazbe? Številni raziskovalci in profesorji z doktoratom znanosti pa so brez inovacij in brez patentov. To je ugotovitev, ki je poznana povsod po svetu; pri nas, v našem okolju in na naših institucijah in celo na raziskovalnih inštitutih pa je še posebej prisotna. Na vprašanje, zakaj je tako, je težko odgovoriti. V Sloveniji smo namreč po številnih kazalcih v Evropi oziroma v razvitem svetu prav na repu po inovacijah, patentih in izboljšavah, ki so na tak ali drugačen način zaščitene in javno objavljene. Za tako stanje je prav gotovo več razlogov. Prav gotovo gre za zahtevno tematiko, ki jo v naši državi nobena organizacija, ustanova ali skupnost posebej ne propagira, kaj šele stimulira. Izjema sta le Slovenski forum inovacij in Gospodarska zbornica Slovenije, ki se trudita po svojih močeh in skušata čim bolj spodbuditi slovensko inteligenco k ustvarjanju, inoviranju in tudi k splošnemu dvigu zavedanja o pomenu inovativnosti v družbi na sploh. Med tistimi, ki bi morali več narediti, moramo omeniti predvsem dve, za to področje odgovorni vladni ministrstvi. To sta Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvo za gospodarstvo. V zadnjih desetih letih nobeno od obeh omenjenih ministrstev ni naredilo omembe vrednega koraka v smeri spodbujanja inovativnosti, prijavljanja patentov, dajanja pomoči in nasvetov novim idejam in drugo, kar gre k tej tematiki. V splošnem je znano, da brez inovativnosti ni uspešnih podjetij, da ni ekonomskega in gospodarskega razvoja družbe. Inovativnost je v razvitih državah, in to že desetletja, močno odvisna od bruto domačega proizvoda. In ker se razvite države tega zavedajo, v to tudi mnogo vlagajo. Kaj je možno storiti pri nas, da se stanje glede inovativnosti popravi? Rešitve je treba iskati v več smereh. Prva je formalna. Vlada oziroma ustrezno ministrstvo bi moralo ustanoviti agencijo za inovacije, katere zadolžitev bi bila predvsem administrativna pomoč vsem, ki bi radi svoje ideje zaščitili preko patentov, in tem avtorjem pomagati z nasveti in spodbudami. Predvsem bi morali poceniti vse aktivnosti, povezane z zaščito patentov, ki so danes relativno drage, v glavnem pa jih izvajajo zasebniki. Druga, zelo pomembna aktivnost, bi morala biti uvedena na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. To ministrstvo bi moralo pri določanju kakovosti referenc posameznih raziskovalcev opazno višjo vrednost dodeliti patentom in inovacijam. Predvsem bi morale te reference mnogo več pomeniti pri izvolitvah raziskovalcev v strokovne, znanstvene in pedagoške nazive. Zelo pomembno bi bilo, da bi te reference igrale pomembno vlogo pri kandidiranju na javnih razpisih raziskovalnih projektov in raziskovalnih programov. Kot tretje področje sprememb bi bile dopolnitve ali pa delne spremembe meril za izvolitve v nazive pedagoškega osebja na univerzah in fakultetah. Zdaj, po teh merilih, dodeljeni patent posamezniku na nobeni slovenski univerzi ne prinese skoraj nobenih točk. Ministrstvo za finance pa bi moralo z davčnega vidika spodbujati podjetnike k prijavi inovacij, k pilotni proizvodnji novih proizvodov in storitev in k promociji inovacij. Predvsem pa bi na tem področju morali mnogo več narediti pedagogi na vseh stopnjah izobraževanja. Zdaj, ko se življenjska doba cikla proizvoda in tudi storitve krajša, je inovativnost in spodbujanje šolajoče se mladine k tem aktivnostim še kako potrebna. V prvi vrsti gre za prilagajanje in uvajanje mladih k timskemu delu, k oblikovanju skupnih stališč skupine, k poslušanju drug drugega in h kritični presoji predlogov in idej. To bi se moralo dogajati na vseh ravneh šolanja in še posebno na tehničnih fakultetah. Janez Tušek 41. Mednarodni obrtni sejem v Celju V Celju se je od 10. 09. do 17. 09. 2008 odvijal 41. Mednarodni obrtni sejem (MOS), ki je bil po številu razstavljavcev največji doslej. Organizatorji ga uvrščajo na prvo mesto med tovrstnimi dogodki v jugovzhodni Evropi. Razstavni prostor je velik 60 000 m2 pokritih in odprtih površin, na katerih se je predstavljalo 1705 razstavljavcev iz 33 držav. Sejem je odprl predsednik države Danilo Türk. Med drugim je poudaril, da je to sejem tudi sejem vrednot in da sta podjetništvo ter podjetnost dejavnosti, ki pomagata ustvariti ustrezen in potreben razvoj, kar je pogoj za še boljšo vključitev v evropski prostor. Slavnostni govornik je bil g. Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, ki je zelo poudaril pomen obrti, malega gospodarstva in podjetništva za celotno gospodarstvo vsake države in tudi Slovenije. Vladi je poslal poziv, naj uredi davčno politiko do malih obrtnikov, naj jih z davčno zakonodajo spodbuja k povečevanju proizvodnje in k zaposlovanju in ne obratno. Po Klunovih besedah imamo v Sloveniji več kot 50 000 obrtnih delavnic, ob Slavnostni otvoritelj sejma MOS dr. Danilo Türk koncu leta 2007 pa smo imeli 239 obratov na 10 000 prebivalcev. Poleg omenjenih so na otvoritvi spregovorili še gospodarski minister mag. Vizjak, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Jarc, župan mestne občine Celje g. Šrot in direktor Celjskega sejma mag. Pangerl, ki je izrazil posebno zahvalo Obrtno podjetniški zbornici Slovenije za dolgoletno in plodno sodelovanje. Vsi govorniki so bili enotnega mnenja, da je sejem obrti v Celju izjemno pomemben dogodek za samo mesto, regijo in za celotno našo državo. Poleg same predstavitve posameznih razstavljavcev, kar je osnovni namen sejma, je bilo v dneh trajanja sejma več kot 80 raznih prireditev, posvetov, srečanj, okroglih miz, predavanj in raznih drugih organiziranih dogodkov. Tu naj omenim le srečanja predstavnikov sejma z delegacijami iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Črne gore, Avstrije, Nemčije in Italije. V okviru sejma je bila uradno odprta sončna elektrarna, ki jo je na streho hale D postavilo podjetje Sol navitas. Ob tem dogodku je bilo organizirano tudi posvetovanje o sončni energiji kot viru prihodnosti, ki ga tako rekoč še ne izkoriščamo. Na sploh pa je bil ves čas trajanja sejma velik poudarek dan obnovljivim virom energije in energetski učinkovitosti. V hali F1 smo si lahko ogledali številne proizvajalce solarne tehnike, kole-ktorjev sončne energije, toplotnih hranilnikov vode, toplotnih črpalk in druge opreme za čim bolj učinkovito izrabo energije, za manjše individualne in tudi za večje sisteme. Obisk sejma je bil množičen V tem kratkem poročilu je treba poudariti zelo aktivno dejavnost Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ki je organizirala več prireditev v obliki okroglih miz, namenjenih obrti in malemu gospodarstvu. Tako naj omenimo okroglo mizo o finančni nedisciplini, ki je močno prisotna med našimi podjetji in tudi obrtniki. Treba pa je dodati, da je država največji neplačnik, kar občutijo tudi mala podjetja in obrtniki, ki so zelo pogosto podizvajalci večjim podjetjem pri raznih delih, pridobljenih z javnimi naročili. Prav tako je bila zelo zanimiva okrogla miza na tematiko o podjetništvu z naslovom »Postani podjetnik«. Namenjena je bila predvsem mladim ljudem, ki imajo idejo, pogum in sposobnost ustanoviti, razvijati in voditi samostojno podjetje. Udeleženci omenjene okrogle mize so dobili veliko koristnih nasvetov. Na letošnjem sejmu je bilo uvedenih več novosti. Ena od pomembnejših je bilo Informacijsko središče Korak, v katerem so obravnavali številne strokovne teme z vidika tehničnih rešitev, novosti in trendov v gradbeništvu. Posebna pozornost letošnjega sejma je bila namenjena tudi turističnim vsebinam. Direktorat za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo je tako v sklopu aktivnosti sejma organiziral srečanje Strokovnega sveta za turizem, generalni direktor direktorata za turizem mag. Marjan Hribar pa je kot gostitelj predstavil tudi razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo. Ob zaprtju sejma je direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl povedal, da je letos v primerjavi s prejšnjimi leti sejem obiskalo več poslovnežev, direktorjev iz Slovenije in tudi iz tujine. Opozoril pa je, da so bili posamezni razstavljavci strokovno premalo pripravljeni. Pangerl tudi ne razume, zakaj Gorenje in Merkur nista sodelovala na MOS-u, saj je Slovenija del globalnega trga. Ob zaključku tudi mi lahko zapišemo eno kritično misel. Zavedamo se, da je organizacija sejma velik posel, ki mora biti tudi s finančnega vidika pravilno voden in ovrednoten. Toda vseeno moti, da je na obrtnem sejmu, kar Mednarodni obrtni sejem v Celju vsekakor je, prisotnih tako veliko trgovskih organizacij, ki s pravo obrtjo nimajo nič skupnega. Po našem mnenju bi bilo treba pridobiti več razstavljavcev, ki imajo lastno proizvodnjo in po možnosti še inovativno. Zavedamo se, da uspešna mala slovenska podjetja pa tudi večja delajo predvsem za tuje tržišče in da slovenski individualni kupec zanje ni zanimiv. Ampak kljub temu bi morali organizatorji razmisliti, da nekako predstavijo tudi uspešne slovenske obrtnike, podjetnike in podjetja, ki so izjemno inovativna in uspešna v svetovnem merilu in večino svoje proizvodnje izvozijo. Za samozavest slovenske obrti in podjetništva bi to bilo vsekakor koristno. Prof. dr. Janez Tušek, Fakulteta za strojništvo Ljubljana Celje, Celjski sejem S J..-SU. QPRXL ZOOS .■mmrn,-mmmmm K ' □ 1Ü SEJEM FORMO TOOL ^ 10. mednarodni sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev a SEJEM PLOGKEM 8. mednarodni sejem plastike, gume in kemije ti!«!h L J 3 SEJEM LZVORSTVO 3. mednarodni sejem livarstva Podobe of" www.ce-sejem.si □ S Motek 2008 - sejem avtomatizacije v srcu evropske industrije Med 22. in 25. septembrom je bil na novem sejmišču v Stutt-gartu sejem avtomatizacije, ki je dobro znan tudi slovenskim strokovnjakom s področij avtomatizacije strege, montaže in fluidne tehnike. Mnogi so ga obiskali, ko je bil še v Sinsheimu. Organizatorji so s spremembo želeli približati sejem središču avtomobilske industrije in njenim dobaviteljem ter olajšati pot obiskovalcem iz tujine. Po zaključnih poročilih je bila preselitev uspešna, saj je število obiskovalcev naraslo za 30 odstotkov in doseglo impresivnih 38.000. Iz tujine pa je bilo 6000 obiskovalcev, na prejšnje leto. 1100 razstavljavcev in možnost razširitve pomenijo, da bo sejem tudi v prihodnje priznan vodilni mednarodni sejem za avtomatizacijo strege in montaže. Program sejma je, tako kot tudi prejšnji 25. po vrsti, ki je bil še v Sinsheimu, obsegal predstavitev montažnih strojev, montažnih avtomatov in naprav, montažnih delovnih mest, naprav za strego, kot so naprave za dodajanje, urejanje, pozicioniranje, povezovanje, vodenje, robote (varilne robote, robote za lotanje, robote za montažo), prijemala, sisteme in enote za sestavljanje kakor tudi komponente za pogone (fluidne in električne), krmiljenje, kontrolo preskušanje ter demontažo. K temu je treba dodati še integrirane sisteme za preoblikovanje, obdelavo površin in recikliranje ter materiale in podporo za organizacijo dela, kot so razne programske podpore za načrtovanje montaže in izdelkov. Tudi sistemi za demontažo - orodja in stroji - so bili predsta- in sistemi za mikromontažo, kot so mikroprijemala, mikromotorji, roboti in montažni sistemi za mikrotehniko in podobno. Področja, ki so jih pokrivali razstavljavci na MOTEKU, so se ujemala z interesi obiskovalcev. Na prvem mestu so bile tehnologija montaže, strežne naprave in roboti, sistemi in enote za sestavljanje in druge komponente za avtomatizacijo. Obiskovalci so prišli z različnih področij: strojegradnja, elektronska in elektroindustrija, avtomobilska industrija ter njeni dobavitelji kakor tudi z drugih področij, kjer se uveljavlja avtomatizacija. Na vseh teh področjih ima MOTEK ključno funkcijo, naj bo to za izbiro novih tehnologij, postopkov, izdelkov in sistemov za realizacijo proizvodnih in montažnih sistemov. Vzporedno je v mednarodnem kongresnem centru Stuttgart potekal tudi mednarodni forum Mehatro-nika 2008 z naslovom Intelligente Mechatronische Systeme. Mehatro-nika pomeni integracijo tehnoloških inovacij pri razvoju strojev in naprav ter povezovanje in razumevanje elektrike, elektronike, strojništva in informatike za razvoj izdelkov in proizvodnjo inteligentnih rešitev in učinkovitih izdelkov. Na forumu so sodelovali tako raziskovalci kot znane nemške firme (Deimler, Festo, Trumpf, Siemens in Bosch). Na razstavnem prostoru v posebni dvorani pa so bile predstavljene realizacije mehatronskih sistemov v strojništvu. Dr. Dragica Noe Razstavni prostor podjetja FESTO internationaIMtrade fair of automation & rriEchatronic 28.-3Q.01.2009 hall K, Celje, Slovenia www.ifam.si Mednarodni strokovni sejem za avtomatizacijo, robotiko, mehatmniko,.., International Trade Fair far Automation, robotics. iCftt' Sedma mednarodna konferenca za področje fluidne tehnike na Japonskem Skupinska slika udeležencev konference Japonsko združenje za sisteme fluidne tehnike je med 15. in 18. septembrom organiziralo mednarodno konferenco v prijetnem mestu Tojama. Konferenca poteka vsaka tri leta v drugem japonskem mestu, in sicer vse od leta 1989. Precejšen del udeležencev se je že prvi dan v popoldanskem času udeležil obiska korporacije Nachi-Fujikosi, kjer izdelujejo in razvijajo robote, različna orodja za avtomobilsko industrijo, hidravlične komponente, protipotresne blažilnike itd. Po vrnitvi pred kongresni center sta sledila registracija udeležencev in kratek pozdravni sprejem v kavarni centra. Drugi dan, v torek, je bil uradni začetek konference. Po uvodnem nagovoru letošnjega vodje prof. Tanake in predsednika društva za fluidno tehniko Japonske (JFPS) prof. Kitagawe so se začela predavanja. Tematski sklopi, povezani s fluidno tehniko, so bili: 1. kmetijstvo, rudarstvo; 2. konstruiranje; 3. vodna hidravlika, tribo-logija; 4. tlačno litje; 5. avtomobilska tehnika; 6. letalska tehnika, vesoljska tehnika, navtika; 7. robotika, meha-tronika. V sedmih različnih tematskih sklopih je bilo predstavljenih 36 predavanj in 106 posterjev. Rdeča nit letošnje konference je bila ekologija, ekonomična raba energije - izboljšanje izkoristkov, nova odkritja, novi pristopi itd. Konference so se udeležili vodilni strokovnjaki in znanstveniki s področja fluidne teh- ma vodne hidravlike IHA, Tampere, Finska) in številni strokovnjaki iz različnih japonskih firm, univerz in inštitutov. Konference se je udeležilo 239 strokovnjakov iz 14 držav. Evropsko unijo so zastopale: Nemčija, Finska, Švedska, Velika Britanija, Francija, Italija, Nizozemska in Slovenija. Slovenija je aktivno sodelovala z enim prispevkom s področja vodne hidravlike, ki sva ga predstavila direktor podjetja Tajfun, d. o. o., Iztok Špan in avtor tega poročila. V prispevku sva prikazala prve rezultate testiranja funkcionalnega prototipa novega proporcionalnega 4/3-potnega ventila za vodo. Diskusija je potrdila, da je naša raziskava, ki je seveda v začetni fazi, na pravi poti. Sogovorniki, poznavalci področja vodne hidravlike, so pozitivno ocenjevali naše dosedanje Eno izmed mnogih zanimivih predavanj; hidravlika v vojaškem letalstvu nike, kot so npr.: prof. Hubertus Murrenhoff (RWTH Aachen, Nemčija), prof. Monika Ivantysynova (univerza Pordue, ZDA), dr. Stefan Sacre (predsednik Bosch-Rexrotha, Japonska), prof. Kari T. Koskinen (vodja progra- delo in usmeritve v nadaljnje raziskave in razvojne aplikacije na področju vodne hidravlike. Franc Majdič, Fakulteta za strojništvo Ljubljana 30. jubilejni posvet orodjarjev Brez močnega orodjarstva ni močne nacionalne industrije V Portorožu je med 7. in 9. oktobrom potekal jubilejni, 30. posvet orodjarjev z naslovom Organizacija kot gonilo izboljšav. Na posvetu, ki je potekal v organizaciji GZS ter mariborske in ljubljanske Fakultete za strojništvo, so govorili številni znani in priznani strokovnjaki iz industrije, akademskih krogov, znanstvene in raziskovalne sfere ter drugi poznavalci, povezani s panogo. Davnega leta 1978 je nekaj zanesenjakov iz Odbora za orodjarstvo Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije v sodelovanju s strojnima fakultetama iz Ljubljane in Maribora organiziralo prvi posvet o orodjarstvu in izzivih, ki so povezani z razvojem te panoge. Skozi leta se je posvetovanje dopolnjevalo z izkušnjami slovenskega gospodarstva in partnerjev iz tujine. Gospodarski razvoj Slovenije je v začetku 80. let narekoval potrebo po osamosvajanju in prestrukturiranju orodjarn v skladu s poviševanjem zahtevnosti proizvodnih programov. V času po osamosvojitvi Slovenije so se teme posvetovanj dopolnjevale zaradi zahtev novih trgov. Tako so obstoječe teme zamenjali s temami, kot so konkurenčnost in intelektualni kapital. Posvetovanju je bil po letu 2001 dodan še razstavni del z razvojnimi dosežki orodjarstva zadnjih let. Potreba po izobraževanju in izmenjavi izkušenj se je povečevala vse do današnjih dni in rezultirala v letošnjem posvetovanju o orodjarstvu, ki je bilo med kvalitetnejšimi izobraževalnimi dogodki v slovenskem prostoru. Letošnji jubilejni 30. posvet je potekal med 7. in 9. oktobrom v Portorožu, katerega program je bil razdeljen na tri dni. Prvi dan je bil namenjen sproščenemu spoznavanju in druženju predstavnikov različnih podjetij in raziskovalcev, ki delujejo na področju orodjarstva. Splošni vtis je bil, da se zmanjšujejo razlike med raziskovalnim delom in reševanjem praktičnih problemov v orodjarstvu. Evidenten je napredek na področju raziskovalnega dela s področja orodjarstva, ki mu vsekakor botrujejo Predavanje Predsednik ISTMA Evropa Fausta Romagnani-ja spodbude in vlaganja države v podiplomske raziskovalce. V drugem dnevu posveta je beseda tekla o globalnih razmerah, izzivih in priložnostih na globalnem svetovnem trgu. Predavala so zveneča imena s področja orodjarstva iz Slovenije in tujine: Predsednik ISTMA Evropa Fausto Romagnani je med drugim poudaril nujnost povezovanja mikro, malih in velikih orodjarn in poudaril, da brez močnega orodjarstva ne more biti močne industrije. Martin Bock iz Aachna je omenil, da bo cenovna konkurenčnost postala v prihodnosti manj pomembna od kakovosti, krajših dobavnih časov in produktivnosti ter da bo moralo orodjarstvo spremeniti svoje poslovanje z večjo standardizacijo sestavnih delov in procesov, preglednejšo organizacijo dela, razumevanjem vitke proizvodnje in sodelovanjem z zunanjimi partnerji. Bock je še menil, da je primerjava na podlagi primerljivih kazalnikov (benchmarkig) zmogljivo orodje za opredelitev prednosti in slabosti nekega podjetja v primerjavi z najboljšimi, kar je prvi korak na poti povečanja konkurenčnosti. Samostojni svetovalec na področju strateškega menedžmenta Boštjan Ložar je med drugim ocenil, da so slovenska podjetja na področju orodjarstva preveč regionalno usmerjena z izdelki v srednjem cenovnem razredu in imajo majhno dodano vrednost. Po njegovem mnenju so v tem trenutku kadri največji problem, saj primanjkuje približno 2500 razvojnih inženirjev, povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v orodjarstvu (in na splošno v industriji) od 30 000 evrov na 50 000 evrov pa brez ustreznega kadra ni možno. Predlaga stopničasto povečanje produktivnosti s sodobnimi sistemi vodenja, kjer zaostajamo za več kot deset let, in pa usmeritev v višje stopnje zahtevnosti in dodane vrednosti, tudi z izboljšanjem storitev in novimi poslovnimi modeli. Nagrajenci jubilejnega 30. posveta Dekan Fakultete za strojništvo, prof. dr. Jože Duhovnik, je predstavil nove programske zasnove študija strojništva na Univerzi v Ljubljani. Izpostavil je širši vidik in vpliv sprememb, ki so nastale in ki jih lahko pričakujemo na sam model študija in posledično na raven znanja inženirja, ki ga zahteva in potrebuje slovensko gospodarstvo. Tretji dan je bil namenjen predstavitvi bolj praktičnim aplikacijam in rešitvam za orodjarske obrate. Predstavljeni so bili novi materiali, mehanske in toplotne obdelave in informacijske rešitve. Predavanja je spremljala tudi bogato založena pos-terska sekcija. Organizatorji so ob robu dogodka pripravili krajši zabavni program, v okviru katerega so podelili priznanja najzaslužnejšim za to, da so se orodjarji na branžnem posvetu tokrat zbrali že 30-tič. Tadej Muhič, dipl. inž. ORODJARSTVO 2 0 0 8 IJjiJj^uuJjüjjj lyiiJjj 'friijispiJi^hjiB UBjjjJija Jjjjjja -Ali i SÜSS [Q^nsportne cepilne linije za gradbeništvo Smo podjetje z 90 zaposlenimi s tržno nišo zalitevnejših hidravličnih valjev v neserijski proizvodnji. Z lastnim konstrukcijskim oddelkom izdelamo ali obnovimo hidravlične valje. Po želji naročnika se prilagodimo tehničnim zahtevam in ponudimo glede na tehnične možnosti najboljšo rešitev. Naša ciljna področja so v strojegradnji, jeklarski industriji, rudarstvu in hidro-energetiki. Vsekakor pa prisluhnemo željam tudi na vseh ostalih področjih, kjer lahko ustrežemo tehničnim zahtevam. ff1 m Tel.:++386 (0)98879 800 Faks:++3BB[0]2BB79ai0 E-pošta: infoihypos.si IntErnEtwww.hypos.si HYPOS® MUTA, d.d., podjetje za hidravliko in pnevmatiko, Koroška cesta 57, 2366 Muta, Slovenija A. Stušek - uredništvo revije Ventil Občutljivo razmikanje temenskega spoja železobetonskega loka »mostu tretjega tisočletja« v Zaragozi - Krmiljeno premikanje z Enerpacovim hidravličnim dvižnim sistemom Slikal. Železobetonski most tisočletja v Zaragozi - l = 270 m, h = 36 m Dva tisoč let po tem, ko so Rimljani zgradili najslavnejši mostni lok v zgodovini, so v istem mestu ponovili sijajni tehnični dosežek. Gre za »most tretjega tisočletja« v Zaragozi, petem največjem mestu v Španiji - poznanem rimskem rečnem pristanišču Ceasaraugusta. Most čez reko Ebro predstavlja paradni dosežek ob razstavi Expo 2008. Kompleksna struktura elegantnega železobetonskega loka predstavlja 36 milijonov evrov vredno konstrukcijo arhitekta Juana Joseja Arenasa, zgrajeno z uporabo sodobne hidravlične tehnologije. Razstava Expo, ki je trajala od 14. junija do 14. septembra, je bila pred odprtjem, ostali so samo še trije dnevi za dokončanje gradnje mostu. V zadnjem trenutku so pred njegovim dokončnim spajanjem uporabili programsko sinhrono krmiljeni dvižni sistem Enerpac za pazljivo in precizno razmikanje temenskega spoja železobetonskega loka z bremensko silo 12.000 t. Podobno tehnologijo, kot so Rimljani uporabljali pri gradnji akvaduktov in slavolokov, je uporabilo tudi gradbeno podjetje Dragados pri dokončanju loka »mostu tretjega tisočletja« - sodobni hidravlični dvižni sistem za občutljivo razmikanje dveh polovic mostnega loka pred njihovim do- končnim spajanjem. Most s skupno dolžino 270 m ima razpon 216 m in 48 m široko nosilno ploščo cestišča s skupno širino 68 m, vključno s šestimi progami za vozila in dvema progama za dvokolesa. Celotna struktura mostu je zgrajena iz visokokako-vostnega železobetona. »Železobeton je običajna izbira za most takšne velikosti in tako enkratne konstrukcijske izvedbe, zato je bil za podjetje Dragados tudi enkraten izziv opraviti tako zahtevno razmikanje za temenski spoj s pomočjo Enerpacove dvižne hidravlike,« je izjavil Jezus Gonzalez, tehnični vodja firme Ener-pac, Španija. Odločujoča sklepna faza gradnje, v prvem tednu aprila 2008, je bilo razmikanje temenske vrzeli mostnega loka. Kot je bilo že omenjeno, so to opravili s programsko sinhrono krmiljenim dvižnim sistemom Enerpac s šestimi dvosmernimi hidravličnimi valji, z varovalno matico in posamično delovno silo 2000 t. Pri tem je vseh šest valjev krmilila ena skupna krmilna enota. »Integrirani hidravlični sistem je uporabljen za premikanje dveh polovic loka tako, da je na temenu ustvarjen prostor za dokončno oblikovanje spoja, zalitega z betonom. V nadaljevanju je opravljeno še prednape-njanje nosilnih jeklenih vrvi osnovne nosilne plošče tako, da je vozišče dvignjeno v končni položaj«, poroča Jezus Gonzalez. Namensko razviti sinhrono delujoči sistem je omogočal obe polovici mostnega loka na temenu razmakniti in držati v danem položaju ter dokončno oblikovati spoj. Elektronsko programsko krmiljeni sistem je tri pare hidravličnih valjev z natančnostjo 2,5 mm sinhroniziral v dani legi s toleranco sile 301 med posameznimi valji. Sistem je sicer deloval na dve polovici loka s skupno silo okoli 12.0001. Višina temena loka je okoli 36 m nad voziščem. Sinhroni dvižni sistemi Enerpac so bili sicer uporabljeni v dveh fazah gradnje mostu. Najprej je bila s sistemom pomičnih opažev zgrajena osnovna nosilna plošča mostu z voziščem. Pri tem je bila uporabljena tudi elektronsko krmiljena vrsta osmih hidravličnih valjev - vsak z imensko silo 150 t. Lok mostu pa je bil grajen v drugi fazi s tremi pari valjev, nadzorovanimi z merilnim pretvornikom tlaka do 1.600 bar in sinhrono krmiljenimi z namensko Slika 2. Hidravlični valji (3 pari) z varovalno matico in posamično imensko silo 20001 za razmikanje dveh polovic loka, krmiljeni s skupnim programskim sinhronim krmilnikom premiki loka, posamične obremenitve valjev in nadzorno-krmiljenje parov valjev. Sistem je zasnovan z vgrajeno funkcijo varovanja z avtomatičnim zaustavljanjem in drža-njem v danem položaju za primer prekinitve sinhronega delovanja ali drugih neregular-nosti obnašanja sistema. Po postopku po-zicioniranja obeh polovic loka je bilo opravljeno še pred-napenjanje nosilnih jeklenih A. Stušek - uredništvo revije Ventil vrvi osnovne nosilne plošče vozišča mostu in njeno dviganje v ustrezno lego. S tem so bili hidravlični valji za razmikanje še dodatno obremenjeni. Po dokončanju te operacije je z betonskim zalivanjem opravljeno dokončno spajanje obeh polovic loka v enotno mehansko strukturo. Valji so pri tem zaliti z betonom in trajno ostanejo v loku. Uspešno gradnjo tega enkratnega železobetonskega mostu z najvišjim lokom na svetu je v veliki meri omogočila ravno uporaba programsko sinhrono krmiljenega dvižnega sistema Enerpac. Vsa spoznanja in izkušnje z delovanjem, krmiljenjem in varnostjo bodo dobrodošli pri drugih podobnih projektih. Vir: Schwieriger hydraulischer Pressvorgang am Bogenscheitel formt den Bogensehnen-Betonträger der 'Brücke des Dritten Jahrtausends' in Zara-goza - Kontrollierte Hydraulikbewegung mit synchronem Hebesystem von Enerpac - Enerpac Marketing Communications; avgust 2008 uporabljen za pozicioniranje dela strehe na palaCCi umetnosti v Valenciji, Španija premikanje podporja s hidravlično gnanim potujočim opažem, Španija Enerpac je specialist na podrocCju visokotlacCne hidravlike in konstrukcije hidravliccnih sistemov za krmiljeno in nadzorovano premikanje posebno velikih in težkih objektov. V sodelovanju z našimi inženirji razvijamo napredne koncepte in tehnike za krmiljenje gibanja težkih bremen. KOMPLETNE REŠITVE HIDRAVLIC=NIH SISTEMOV ENERPAC GmbH • Postfach 300113 • D-40401 Düsseldorf Willstätterstrasse 13 • D-40549 Düsseldorf • Deutschland Tel.: +49 211 471 490 • Fax: +49 211 471 49 28 www.eneppac.de info@eneppac.com Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij LASIM, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Združenje kovinske industrije na GZS Gospodarska zbornica ^B^ Slovenije mmw Združenje kovinske industrije najavljajo posvet AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2007 - ASM '08 v sredo, 12. 11. 2008, od 9.00 do 17.00 ure v prostorih GZS, Dimičeva ulica 13, Ljubljana. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani v so-organizaciji MVZT in GZS že tradicionalno prireja letni posvet na temo Avtomatizacija Strege in Montaže - ASM. Posvet Avtomatizacija strege in montaže, ki je edini takšen posvet v Sloveniji, se je uveljavil kot mesto srečevanja, posvetovanja in aktivne izmenjave mnenj strokovnjakov s tega področja, predvsem pa tudi mesto, kjer lahko podjetja predstavijo svoje strokovne, raziskovalne in komercialne aktivnosti na področju širše avtomatizacije, še posebej pa strege in montaže. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite tudi na letošnjem posvetu ASM '08. Več o prireditvi najdete na spletni strani http://www.fs.uni-lj.si/lasim/ASM08/Posvet_ASM08.htm. Prijave sprejemamo na elektronski naslov: asm.lasim@fs.uni-lj.si ali miha.debevec@fs.uni-lj.si ter fax: (01) 47 71 434. Program posveta Pozdravni nagovori ♦ prof. dr. Jožef Duhovnik, dekan FS, UL ♦ dr. Aleš Mihelič, direktor direktorata za tehnologijo, MVZT, Ljubljana ♦ Konkurenčni položaj slovenske kovinske industrije znotraj EU, Janja Petkovšek, Združenje kovinske industrije, GZS Predstavitev generalnega sponzorja ♦ FESTO d.o.o. LJUBLJANA FLEKSIBILNI STREŽNI IN MONTAŽNI SISTEMI TER ROBOTIKA ♦ Stanje in trendi v avtomatizirani stregi in montaži, Niko Herakovič, LASIM, FS, UL ♦ Uporaba aplikacije simulacijskega okolja ABB RobotStudio, Robert Logar, ABB d.o.o., Ljubljana ♦ Robotska strega dveh obdelovalnih centrov Heller, Hubert Kosler, Aljoša Zupanc, Simon Novak, Iztok Češarek, Motoman Robotec d.o.o., Ribnica KRMILJENJE - SENZORIKA - KAKOVOST ♦ Avtomatizacija linije zelo težkih stiskalnic v Revozu: učinkovito krmiljenje med posameznimi sklopi in roboti, Darko Krevs, REVOZ d.d., Novo mesto ♦ Uspešne senzorske rešitve za avtomatizacijo proizvodnje in logistike, Božidar Zajc, Sick d.o.o., Ljubljana ♦ Tehnologije strojnega vida v industrijskih aplikacijah, Francelj Trdič, FDS Research d.o.o., Ljubljana ♦ Nadzor oblike izdelkov na osnovi 3D meritev njihove površine: izbrani primeri, Drago Bračun, KOLT, Matija Jezeršek, KOLT, Janez Diaci, LDSE, vsi FS, UL ♦ Končna kontrola kakovosti produktov s sistemi Omron, Andrej Rotovnik, MIEL Elektronika d.o.o., Velenje PODJETJA PREDSTAVLJAJO - PRIMERI IZ PRAKSE ♦ Cenovno ugodna avtomatizacija, Enej Saksida, OPL d.o.o., Trzin ♦ Primeri doziranja lepil in maziv v industriji, Jure Repe, Janez Benedik, DTA 44 d.o.o. BLED ♦ Avtomatizacija montaže rolo rešetk, Igor Rupnik, HIDRIA IMP KLIMA d.o.o., Godovič ♦ Konsenzualno sprejemanje boljših odločitev: Kdaj in kako, Peter Metlikovič, PTICA - Zavod za izobraževanje, raziskovanje in svetovanje, Kranj RAZPOLOŽLJIVOST IN ZANESLJIVOST MONTAŽNIH SISTEMOV TER EKONOMSKO VREDNOTENJE ♦ Metodika določitve zanesljivosti hibridnih montažnih sistemov, Dragica Noe, Niko Herakovič, LASIM, FS, UL ♦ Uporaba kazalca skupne učinkovitosti (OEE) kot merilo za razpoložljivost in zanesljivost montažnih sistemov, Maks Tuta, Sinabit d.o.o., Ljubljana DELAVNICA ♦ Kritični faktorji uspešnosti pri uvajanju novih tehnologij, Peter Metlikovič, PTICA - Zavod za izobraževanje, raziskovanje in svetovanje, Kranj A. Stušek - uredništvo revije Ventil Profesionalna orodja za nadzor in tehnično diagnostiko hidravličnih naprav Nadzor stanja hidravličnih tekočin in kompaktnih hidravličnih naprav spada med osnovne in redne naloge uporabnikov in vzdrževalcev strojev s hidravličnim pogonom in krmiljenjem za zagotavljanje njihovega brezhibnega, zanesljivega in varnega delovanja. Do sedaj je bilo v navadi, da so se za posamezne parametre izbrali ustrezni merilniki in nadzorne naprave različnih izdelovalcev oz. ponudnikov. Sedaj pa je na voljo sistemski paket enega ponudnika, z naslednjimi enotami: Senzorji vlažnosti Nadzor stanja hidravlične tekočine Sistemski paket obsega integrirano enoto Oilcheck, ki opravlja analizo stanja hidravlične tekočine z določanjem vsebnosti vode, onesnaženja s tekočimi gorivi, vsebnostjo kovinskih delcev in produktov oksidacije. Števec delcev Laserska tehnologija s svojo natančnostjo in zanesljivostjo zagotavlja praktično uporabnost prenosnega števca delcev Laser CM, ki omogoča različne možnosti programiranja, avtomatizirane postopke preskušanja, samodejne zapise podatkov za risanje ustreznih diagramov, alarmiranje in branje črtnih kod. Vse navedeno zagotavlja učinkovito preventivno vzdrževanje. Online detektor delcev Fiksno vgrajen online detektor delcev IcountPD je cenena rešitev, ki zagotavlja daljšo življenjsko dobo hidravlične tekočine v sistemu in pravočasno zaznavanje njene onesnaženosti. IcountPD se lahko priključi na standardni merilni priključek v napravi, zato je opremljen s cevnim priključkom Minimess M 16 x 2. Online detektor delcev IcountPD Zaradi vlage v hidravlični tekočini lahko učinkovitost celotne hidravlične naprave rapidno pade. Senzorji vlage MS 100 in MS 150, zlasti v hidravličnih napravah za rudarsko, gozdarsko in vojaško tehniko, predstavljajo enostaven in cenen sistem pravočasnega zaznavanja vode. Prenosna črpalka za filtriranje Prenosna črpalka za filtriranje Guardian GT4E izloča delce umazanije v hidravlični tekočini že pri polnjenju naprave ali sistema in tako zagotavlja njeno čistost. Guardian GT4E lahko dopolnjuje že obstoječi sistem filtriranja, ustrezno pripravi svežo polnitev in s tem zagotovi njeno čistost in zanesljivo delovanje naprave ali sistema. Digitalno merjenje tlaka Poleg kakovosti hidravličnih tekočin je potrebno redno nadzorovati tudi tlak, če hočemo pravočasno zaznavati in preprečevati motnje pri delovanju hidravlične naprave. SensoControl®ServiceJunior omogoča digitalno merjenje tlaka s hitro- stjo odvzemanja merilnih vrednosti vsakih 10 ms. Brezžična inačica SensoControl®Ser-viceJunior wireless pa omogoča sočasni nadzor tlaka v več merilnih točkah. Vrednosti se potem brezžično, do razdalje 50 m, vnašajo neposredno v PC. Integrirana merilno-nadzorna enota Parker Servis Master Easy omogoča sočasno merjenje in analiziranje štirih parametrov. Diferencialne vrednosti, seštevanje in moč signalov, npr. pri sistemih proporcionalne tehnike, se enostavno zajemajo in analizirajo. Povzeto po informaciji za tisk firme Parker Hannifin GmbH & Co. Kg, Tube Division Europe. Digitalna merilnika tlaka SensoCont rol®ServiceJunior (levo) in brezžična inačica merilnika SensoControl®Ser-viceJunior wireless (desno) Po O + P 52(2008)9 - str. 464 zbornica ^B^ Slovenije ■■■ mmw Združenje kovinske industrije A. Stušek - uredništvo revije Ventil Kompresorji - stisnjeni zrak - vakuumska tehnika Svojo drugo posebno izdajo za leto 2008 je revija Fluid namenila izčrpni obravnavi stanja tehnike na področjih kompresorjev, stisnjenega zraka in vakuumske tehnike. Zvezek obsega 17 strokovnih prispevkov z obsežno predstavitvijo izdelkov in njihovih dobaviteljev (okoli 32 objav). Strokovni prispevki so razdeljeni v skupine, ki obravnavajo naslednja vprašanja: naslovna tema, stisnjeni zrak - pnev-matika, energijska učinkovitost, pridobivanje stisnjenega zraka, priprava stisnjenega zraka, razvod stisnjenega zraka, optimiranje sistemov, sestavine, stroški. Vsebine prispevkov so naslednje: Naslovna tema: - Nemški »know-how« za ZDA - energijsko učinkovite sestavine za uporabo stisnjenega zraka Stisnjeni zrak - pnevmatika: - Dinamična rast se nadaljuje tudi v letu 2008 - Gospodarski razvoj področja pnevmatike - Varčevanje s stisnjenim zrakom - namigi kako varčevati z energijo - Energijska učinkovitost postaja vse pomembnejša-Mednarodni forum uporabnikov kompresorjev 2008 Energijska učinkovitost: - Koliko dejansko stane stisnjeni zrak? -Kampanja povečanja učinkovitosti stisnjenega zraka sedaj tudi v Švici Pridobivanje stisnjenega zraka: - Znižanje stroškov življenjskega cikla - kompresorska tehnologija s »Q-pogonom« - Optimalna poraba energije - tur-bokompresorji za stoodstotno brezoljni stisnjeni zrak - Industrija pričakuje novo opremo - intervju z Reimundom Scherf-fom iz podjetja Atlas Copco - Integracija izboljšuje kakovost stisnjenega zraka - Nova serija GA-kompresorjev z vbrizgavanjem olja - Da proizvodnja opeke ne ostane brez stisnjenega zraka - Preprečevanje netesnosti - Večja energijska učinkovitost v Triu - vijačni kompresorji z regu- lacijo vrtilne frekvence Priprava stisnjenega zraka: - Haukinsonov koncept doživlja renesanso - Priprava stisnjenega zraka s hibridnimi sušilniki - Kadar olje onesnažuje zrak - Priprava kondenzata za mešanice olje-voda Razvod stisnjenega zraka: - Ce stisnjeni zrak ne priteka - Učinkovito razdeljevanje stisnjenega zraka Optimiranje sistemov: - Stisnjeni zrak iz priključne doze - Stisnjeni zrak v prednaročilu po stalni ceni Sestavine: - Stisnjeni zrak popušča - Nov standard za varnostne cevne sklopke - Znižanje stroškov za stisnjeni zrak - Merilniki toka stisnjenega zraka tudi za najmanjša puščanja Vir: Fluid SPEZIAL 2 - Drucklufttechnik 41(2008) Informativa 2009 V sodobnem svetu postaja izobraževanje eden ključnih dejavnikov v razvoju posameznika in družbe. In kot pri vsaki ključni stvari v življenju je tudi pri izobraževanju pomembno njegovo načrtovanje. Da bi olajšali iskanje informacij o različnih izobraževalnih programih, o tem, kakšne so možne izobraževalne poti, kako do štipendije, kako do (prve) zaposlitve, pa tudi, kje najti druge pomembne informacije v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem, pripravljamo v naslednjem letu čisto nov vseslovenski dogodek o izobraževanju, štipendiranju in zaposlovanju - INFORMATIVA 09. V petek in soboto, 30. in 31. januarja 2009, se bodo na Informativi na enem mestu predstavili programi slovenskih in tujih izobraževalnih institucij, štipenditorji in zaposlo-valci, programi državnih institucij, založniki, mediji, študentske, dijaške, nevladne in druge organizacije, ponudniki didaktičnih pripomočkov in še in še. Na sejmu se bodo tako predstavili vsi, ki so pomembno vpeti v verigo izobraževanja. Ker bodo na Informativi na voljo celovite informacije o vseh, z izobraževanjem bistveno povezanih vprašanjih, bo odlična priložnost za obiskovalce, da v kar najkrajšem času na enem mestu najdejo vse informacije, ki so povezane z odločitvami o njihovem nadaljnjem šolanju in poklicni karieri. Za razliko od običajnega informativnega dne, ko lahko učenci in dijaki v enem letu obiščejo največ tri programe, je prednost Informative ta, da v bodo v dveh dneh lahko spoznali skoraj vse programe, ki so jim na voljo, in to 14 dni pred informativnim dnem. Tako bodo imeli dovolj časa, da se odločijo, kateri trije programi so bili tako prepričljivi, da si jih ogledajo na uradnih informativnih dneh. Pri tem je Informativa zasnovana tako, da bodo na njej informacije zase lahko našli vsi, ne le učenci, dijaki in študenti, temveč tudi njihovih starši, odrasli, ki se želijo izobraževati, učitelji, profesorji in strokovnih delavci. www.informativa.si Magnetni čistilniki A. Stušek - uredništvo revije Ventil Delci feromagnetnih materialov v hidravličnih vodih in napravah in podobno tudi v drugih sistemih lahko povzročajo resne motnje v delovanju in povečujejo hitrost obrabe njihovih sestavnih delov. Najpreprostejši način njihovega izločanja iz delovnih tekočin je uporaba ustreznih magnetnih izločevalnikov - čistilnikov. Podjetje Electrodyne Co. iz Cincin-natija je v ta namen razvilo učinkovit magnetni material, imenovan Plastal-loy, iz katerega se lahko oblikujejo čistilniki različnih oblik in izvedb. Takšni čistilniki učinkovito lovijo in izločajo kovinske delce, ki krožijo skupaj z delovno tekočino v hidravličnih napravah in drugih sistemih industrijskih in mobilnih strojev. Z vgradnjo takšnih čistilnikov v sisteme, ki delujejo kot dodatni filtri, se lahko pomembno povečata njihova zanesljivost in trajnost delovanja. Izdelki iz »plastaloya« se navadno z vulkaniziranjem v gumo oblikujejo v fleksibilne magnete, ki se lahko upogibajo in zvijajo brez izgube magnetne energije. Po željah kupcev se izdelujejo v obliki trakov, plošč ali stiskani v preoblikovalnih orodjih. Uporabni so za temperature do 150 °C. Odporni so na olja in primerni za uporabo v hidravličnih napra- vah in podobnih sistemih na vozilih, mobilnih in obdelovalnih strojih ter drugih industrijskih postrojih. Po Mechanical Engeneering 130 (2008)8 - str. 21 SMC Industrijska avtomatika d.o.o. Mirnska cesta 7,8210TREBNJE Tel.: 07 3885 412, Faks: 07 3885 435 E-pošta: office@smc.si A. Stušek - uredništvo revije Ventil 70 let teflona in razpis Plunkettovih nagrad za leto 2008/2009 Od odkritja pred 70 leti Du Pontov teflon® omogoča široka področja inovacij, od kuhinjske posode, sodobne elektronike, letalstva in vesoljske tehnike do opreme za kemijsko procesno tehniko in industrijo polprevodnikov. Septembra 2008, sedemdeset let po odkritju politetraflouretilena (PTFE), ki ga je odkril DuPontov znanstvenik Roy J. Plunkett ob eksperimentiranju s plinskimi hladili, se je podjetje v Bad Homburgu odločilo za razpis Plunkettovih nagrad za leto 2008/2009. Enako kot pri predhodnih tekmovanjih bodo nagrajene inovacije, pri katerih igrajo odločujočo vlogo DuPontovi sintetični materiali s fluorno osnovo. Tokrat velja kot osnova ocenjevanja kriterij trajnostnega razvoja. Skupina fluorovih sintetičnih materialov pri DuPontu obsega Teflon®, Tefzef® in Zonyf®, ki so na voljo v obliki folij, vlaken in prevlek, kot polimeri ali fluidni aditivi. V poštev pridejo za različno industrijsko uporabo in kot splošne potrošniške dobrine. Podrobne informacije o razpisnih pogojih, vključno z obrazci za prijavo, so na voljo na spletnem naslovu http://te-flon.com/plunkett. Patrick E. Lindner, globalni poslovni direktor pri DuPontu, za uporab-nostne rešitve s fluorovimi polimeri poudarja, da bodo z razpisanimi Plunkettovimi nagradami za inovacije in trajnostni razvoj nagrajena podjetja, ki uporabljajo fluorove sintetične materiale za trajnostni razvoj in zmanjšane vplive na okolje. DuPont kot tradicionalni podpornik inovacij in trajnostnega razvoja in svetovno znan izdelovalec fluorovih polimerov želi izpostaviti podjetja, ki imajo podobne razvojne cilje. Plunkettove nagrade 2008/2009 bodo ob sočasnem povečanju denarnih zneskov v treh kategorijah - prva, druga in tretja - razširjene še s kategorijo »častno priznanje«. Zmagovalci bodo razglašeni na posebni prireditvi na začetku leta 2009. Dobitniki nagrad so lahko sodelavci podjetij ali posamezniki, ki so posamično ali skupinsko odgovorni za razvoj izdelka ali tehnološke storitve. Prednost pri nagradah imajo skupni dosežki več sodelujočih podjetij. V poštev pridejo izdelki z uporabo oz. komercializacijo, ki ni starejša od 1. avgusta 2003. Predloge za na grado bo ocenjevala skupina neodvisnih strokovnjakov z univerze, iz industrije sintetičnih materialov, strokovnih združenj in strokovnega tiska. Pri ocenjevanju bodo upoštevani naslednji kriteriji: - stopnja inovativnosti izdelka ali storitve, - prispevek k trajnostnemu razvoju in zaščiti okolja, - trenutna in potencialna področja uporabe, - trenutna gospodarska pomembnost. Prijave v angleščini je potrebno dostaviti najkasneje do 15. januarja 2009 v pisarno za nagrade po pošti na naslov: DuPont de Nemours Int. SA - Fluoroproducts, 2 chemin du Pavillion, 1218 Grand - Saconnex - Genf/Schweiz; po faksu: + 41 22 580 2346 ali na spletni naslov: www. teflon.com/plunkett. Vir: Presseinfo - 70Jahre Teflon - DuPont schreibt Plunkett Awards 2008 für nachhaltige, innovative Anwendungen von Fluorkunststoffen aus - DuPont de Nemours GmbH (Deutchland), DuPont Straße 1, D-61343 Bad Homburg, BRD stro|nlstvo.com kriJiSCe strojnikov Kloo» inovadjerazvDjtehnologije www.irt3000.si Črtna koda v lesnoobdelovalni industriji Črtna koda se vse bolj uveljavlja tudi v lesni industriji. S povezovanjem le-snoobdelovalnih strojev s tehnologijo črtne kode lahko preprečimo napake pri sestavljanju pohištva. Potek dela je vnaprej predpisan in nadziran ter zato enostavnejši in hitrejši. Ko pohištveni element zapusti obdelovalni stroj, tiskalnik izpiše nalepko s črtno kodo - oznako, ki v kasnejših postopkih sestavljanja in obdelave pripomore k hitrejši identifikaciji in izbiri nadaljnje ustrezne obdelave. Identifikacija poteka hitro in točno, delavec s pomočjo čitalnika zajame podatke v črtni kodi pred nadaljevanjem dela na predvidenem stroju. Stroj nato na podlagi zajetih podatkov zavzame predpisani položaj in pohištveni kos obdela na ustrezen način. Ko so vsi elementi posameznega kosa pohištva obdelani, jih je potrebno le še sestaviti skupaj, kjer zopet pomaga tehnologija črtne kode. Identifikacija elementov pohištva je osnova za računalniško podprto povezavo strojev za izdelavo pohištva in konstrukcijo. Sistem sestavljajo: T_^ % _ mr I ^ Čitalnik za črtno kodo • programska oprema za konstruiranje pohištva, • seznam elementov, • program za optimizacijo razreza (določimo tehnologije izdelave (izrez, zunanje formatiranje (rez-kanje), vertikalno vrtanje, izdelava utora za hrbtišče, horizontalno vrtanje in vstavljanje moznikov), • razrez plošč na elemente, • tiskanje nalepk s podatki v črtni kodi, • zajem podatkov s čitalniki za črtno kodo, • program za postavitev mize in izvajanje, • CNC-vrtanje in vstavljanje moznikov, • CNC-formatiranje, vrtanje in žaganje. Za označevanje posameznih elementov pohištva priporočamo tiskanje sintetičnih nalepk v kombinaciji s tiskalnimi trakovi na osnovi smole. Za izpis do 300 nalepk dnevno priporočamo Zebrine namizne termične tiskalnike, za večje količine nalepk ali za delo v zahtevnejšem okolju pa Zebrine industrijske termične tiskalnike, katerih mehanizmi so sposobnejši in so pred umazanijo zavarovani z robustnim ohišjem. Da bi zagotovili sledljivost v proizvodnji uporabljenih elementov in njihovo pravilno namestitev na stroje za nadaljnjo obdelavo (formatiranje, vrtanje, vstavljanje moznikov, sestavljanje), si pomagamo z industrijskimi čitalniki za črtno kodo. Vir: LEOSS, d. o. o., Dunajska c. 106, 1000 Ljubljana, tel.: 01 530 90 20, faks: 01 530 90 40, internet: www. leoss.si, e-mail: leoss@leoss.si, g. Gašper Lukšič Inovativna etiketa za paketno distribucijo Posebna patentirana etiketa Zebra Z-Slip predstavlja enostavno in hitro reševanje zagat, povezanih z označevanjem paketov, pošiljk in ostale kosovne pošte. Namenjena je vsem, ki se ukvarjajo z logistiko in transportom, še posebej pa tistim, katerih specializacija je paketna distribucija (pošta, hitra pošta, specialne dostavne službe, špedicija ipd.). Primerna je tudi za interno rabo v večjih družbah, npr. pri medskladiščnih prenosih ali za enostavnejše spremljanje blaga večjih vrednosti. Zaradi svoje praktičnosti prihrani ogromno časa: v nekaj sekundah etiketo izpišemo, odlepimo njeno zaščitno folijo in prilepimo na paket. Ta etiketa je odporna tudi na vodo in kemične vplive. V primeru odstranitve pusti sledi, s čimer je one- Patentirana etiketa Zebra Z-Slip mogočeno njeno odstranjevanje brez vidnih sledi. Kratek video, ki primerja tradicionalno označevanje paketov s sistemom označevanja z etiketo Z-Slip, je dosegljiv na spletni strani www.zebra.com/anim/Z-Slip. Za tiskanje etiket Zebra Z-Slip priporoča družba LEOSS, d. o. o., ki je tudi Zebrin edini zastopnik v Slo- veniji, Zebrine industrijske tiskalnike z ustrezno širino izpisa: Zebra 170XiIIIPlus™, Zebra 220XiIIIPlus™ ali ZM600. S tem sistemom prihranimo zelo veliko časa, saj nam tisk in lepljenje vsake etikete vzameta vsega 11 sekund. Če ta čas primerjamo s časom, ki ga porabimo pri običajnem označevanju paketov oz. pošiljk (40 sekund), prihranimo pri vsakem paketu 29 sekund. Ko ta čas prenesemo na logistično-distribucijski center, v katerem vsak dan označijo 1.000 paketov, znaša prihranek časa 8 delovnih ur dnevno oz. neverjetnih 2.000 delovnih ur letno. Etiket Z-Slip ne lepimo samo na papir in karton, pač pa tudi na kovine, steklo, plastiko, na valovite in zguba- ne površine. Zaradi zaščitne prevleke jih lahko uporabljamo znotraj temperaturnega intervala med -29 °C in + 55 °C tudi v zahtevnejših razmerah (umazanija, prah, vlažnost, UV-svetloba, voda, kemikalije, čistilna sredstva, maziva in olja). Dimenzije: velikost celotne etikete z ovitkom: 168,3 mm x 152,4 mm površina, primerna za tiskanje: 142,9 mm x 127 mm Priporočena oprema: • Z-Slip • industrijski termični tiskalniki Zebra Vir: LEOSS, d. o. o., Dunajska c. 106, 1000 Ljubljana, tel.: 01 530 90 20, faks: 01 530 90 40, internet: www. leoss.si, e-mail: leoss@leoss.si, g. Gašper Lukšič 40 let razvijamo in proizvajamo elektromagnetne ventile MJAKŠA MAGNETNI VENTILI - vrhunska kakovost izde^^kov1h,storitev - zelo kratki dobavni roki - strokovno svetovanje pri Izbiri - izdelava po posebnih zahtevah^ - širok proizvodni progran^ - celoten program na Internetu Jakša d.o.o., Šlandrova 8, 1231 Ljubljana, tel.: (0)1 53 73 066 fax: (0)1 53 73 067, e-mail: info@jaksa.si Sistemi za avtomatizacijo proizvodnje Izkušnje in kvaliteta Izkoristite dolgoletne izkušnje podjetja Rexroth in OPL na področju montažne tehnike, notranjega transporta in manipulacije. Inovativni moduli vam omogočajo hitro pripravo proizvodnje in zagotavljajo najvišji standard kvalitete. Zagotavljamo vam najširšo onudbo kvalitetnih gradbenih modulov, od : modulnega I sistema Al-gradbenih profilov s pripadajočimi spojnimi elementi, ergonomske opreme očnih delovnih mest in sistema za Lean production , paletnih sistemov do teže izdelka 241kg magnetnih kodirnih sistemov, ki |.ir so integrirani v palete, verižnih transportnih sistemov za povezavo strojev v celice , kartezičnih manipulatorjev ter zagotavljamo servis za opremo. Rexroth Bosch Group OPL OPL d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin Slovenija Tel. 01 560 22 40 Fax. 01 560 22 41 valter.saksida@siol.net www.opl.si Stanje pnevmatike v Evropi in Sloveniji Trg pnevmatike, kot dela fluidne tehnike, je po podatkih, ki so na voljo, še vedno v porastu. Na trgu se pojavljajo novi proizvajalci, vendar je delež prodaje firme FESTO v Evropi in v svetu še vedno velik in pomemben. Skupaj z elektroniko in informacijsko tehnologijo bo pnevmatika tudi v prihodnje ključna za avtomatizacijo proizvodnje. O tem ter o načrtih pri razvoju komponent smo se pogovarjali z g. Bogdanom Opaškarjem, direktorjem Deželnih firm FESTO Slovenije in Hrvaške. g. Bogdan Opaškar Ventil: Kakšno je trenutno gibanje in stanje trga pnevmatike v Evropi in po svetu in kakšen je delež podjetja FESTO? B. Opaškar: V firmi FESTO spremljamo gibanje trga po svetu in po podatkih, ki so na voljo, lahko zaključimo, da je porast prodaje pnevmatike v svetu stalen. To je mogoče zaznati tudi iz različnih poročil, objavljenih v strokovni literaturi in na spletih. Sam lahko več povem o stanju trga, ki je zanimiv za podjetje FESTO. V podjetju ugotavljamo, da prodaja pnevmatike po svetu narašča s trendom 5-10 %. Na zahodnem področju, v industrijsko bolj razvitih državah, je porast prodaje nekoliki nižji, to je okrog 5 %. V deželah Centralne in Vzhodne Evrope, kamor uvrščamo pri Festu države, kot so Rusija, Češka, Madžarska, Estonija, tudi Slovenija, Hrvaška in Srbija, pa je porast prodaje pnevmatike tudi do 15 % in tudi do 20 %. O svetovnem gibanju bi težko govoril, ker poznam le področje regij ena in dve, to je Evrope z Rusijo. Reči pa je mogoče, da je v podrazvitih trgih trend nekoliko večji. Podatke o prodaji fluidnih komponent v Evropi dobimo tudi preko Odbora za fluidno tehniko v okviru Gospodarske zbornice, ki še vedno deluje, in proizvajalci fluidne tehnike se še vedno zanimajo za sodelovanje v odboru in posredno v CETOP-u. Zanje je pomembno vedeti, kako se giblje in razvija trg v Evropi, kakšni so novi standardi, ter kako poteka delo odbora za izobraževanje. Z vidika FESTA se delež prodaje in izdelave čistih pnevmatičnih komponent sicer manjša, čeprav v absolutni vrednosti ostaja na isti ravni oziroma rahlo narašča. To padanje je vedno v korist elektropnevmatike. To po informacijah velja tudi za druge proizvajalce pnevmatičnih komponent. Segment elektrike in elektronike močno narašča, kar je trend pri vseh proizvajalcih pnevmatičnih komponent. Poleg tega je pomemben delež pri prodaji tako imenovanih »customer« rešitev, ki jih kupci vgrajujejo v svoje stroje. To so komponente in moduli, narejeni po posebnih zahtevah in podatkih naših kupcev. Podsklopi in moduli, ki jih pripravimo zanje, skrajšujejo čas izdelave avtomatiziranih strojev. Festo je v Evropi na področju pnevmatike trdno zasidran na prvem mestu. Ima 35-odstotni delež trga pnevmatike, v vzhodni in centralni Evropi je delež okrog 50 % in v svetu je delež pnevmatike in elektropnevmatike Festa nekaj več kot 20 %. S svojimi izdelki ustvari eno milijardo šeststo tisoč evrov letnega prometa. Večino ventilov in ventilskih otokov in cilindrov se izdeluje v Nemčiji, vendar ima Festo podjetja tudi po svetu. V Sloveniji se za Festo izdelujejo deli ventilov le v omejeni količini, proizvodnja senzorjev je v Bolgariji, cevi na Češkem, na Madžarskem priprava zraka, nekaj se izdeluje tudi v Indiji in Braziliji. Rešitve po meri naročnika: center imamo na Poljskem in še nekaj drugih manjših centrov po svetu. Ventil: Kdo so kupci vaših izdelkov? B. Opaškar: Po podatkih so naši kupci graditelji strojev v vrednosti 60 % in končni uporabniki 40 %, kar velja tako za Slovenijo oziroma za trg, ki ga mi tu pokrivamo, enako tudi za prodajo v Nemčiji. Priznati je treba, da na slovenskem trgu nekoliko zaostajamo, ker smo navajeni sami izdelovati čim več, vendar se stanje izboljšuje. Slovenski trg je relativno majhen, naše firme so majhne. Kolegi v Nemčiji Deleži trga pnevmatike po državah v letu 2006 (vir CETOP) delajo v glavnem za internacionalne firme. V Sloveniji temu ni tako. Po branžah zavzema elektroindustrija največji delež, nato procesna industrija, med njimi farmacevtska industrija, kjer pa so naši izdelki prodani preko različnih dobaviteljev strojev in linij ter opreme, ki jo izdelujejo slovenski strojegraditelji. Kupci vgrajujejo naše komponente v stroje, ki se uporabljajo doma, v slovenski industriji, vendar je v zadnjem času mogoče zaznati, da gredo njihovi stroji in enote tudi v tujino. Ker je slovenski trg premajhen, so se usmerili na tuji trg, vendar so se v glavne omejili na krog 500 km, predvsem zaradi poprodajnih aktivnosti. Poznano je, da so slovenske firme relativno majhne, zaposlenih je od 3 do 50 ljudi in morajo paziti na stroške, ki so povezani s temi aktivnostmi. So tudi večja podjetja, strojegradnje, kot so UNIOR Zreče, Gostol, SMM, INO, FC Group in ostali, ki prodajajo svoje stroje tudi v druge dežele. Prednost vgrajevanja komponent FESTA je v tem, da lahko preko mreže podjetja podpiramo poprodajne aktivnosti tem našim kupcem tudi na bolj oddaljenih trgih. Naše konkurenčne prednosti je težko strniti v en zaključek, na določenih segmentih je to cena, na drugih področjih pa nudimo usluge, ki jih konkurenca nima. Festo je bil prvi pri ponudbi rešitev po želji kupcev (custromer solutions). Ventil: Na področju avtomatizacije delujete vi osebno že zelo dolgo, kakšne so vaše izkušnje in opažanja? B. Opaškar: Temelji so bili narejeni že v preteklosti, ko je Slovenija imela na trgu Jugoslavije vodilno vlogo in je po obdobju stagnacije ponovno zaživela. Najbrž je k temu pripomoglo znanje, ki je bilo še vedno v tem prostoru. Slovenija gre po trendih, ki so vidni v celotni Evropi. Povpraševanje po tako imenovanih komponentah cenene avtomatizacije, ki pa zdaj to seveda niso več, saj so to inteligentne in integrirane komponente pnevmatike in elektronike, narašča. Naši kupci in kupci strojev zahtevajo zanesljive komponente, s čim manj zastoji, in če zastoji so, da so napake čim prej odpravljene. Med komponentami, ki jih trg vedno bolj zahteva, so inteligentne, kot so posamezne osi s servopnevmatičnimi ventili ali z elektroservo osmi, inteligentni senzorji za diagnostiko, za zajemanje podatkov in identifikacijo stanja in komponente za prenos podatkov z različnim mediji. Diagnostika se vedno bolj uveljavlja, omogoča, da se napake lahko hitro odpravijo, pri tem se uporablja diagnostika preko običajnih končnih stikal do inteligentnih senzorskih sistemov. Hkrati pa modulna gradnja omogoča, da je zamenjava komponent hitra in zanesljiva. Ko primerjamo avtomatizirane sisteme in strojegradnjo doma in po svetu, je treba povedati, da imajo naši inženirji zelo dobre ideje in rešitve, ki so pogosto enostavne, vendar konkurenčne ter uspešne, po zanesljivosti ne zaostajamo za industrijsko bolj razvitim svetom. Znanje inženirjev je na zelo visoki ravni, tudi izdelava je na dovolj kakovostna. Po mojih opažanjih pa je naša šibka točka oblikovanje. Prav znanje s področja oblikovanja manjka tehničnemu kadru. Dobro bi bilo, da bi tehniki pridobili ta znanja že med izobraževanjem. Strojniki v času študija dobijo informacijo, da mora imeti izdelek ustrezno obliko, vendar kako in kaj je treba upoštevati pri oblikovanju, tega nas niso naučili. Pri Festu se zavedamo, da morajo imeti komponente poleg ustreznih tehniških lastnosti tudi funkcionalno in estetsko oblikovanje. Tako Festo skoraj vsako leto dobiva za svoje izdelke nagrade na mednarodnih razstavah oblikovanja. Prihodnost avtomatizacije je v slovenski industriji v povezovanju s tujimi partnerji, tržnih nišah in izdelkih, ki zahtevajo veliko dodanega znanja, to je delo visoko izobraženih strokovnjakov, ki so zdaj še pripravljeni delati za nekoliko nižje prejemke kot na zahodu. Žal pa se tudi pri nas pozna primanjkljaj strojnih in elektroinženirjev. Hipotetično gledano bi lahko bila naša industrija korak naprej, če ne bi bilo pomanjkanja prav strojnih in elektroinženirjev. Ventil: Kakšen pomen vidite v CE-TOP-u? B. Opaškar: Glede izobraževanje po priporočilih CETOP-a menim, da je to prava smer, saj se pridobita certificirano znanje in usposobljenost. Potrebno je, da bi strokovnjaki pridobili temeljno znanje s področja fluidne tehnike ter elektrotehnike. Kot je bilo že nekaj povedanega o tem, so v Evropi že pripravljene smernice ter so nekatere države - Anglija, Francija, Italija -že pričele s tem usposabljanjem. To bi pomenilo prednost za strokovnjake, ki bi se s tem certifikatom zaposlili povsod v Evropi in delodajalec bi vedel, kaj lahko pričakuje od zaposlenega. Seveda Expotainer podjetja FESTO bo tako izobraževanje v Sloveniji zaživelo, ko bo potreba po tem dovolj velika. Navadno pri nas zahteva veliko volonterskega dela. Za zdaj uporabljamo svojo didaktično opremo in izobraževanje, ki ga vodi FESTO Didactic. Ventil: Okolje in FESTO? B. Opaškar: Festo je pridobil ustrezne certifikate v zvezi z okoljem in z varčevanjem energije upošteva različne direktive in se poskuša ravnati energetsko varčno in prijazno do okolja. Tako tudi v svojih zgradbah uporabljamo ogrevanje s toplotnimi črpalkami. V proizvodnji se obnašamo energetsko varčno in tudi pri komponentah smo okolju prijazni. Tu naj še enkrat omenim, da mazanje naših komponent ni več potrebno, razen v ekstremnih pogojih delovanja. Nobenega olja, ki je škodljivo okolju in ljudem. Na to še posebej opozarjamo svoje kupce. Če uporabnik kljub temu uporabi mazanje z oljem, mora s tem nadaljevati. Ventil: Kakšne so novosti in razvoj na področju pnevmatičnih komponent pri FESTU? B. Opaškar: Festo vlaga v znanje okrog en odstotek in v razvoj novih izdelkov 6 % od prometa. Vsako leto da na trg okrog 100 novih izdelkov, kar je zelo veliko. Trg narekuje ta razvoj. Vsako leto razvijamo nove modele aktuatorjev, pri katerih se zavzemamo za večjo zanesljivost in nižanje cene. Za določene komponente uvajamo nove materiale, med njimi tehnične polimere, predvsem za nišne produkte, kaj revolucionarnega pa ne pričakujemo. Visokotehnolo-ški polimeri se uporabljajo že 30 let, pri cilindrih so to končni pokrovi, vendar niso bistveno cenejši od aluminija, imajo pa manjšo maso. Tudi ventili in ventilski otoki so iz teh materialov. Reklamacij na te materiale skoraj ni. Izdelke izpopolnjujemo in pripravljamo nove konfiguracije. Aktuatorje povezujemo s celovitim nadzornim sistemom, s senzorji. V splošnem ohranjamo jedro aktuatorjev, ki jih nadgrajujemo in s pomočjo naših svetovalcev omogočamo izbiro aktuatorjev iz široke palete ter razvijamo komponente prav za potrebe kupcev. Kot posebnost so valji s samonasta-vljivim dušenjem, kjer se dušenje prilagaja gibajoči se masi in pomeni velik prihranek pri montaži strojev oziroma pri zagonu. Na področju ventilov se, poleg standardnega programa, v glavnem usmerjamo v razvoj ventilskih otokov z integracijo diagnostike, z vgrajevanjem proporcionalnih tlačnih ventilov, kjer se tlak nastavlja na daljavo in ni treba posamičnega nastavljanja. Smer razvoja je elektrika, električno gnani pogoni, prijemala, kar se zdaj rešuje s pnevmatičnimi valji. V prihodnosti se bo vsaj polovico tega reševalo z električnimi komponentami, seveda tam, kjer se zahteva natančno pozicioniranje. Vzrok so stroški, saj je zrak dražji in izgube pri komprimiranju zraka in izgube zaradi netesnosti pri prenosu stisnjenega zraka pokrijejo višje cene električnih pogonov. Pričakujemo, da bo v naslednjih 10 letih prodor električnih pogonov in prijemal izreden in najbrž bodo nadomestili pnevmatiko v polovici primerov, če bo elektrika še vedno cenejši vir energije. Zavedati se moramo, da zrak ni tako cenen, kot si pogosto mislimo. Pnevmatske pogone za pozicioniranje (+ -0,2 mm) bodo povsem zamenjali električni pogoni z zobatim jermenskim prenosom do natančnosti pozicioniranja ±=0,1 mm, navojnimi vreteni za ±0,01 mm, posebne osi z navojnimi vreteni za natančnosti pozicije 1 mikron. Take pogone in natančnost zahtevajo predvsem v laserski tehnologiji in pri optičnih sistemih. Cene motorjev so se znižale. Za določene primere uporabe pa bomo razvijali tudi linearne servomotorje. Trend pri ventilih je diagnostika na modulih in v kanalih, da se ugotovi, kateri senzor je odpovedal - novi pnevmatični proporcionalni tlačni ventili, ki jih je mogoče nastavljati na daljavo. Vse v želji skrajšati čas zagona strojev, kjer je uporabljena pnevmatika, ter skrajšanje časov zastojev s podporo pri odkrivanju napak. Festo sam ne gradi avtomatiziranih naprav ali sistemov, lahko pa iz naših komponent izdelamo rešitve - podsklope za naše kupce, kot so na primer manipulatorji (triosni ali dvoosni manipulatorji s prijemali). Še vedno pa bomo razvijali izvedbe po želji naročnika, tako komponente kot module. Ventil: Kako pridete do svojih kupcev in kako jih seznanjate s svojimi izdelki? B. Opaškar: Festo prodaja svoje izdelke v glavnem preko osebnih stikov. V ta namen imamo svoje izobraževalne prostore in srečanja, kjer kupce seznanimo z novitetami. Izobraževanje poteka tudi v izobraževalnem centru - ICA v Slovenskih Konjicah. Občasno obiščemo naše kupce z razstavnim tovornjakom - »expotainerjem«. Tudi v okviru kluba FESTO seznanjamo naše kupce s tehniškimi značilnostmi naših komponent in z novostmi. Za nas je pomemben nastop na Han-noverskem sejmu in na sejmu Motek. Še posebno to velja za sejem Motek, kamor povabimo svoje kupce s tega področja oziroma Festo povabi kupce z vse Evrope, da lahko vidijo, kje in kako so pnevmatične in eleketropne-vmatične komponente uporabljene v montažnih in strežnih sistemih in kaj lahko na področju avtomatizacije nudi FESTO. Hannover je ponavadi mesto za predstavitev novih produktov in nekaj rešitev po želji naročnikov in didaktika. Doma novitete predstavimo tudi v reviji Ventil, udeležimo se strokovnega srečanja Fluidna tehnika v organizacije Fakultete za strojništvo Maribor ter prireditve Avtomatizacije strege in montaže, ki jo organizira Laboratorij za strego in montažo Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Naloga naše firme je, da vse novitete predstavimo strokovnjakom, da jim pokažemo, kako uporabiti nove komponente in kako bodo lažje izvedli projekt ter pripravili boljše rešitve. Hvala za pogovor in uspešno delo tudi v prihodnje. Dr. Dragica Noe Karierni sejmi Karierni sejmi so stičišča ponudbe in povpraševanja po delu - namenjeni so srečevanju delodajalcev in iskalcev dela. Podjetja jih izkoriščajo za promocijo podjetja kot delodajalca in za spoznavanje primernih kandidatov. Vsakdo, ki išče delo, ve, kako težko je priti do zaposlitvenega intervjuja, še posebno, če je kdo začetnik in nima veliko delovnih izkušenj - na tem sejmu pa so odgovorni za kadre zbrani ravno z namenom, da najdejo ustrezne kadre. Številni posamezniki z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami niso zadovoljni s svojim trenutnim delovnim položajem in delovnim mestom. Sejem je velika priložnost, da si najdejo boljše delo, boljše delodajalce in boljšo plačo ter premaknejo svojo kariero s statične točke. Zakaj je še vredno hoditi na karierne sejme? Na sejmu lahko v enem dnevu spoznate veliko več odgovornih za kadre iz različnih uveljavljenih slovenskih podjetij, kot bi jih morda v vsem letu. Ali celo v več letih. Delodajalci plačajo, da se lahko na sejmu srečajo z vami. Razrešiti želijo svoje težave po pomanjkanju kakovostnih kadrov, da ne bi trpeli niti prihodnji delovni projekti niti posli. Da na sejmu srečajo čim več primernih kandidatov in potencialnih prihodnjih sodelavcev, pripravijo posebne CV-vprašalnike, predstavitvene brošure, organizirajo razne dogodke in nagradne igre, atraktivne stojnice z veliko spremljevalnega osebja. C Kariera/os MojeDelo.con Vse, kar morate pri tem narediti vi, je, da se na sejem primerno pripravite, se pozanimate, katera podjetja iščejo kadre vašega ali sorodnega poklicnega profila, pravočasno pridete na sejem, izberete stojnice, kjer so za vas zanimivi delodajalci, in pristopite do osebja ob njih. Zakaj se je za takšne sejme potrebno pripraviti? Dobra priprava na sejem bo dala najboljši učinek - da spoznate več delodajalcev, pri katerih bi želeli delati, in dobite več priložnosti za delo. Na sejmu ne boste sami, temveč obdani s številnimi drugimi iskalci, zato je zelo pomembno, da se želenemu delodajalcu predstavite kar se da jedrnato in usmerjeno v sklopu omejenega časa, ki ga imate na voljo. Za učinkovit nastop na sejmu je potrebno prej vsaj: - preučili potrebe nastopajočih podjetij, - si pripraviti kratek predstavitveni govor, ki bo lahko predstavnike delodajalcev prepričal, da imate znanja in veščine, potrebne za delo v njihovih podjetjih, - imeti s seboj vaše skrbno pripravljene življenjepise in - priti na sejem z zvrhano mero pozitivne energije. Karierni sejem Kariera 08 bo letos 26. in 27. novembra Organiziral ga bo zaposlitveni portal MojeDelo.com na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več informacij o sejmu lahko najdete na spletni strani www.kariernisejem. com kjer si lahko pogledate, kateri delodajalci bodo letos nastopili na sejmu in katere profile kadrov bodo iskali. www.kariernisejem.com Že več kot 25 let v službi uporabnikov fluidne tehnike in avtomatizacije - Hypex, Lesce Podjetje Hypex z več kot 25-letno tradicijo je naš pomembni izdelovalec sestavin, enot, naprav in strojev za industrijsko avtomatizacijo s težiščem na fluidni tehniki in mehatroniki. Razvilo se je iz obrtne delavnice in postalo prepoznavno in uspešno podjetje predvsem za prototipno in maloserijsko izdelavo posebnih izvedb sestavin in enot pnevmatike, hidravlike in splošne fluidne tehnike ter posebnih avtomatiziranih naprav in strojev za preskušanje in industrijsko obdelavo. O dolgoletnem uspešnem poslovanju podjetja smo se pogovarjali z ustanoviteljem in sedanjim direktorjem gospodom Janezom Grilcem. Ventil: Spoštovani g. direktor, podjetje HYPEX je že dolga leta uveljavljen dobavitelj opreme za fluidno tehniko in avtomatizacijo v naši ožji domovini. Prosimo vas, da nam na kratko predstavite, kako je podjetje nastalo, kako se je razvijalo in kakšna je njegova dejavnost danes. J. Grilc: Začetek dejavnosti sega v leto 1982, takrat sem začel kot obrtnik s proizvodnjo pnevmatičnih in hidravličnih priključkov, različnih ventilov itd. Povpraševanje kupcev je bilo mnogo širše in pokazala se je potreba po razširitvi ponudbe. Ponudbo sem razširil s produkti drugih proizvajalcev, največ iz uvoza. Za realizacijo tega je bilo potrebno leta 1990 ustanoviti podjetje, ki je lahko opravljalo vse te dejavnosti. S spoznavanjem tržnih razmer pa se je v novem času postavilo vprašanje, ali sploh obdržati nekonkurenčno proizvodnjo. Odločili smo se, da za nekaj let prenehamo s proizvodnjo, toda v letu 1997 se je ponovno izkazalo, da z lastnim razvojem in proizvodnjo lahko nudimo dobro podporo komercialni dejavnosti. S tem smo razširili in dodali še dodatno ponudbo, kar je veliko pomenilo predvsem na področju posebnih izvedb različnih komponent. Vzporedno s tem smo pričeli tudi z gradnjo strojev in naprav predvsem za preskušanje komponent, ki smo jih vključevali v program naše blagovne znamke Uni-Air. Stroji in naprave, projektirane in izdelane pri nas, so se izkazale kot zelo dobre in uspešne, tako da se je tudi ta del de- 2 -javnosti pokazal kot tržno perspektiven. Današnjo dejavnost bi najlažje predstavili kar po posameznih skupinah, s katerimi nastopamo na trgu: 1 - industrijska pnevmatika: pnevmatični valji po standardih ali po zahtevah kupca, krmilni ventili, 3 -enote za pripravo zraka, cevi, cevne spojke, enote za vodenje, senzorji itd. Skratka kompleten osnovni program pnevmatičnih komponent; komponente fluidne tehnike: ventili za različne medije: kroglični, loputasti, membranski in magnetni ventili; pnevmatični in električni aktuatorji: zasučni in linearni; varnostni ventili, merilniki tlaka in temperature ipd.; linearna tehnika: prizmatična in okrogla vodila, kroglična in tra- Proizvodni obrat z računalniško vodenimi obdelovalnimi centri Visokoproduktivna obdelava z odrezavanjem 4 - 5 - 6- pezna vretena, blažilniki sunkov, linearni ležaji ipd.; profilna tehnika: aluminijasti profili, spojni elementi in pribor; industrijska oprema: ergonom-sko oblikovana delovna mesta z manjšimi delovnimi pripravami ipd.; avtomatizirani stroji in naprave: predvsem montažni stroji in naprave za preskušanje. Ventil: Ali je težišče vaše dejavnosti predvsem na ponudbi in zastopanju tujih firm ali imate tudi uveljavljene lastne izdelke in storitve? J. Grilc: Osnovna vsebina odgovora na to vprašanje je že v prvem odgovoru. Pri tem lahko še enkrat poudarimo, da je težišče naše dejavnosti široko pokrivanje področja industrijske avtomatizacije, predvsem z lastnimi izdelki in rešitvami. Ventil: Kateri izdelki so najpomembnejši in katere firme so vaši najpomembnejši principali? J. Grilc: Zanimajo nas predvsem področja fluidne tehnike, avtomatizacije strege in montaže ter seveda meha-tronike. Najpomembnejši izdelki so tisti, ki so plod lastnega razvoja, ki pa ne dosežejo velikih količin naročil. Naše podjetje je specializirano tudi za manjše serije in prototipne izvedbe, ni tipično predstavniško, dobavitelji so vsi enako pomembni, seveda če zadovoljujejo naše zahteve, predvsem s kvaliteto. Zato imamo organizirano ostro vhodno in izhodno kontrolo, ki jo nameravamo še bolj sistematizirati. V reklamiranju firm, katerih blago prodajamo, pa ne vidimo posebnega smisla, saj so le manjši del v mozaiku posameznega prodajnega segmenta. S svojo blagovno znamko in svojim imenom jamčimo za kakovost in primer- no ceno. Kupci to prepoznavajo. Glo-balizacija pa vodi v to smer, mar ne? Ventil: In kateri/kdo so vaši najpomembnejši kupci - uporabniki? Ali ste dejavni tudi v tujini? J. Grilc: V Sloveniji imamo okoli 800 stalnih kupcev, od večjih in manjših do občasnih. V tujini pa nastopamo v glavnem preko trgovcev. Z nekaterimi dobavitelji imamo dogovorjeno izmenjavo izdelkov. Ventil: Kako rešujete vprašanja ustreznih strokovnih kadrov in kako ocenjujete ustreznost našega rednega in dopolnilnega izobraževanja, seveda s poudarkom na fluidni tehniki, avtomatizaciji in mehatroniki? J. Grilc: Lahko trdimo da imamo v podjetju zadovoljivo strokovno sestavo sodelavcev - od strokovnjakov z veliko znanja in prakse do mladih inženirjev. Trenutno pa štipendiramo dva mehatronika in enega strojnika. Naše redno izobraževanje je brez dvoma kar ustrezno, predvsem pa nujno potrebno za nadaljnji razvoj. Prav tako je tudi dopolnilno izobraževanje pri nas sorazmerno dobro, čeprav ga žal slabo poznamo. Visokoproduktivna obdelava z odrezevanjem Zgled kompleksno avtomatiziranega stroja Ventil: Vemo, da poslovna in strokovna združenja cenite, saj je vaše podjetje že dolga leta nazaj član združenja Flui-dne tehnike Slovenije, vaši sodelavci pa so tudi člani Slovenskega društva za fluidno tehniko. Kako ocenjujete uspešnost delovanja omenjenih združenj in kakšni so vaši predlogi za izboljšanje njihovega dela? J. Grilc: Poslovno in strokovno združenje ocenjujem pozitivno, naj se razvijata tako uspešno kot do sedaj. Ventil: In kako ocenjujete pomen standardizacije in sorodnih dejavnosti na mednarodni in domači ravni? Kako se v podjetju soočate s temi vprašanji? J. Grilc: Standardizacijo ocenjujem kot potrebo časa, saj ima podjetje, ki tega formalno ne izpolnjuje, otežen pristop do zahtevnejših kupcev in probleme pri prvih kontaktih z njimi. Če pa so izdelki kvalitetni, po standardih ne sprašujejo več. Tudi mi pripravljamo delno standardizacijo nekaterih izdelkov iz naše produkcije. Ventil: Dobrodošlo je vaše mnenje o drugih vprašanjih fluidne tehnike Skladišče sestavin in sestavnih delov in avtomatizacije v Sloveniji kot tudi vaša ocena revije Ventil! J. Grilc: Revija Ventil je odlična, naj taka tudi ostane. Če pa dovolite, bi izkoristil priložnost intervjuja, da na kratko obvestimo vse naše dosedanje in bodoče kupce, da smo za zadnje četrtletje tega leta pripravili kar nekaj novosti na posameznih področjih naše dejavnosti, in sicer: Pnevmatika: - novi kratkogibni pnevmatični valji po standardu ISO 21287, - nove dimenzije ročnih ventilov: 3/8", 1/2 in 3/4", - obsežnejša ponudba cevi za pnevmatiko. Linearna tehnika: - trapezna vretena in matice, - večji izbor krogelnih vreten in matic (valjana C7, brušena C5 in C3), - večji izbor linearnih ležajev. Fluidna tehnika - splošno: - loputasti ventili za sanitarno tehniko, - zapirni in regulacijski ventili za paro in vodo, - protipovratni ventili za paro in vodo, - ogledna stekla, - obširnejši program varnostnih ventilov, - elektromagnetni ventili za industrijske medije v nerjavni izvedbi, - nerjavni sedežni ventili s pogonom. Profilna tehnika: - obširnejši izbor profilov, - zaščitne mreže, - zaščitna pleksistekla. Poleg vseh naštetih novosti pa bomo kupcem zagotovili tudi možnost nakupovanja preko spleta. S tem bo omogočeno hitrejše in preglednejše nakupovanje. Ventil: Najlepša hvala za vaše sodelovanje in zanimive odgovore. Anton Stušek, uredništvo revije Ventil Znanstvene in strokovne prireditve ■ Symposium »Sicherheit von Fluidtechnischen Steuerungen« (Varnosf fluidnotehničnih krmilij) 13.11.2008 Bildungsstätte Lengfart, ZRN Organizator: - FA MFS - Fachansschuss Maschinenbau, Fertigungsysteme, Stahlbau der Berufsgenossenschaft Mettal Nord Tematika: - Uvod v nov standard o varnosti fluidnotehničnih krmilij DIN EN ISO 13849-1: 2007, z naslednjimi vsebinami: - primeri fluidnotehničnih krmilij - varnostnotehnične zahteve za hidravliko - varnostnotehnične zahteve za pnevmatiko - tlačna oprema fluidnotehničnih krmilij Informacije: - naslov: Berufsgenossenschaft metall Nord Süd, Abt. Ausbildung, Postfach 3780, 55027 Mainz, BRD - faks: + 06131/802-15600 e-pošta: aus.seminar@bqmet.de nadaljevanje na strani 455 A Novel Valve Concept Including the Valvistor Poppet Valve Biörn ERIKSSON, Jonas LARSSON, Jan-Ove PALMBERG Abstract: These days, energy efficient mobile fluid power systems are of great interest. A mobile system containing several different cylinder drives supplied with a single load sensing pump (LS-pump) has a number of advantages as well as disadvantages. One of the main advantages is the need only one system pump. This makes the fluid power system compact and cost-effective. A challenge is to keep the hydraulic losses at a low level, especially losses at smaller loads. This paper introduces a fail-safe proportional valve element that is based on the Valvistor poppet valve. Due to the demands of flexibility the poppet valve is bi-directional. The valve has an innovative hydro-mechanical layout that makes it fail-safe, unwanted lowering loads, for example, never occur. The new valve includes simple sensors that are suitable for identification of mode switches, e.g. between normal, differential and regenerative modes. It is also possible to maneuver the system with maintained velocity control in the case of sensor failure. In a less complex system the concept has benefits as well. For example in systems where fail-safe bi-directional on/off valve are needed, then without mode sensing capabilities. Keywords: fluid power, poppet valve, Valvistor, bi-directional, fail-safe, ■ 1 Introduction These days, energy efficient mobile fluid power systems are of great interest. A mobile system containing several different cylinder drives supplied with a single LS-pump has a number of advantages as well as disadvantages. One of the main advantages is the need for only one system pump. This makes the fluid power system compact and cost-effective. A challenge is to keep the hydraulic losses at a low level, especially losses at smaller loads. Currently there are two main options to avoid these kinds of losses. Those PhD-student, Björn Eriksson, Assistant Professor, Jonas Larsson, Prof. Jan-Ove Palmberg; Division of Fluid and Mechanical Engineering Systems, Department of Management and Engineering, Linköping University, Sweden are either supplying each cylinder from different dedicated pumps, or using hydraulic transformers with each cylinder together with one system pump. Both solutions entail undesired increased cost and more usage of space. Another way to reduce the losses at small loads is to allow the cylinders to operate in differential and regenerative mode when possible. This solution implies a need for more flexible valves. The mechanical link between meter-in and meter-out has to be broken. This paper proposes a valve, based on the Valvistor seat valve [1], that meets the flexible properties mentioned above. The proposed valve can be sized for a wide flow range that suits most mobile applications. In a less complex system the concept has benefits as well. For example in systems where fail-safe bi-directional on/off valve are needed, then without mode sensing capabilities, see [2]. ■ 2 Aims The aim of this paper is to propose a design of a flexible, robust and failsafe proportional bi-directional poppet valve. The valve has to be robust and fail-safe. Critical functions such as pressure compensation and load holding can not rely on sensors. Nonetheless, the valve must have good metering properties such as pressure-flow characteristics. It is desirable to have some sensors to be able to determine the operational conditions, especially pressure drop direction. To make a valve system like this possible to produce, at a reasonable cost, it has to be modular. For instance, opportunities must exist to use the same pilot components for all or most valve sizes. The need for actuation force should be kept at a low level to minimize cost. ■ 3 Related research There are several ongoing projects around the world in the area of split spool valves, for example Eatons Ultronics™ valve [3], and Huscos INCOVA® [4]. The Ultronics design uses fast high performance pilot operated spool valves. INCOVA consists of poppet valves. The difference between these concepts lies mainly in the hardware layout. The Eatons Ultronics™ concept uses two three-way spool valves that connect each cylinder chamber to pump line and tank. Huscos INCOVA® concept uses four independent two way poppet valves that connect each cylinder chamber to pump line and tank independently. ■ 4 Fail-safe Mobile fluid power applications usually handle a large amount of energy. If something in such a system goes wrong, it will presumably cause considerable damage. This is one reason why robust and fail-safe components are needed. When gaining flexibility through making valves bi-directional, there is a risk that new failure modes will be introduced, for instance flow in an unwanted direction. Figure 1. Schematic sketch of the Failsafe properties of the Valvistor valve: (a) The double pilot concept, (b) A single valve concept In order to produce a valve that never opens up for flow in the wrong direction, the one proposed here is equipped with two parallel pilot circuits, schematically shown in figure 1(a). If the aim is to achieve a flow from the B-side to the A-side in figure 2, then the right-hand pilot in figure 2 valve is used. However, if the pressure p^ is higher than the pressure Pä the result will be that the valve remains closed. This is important as a fail-safe feature. In a mobile application, a telehandler for example, it is important to prevent falling loads. The schematic valve arrangements in figure 1 are assumed to be meter-in valves, flows upward in the figure. Suppose that the load will be lifted, flow upward in the figure. The left-hand valve in figure 1(a) is used. If the pressure drop is positive in the upward direction a flow will be obtained, otherwise the check valve will prevent a flow. The valve in figure 1(b) would have behaved in the same manner. But if the pressure drop had acted in the other direction, the load would have fallen to the ground. The valve in figure 1(b) is often used together with two pressure sensors to determine the pressure drop and thereby also the possible flow direction. The problem is that if some of the sensors fail, the application can be unpredictable. The demand for pressure sensor accuracy is considerably high. This is because of the wide range of operation. The sensors need to be able to measure pressures in the range of zero up to full system pressure; several mega pascals at the same time as the interesting pressure drop is just a few bars. This means that accuracy has to be extremely high, only a few fractions of a percent. ■ 5 Pilot circuit In most applications of a valve like this it would be of interest to have pressure compensation. Since the Valvistor valve amplifies the pilot flow it is favorably to pressure compensate the pilot valve. Through this arrangement the compensator can be kept small. One reason for keeping the compensation feature in the hardware is robustness. When using pressure sensors for pressure compensation the sensors need to be extremely accurate. This is because the system has to be able to measure a small pressure difference with two sensors that can manage a large pressure range, see section 4. In this proposed valve, compensators are used instead of pressure sensors. ■ 6 The bi-directional Valvistor The Valvistor valve would be a suitable choice in a split spool concept. One of the benefits of the Valvistor valve is the high flow gain that can be obtained. To meet the flexibility requirement however the Valvistor valve needs to be bi-directional. The traditional Valvistor concept is a proportional poppet valve in one direction and acts like a check valve in the other direction [1]. By modifying the original Valvistor concept according to figure 2, it becomes bi-directional and fail-safe, patent pending. The modified Valvistor consists of a combination of the properties from an A-type and a B-type Valvistor. In an A-type Valvistor the slot in the main poppet connects the A-side with the chamber above the main poppet, in a B-type Valvistor the slot connects the B-side with the chamber above the main poppet; see [1] for more on A- and B-type Valvistor. To make this work it is necessary to add a shuttle valve, or two check valves, inside the main poppet that chooses the highest pressure of Pa and Pb. If Pb ^ Pa l^he left pilot valve is operated in figure 2, nothing will happen. The valve then acts as a check valve and closes in the direction from A-side to B-side. On the other hand, if the right-hand pilot valve is actuated, flow will start from the B-side to the A-side. It works analogously in the other direction when Pa ^ Pb. This valve is an A-type and a B-type Valvistor at the same time. In one direction it is an A-type Valvistor and in the other direction a B-type. Used in a system, this valve is not critically dependent on sensors, for instance drifting pressure sensors, to determine flow direction. This is due to the fact that the Valvistor valve is a proportional valve, but acts as a check-valve in the upstream direction. This avoids falling loads. The idea is to use sensors to add intelligence and performance but not reduce robustness and fail-safe properties. The fundamental, critical, function is not allowed to depend on sensors in this valve. Using this modified Valvistor in a system means a considerable number of elements, in particular pilot valves. One aim of this paper is therefore to find a valve solution where the pilot actuators are independent of the flow capacity of valve. If the same pilot valve elements can be used in almost every size of the valve, it is possible to reduce the manufacturing costs the more that are produced. To keep the basic functionality independent of sensors, the proposed valve solution must contain a hydraulic pressure compensation in the pilot circuit. ■ 7 Static behavior The valve has almost the same properties in both flow directions. The difference is the leakage when the valve is closed. In the B-side to Aside flow direction it is leakage-free, a B-type Valvistor. In the A-side to the B-side flow direction there is a small leakage, an A-type Valvistor. There is one possible leakage path in the Valvistor valve, the clearance around the poppet. When it comes to leakage the difference between the A- and B-type Valvistor is that in the A-type there is a pressure difference between the outlet, B-side, and the chamber above the poppet, and a leakage will occur in the clearance around the poppet. In the B-type case it is different; there is no pressure difference between the inlet, B-side, and the chamber above the poppet, and no leakage flow will be present in the clearance around the poppet. The static behavior of the valve is described by the equations below. The derivation of the equations used is shown in [5]. It is assumed that the pressure Pb^Pa - The right-hand pilot in figure 2 is used. The spring constant in the compensator is ignored. (1) Figure 2. The modified bi-directional Valvistor valve Figure 3. The compensator used in the pilot circuit. (Observe the pin in the spool) (2) ^Js = 9 p (4) (3) qtot = qp + qm (5) + (6) = 2C H-^JC,^ {p^ - p^ )cosa (7) Pilot flow Main flow ^cPna-Pc^p-pA (8) If the underlap, -"^„,0/ ^i^cl the flow force, F^, are ignored the ideal flow gain is Sicletil w. q, VT (9) otherwise the gain is w 2 3 4 5 Pressure drop, pB — pA [MPa] 1 2 3 4 5 Pressure drop, pB — pA [MPa] Flow-pressure characteristics 10 6 m 4 2 x 10 -20 1 2 3 4 5 Pressure drop, pB — Pa [MPa] Figure 4. Flows and flow pressure coefficient as function of pressure drop: (a) Compensated pilot fiow where pilot opening is held constatnt, (b) Total fiow, pA in vklopljen levi krmilni ventil (slika 2), se nezgodi nič. Ventil potem deluje kot protipovratni ventil in je zaprt v smeri od A proti B. Po drugi strani, če je desni krmilni ventil odprt, bo omogočen pretok od B proti A. Analogno to deluje tudi v obratni smeri, ko je pA > p^. Ta ventil je Valvistorjev ventil tipa A in hkrati tudi tipa B - v eno smer je tipa A in v drugo tipa B. Pri uporabi takega ventila v sistemu ta ni kritično odvisen od zaznaval, npr. zaradi odstopanja dejanske vrednosti od izmerjene tlačnega zaznavala, ki določa smer pretoka. Razlog za to je, da je Valvistorjev ventil proporcionalni ventil, ampak v osnovi deluje kot protipovratni ventil, obrnjen nasproti pretoku. To preprečuje nevarnost padanja bremen. Ideja je uporabiti zaznavala, da se doda inteligenca in s tem boljša učinkovitost, vendar se s tem ne zmanjšata robustnost in zanesljivost. V tem ventilu osnovne funkcije niso odvisne od zaznaval in njihovih možnih napak pri merjenju. Uporaba tega prilagojenega ventila v sistemu pomeni uporabo več krmilnih ventilov, ki so vključeni v hidrologični ventil. Eden od namenov tega prispevka je poiskati rešitev ventila, ki je neodvisen od pretoka skozenj. Če se lahko uporabijo enaki krmilni ventili v večini velikostih razredov hidrologičnih ventilov, je s tem mogoče zmanjšati proizvodne stroške, ker se proizvaja večja količina. Da obdržimo neodvisno delovanje tlačnih zaznaval, moramo v krmilne vode vgraditi tokovne ventile s tlačno kompenzacijo. Ventil ima skoraj enake lastnosti v obeh smereh. Različna je le količina notranjega puščanja, ko je ventil zaprt. Pri tipu ventila B iz smeri B proti smeri A ni notranjega puščanja, medtem ko nastopi manjše notranje puščanje pri tipu ventila A iz smeri A proti B. Pri Valvistorjevem ventilu je ena od možnosti za notranje puščanje zaradi reže med batom in izvrtino. Vzrok za različno notranje puščanje med izvedbo tipa A in tipom B je v tem, da je pri tipu A tlačna razlika med izhodom B in komoro nad batom. Do notranjega puščanja prihaja v reži med drsnim delom bata in izvrtino. V izvedbi tipa B je drugače. Med vstopno stranjo B in komoro nad batom C ni tlačne razlike. Posledično ni nobenega notranjega puščanja skozi režo med batom in izvrtino. Statično obnašanje bata je popisano v enačbah spodaj (od 1 do 10). Izpeljava enačb je prikazana v viru [5]. Upoštevano je, da je pB > pA. Takrat je vklopljen desni krmilni ventil na sliki 2. Vzmetna konstanta v kompenzatorju je zanemarjena. Pogosto se tudi tokovna sila lahko zanemari in razmerje pretokov (qsk / qkrm|ln|), ko padec tlaka narašča zaradi negativnega prekritja (slika 5). Rešitev enačb od 1 do 8 da možnost za izris grafov - slika 4. Slika 4c prikazuje negativni tlačni koeficient Kc v področju aktivnega tlačnega kompenzatorja. Dobro je, če je bat oblikovan tako, da je Kc vedno pozitiven. Statično obnašanje: tokovno razmerje: oblika bata definira tokovno razmerje (en. 9). Notranje puščanje: ko je krmilni ventil zaprt, je zaprt tudi glavni bat. Notranje puščanje bo takrat povečano in lahko pride do nezaželenega odprtja ventila. Negativno prekritje zaščiti glavni bat pred nezaželenim odprtjem zaradi povečanega toka notranjega puščanja. Dinamično odpiranje: pri porastu tlaka in brez negativnega prekritja se bo glavni bat dinamično odpiral in stiskal volumen tekočine v zgornji komori. V primeru negativnega prekritja pa bo glavni bat ostal zaprt, vse dokler tlak v komori ne bo začel slediti spremembi tlaka. Masa bata se lahko pri dinamičnih spremembah zanemari zaradi visoke sile na bat (posledica tlaka). Razmerje površin bata mora biti 1 : 2. Če razmerje odstopa od zaželenega 1 : 2, postane obnašanje ventila v različnih smereh različno (smer pretoka: A^B in B^A). Reža med batom in ohišjem določa razmerje pretokov in delovno območje ventila. To je proporcionalno višini reže Ws (en. 11). Vpliv tokovnih sil je zanemarjen. Oblika reže je odvisna od razmerja med pretoki, delovnim območjem in dinamičnim obnašanjem v zaprtem položaju. Ko se oblikuje tak tip ventila, so ponavadi znane zahteve po delovnih pretokih v obe smeri pri znanem padcu tlaka. Velikost pretoka je odvisno od višine področja glavnega bata Zaključek Ta prispevek obravnava oblikovanje/modifikacijo alternativnega dvosmernega Valvistorjevega ventila. Ventil se lahko uporablja v fleksibilnih kompleksnih sistemih zaradi zanesljivosti, ki je posledica vgradnje dveh protipo-vratnih ventilov znotraj krmilnega bata in dvojne krmilne veje. Lahko se uporablja za široko območje pretokov. Ventil ima dobre pretočne lastnosti, ki se lahko korigirajo z nastavitvijo trna v kompenzatorju. Osnovne lastnosti ventila, kot je razmerje pretokov, omogočajo, da krmilne ventile lahko uporabljamo pri različnih velikostih hidrologičnih ventilov. Aktivacijske sile krmilnih ventilov so majhne zaradi tlačnega kompenzatorja v krmilnem vodu, ki zagotavlja konstantno majhen pretok v krmilnem delu v primerjavi s celotnim pretokom skozi ventil. Ključne besede: hidravlika, sedežni ventil, valvistor, dvosmernost, varnost v primeru napak, Nomenclature Quantities and sub indexes used in this paper are listed in table 1 and 2. Table 1. Quantities Table 2. Sub indexes Quantity Description Unity q Flow ^ s p Pressure Pa C q Flow coefficient - w Area gradient m P Density kg m' F Force N K Area ratio - A Area m2 a Angle o Break frequency rad s g Flow gain - Kc Flow pressure coefficient m' Ns Sub index Description m Main stage ml Between compensator and pilot valve number 1 m2 Between compensator and pilot valve number 2 A A-side of the Valvistor valve B B-side of the Valvistor valve C Chamber above the poppet in the Valvistor P Pilot s Slot in the poppet of the Valvistor tot Total 0 Initial P Pressure pin in the compensator c Compensator ideal Ideally Analiza mehanskega odziva ohišja jedra elektromagneta Anže ČELIK, Pino KOC, Boris ŠTOK Izvleček: V prispevku je predstavljena analiza mehanskih stanj elektromagneta, ki se uporablja za prekrmiljenje bata hidravličnega ventila. Na primeru Kladivarjevega EM je bila izvedena trdnostna analiza lotnega spoja in jedra. Izdelan je bil numerični model za analizo po metodi končnih elementov. Mehanski parametri lotnega spoja so bili umerjeni glede na rezultate izvedenega nateznega preizkusa epruvete (jedra). Na osnovi umerjenega modela je bila izdelana mehanska analiza jedra elektromagneta (EM) za primer projektno predvidenega normalnega obratovanja. Ključne besede: mehanska analiza, elektromagnet, metoda končnih elementov, jedro, kotva, natezni preizkus, ■ 1 Uvod Osnovni element elektromagneta je jedro valjaste oblike (slika 1), v kate- Jedro EM je sestavljeno iz dveh različnih materialov (slika 2): • osnovni material je avtomatno jeklo z dodanimi legirnimi elementi, v osnovi magnetno, • lotni spoj je na osnovi bakra (bakrov lot) z dodanimi legirnimi elementi, ne-magnetno. Lotni spoj se pri trajnostnih testih izkaže za najšibkejšo točko na celotnem jedru. Razlog za izbrani način spajanja dveh magnetnih materialov z lotnim spojem je v elektromagne-tizmu. Izmere jedra elektromagneta Detajlne izmere jedra EM so na voljo v raziskovalni enoti podjetja Kladivar, d. d. Slika 1. Prikaz vgradnje jedra EM v potni ventil [1] rem se giblje kotva pod vplivom elektromagnetnih sil. Obdaja ga okrov s tuljavo, ki je izpostavljena enosmernemu toku. Jedro je pod tlakom hidravlične tekočine. Ta povzroča utrip-no obremenitev velikosti med 0 in 250 bari. Jedro elektromagneta mora vzdržati približno 1x107 preklopov in s tem tudi toliko nihajev tlaka. Slika 2. Razdelitev jedra EM glede na lastnosti materialov Anže Čelik, univ. dipl. inž., Kladivar Žiri, d. d., Žiri; as. dr. Pino Koc, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, prof. dr. Boris Štok, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnišvo - LNMS Slika 3. Glavne izmere jedra EM Prikaz sestave jedra elektromagneta Slika 4. Sestavni deli jedra EM Cilj Karakterizacija lotnega spoja na osnovi izvedenega nateznega preizkusa in trdnostni preračun jedra1 EM pod vplivom tlaka fluida. ■ 2 Eksperimentalni del Eksperimentalni del zajema natezni preizkus epruvete. Pred izvedbo nateznega preizkusa je bilo potrebno ugotoviti potrebno vlečno silo za pretrg epruvete in nato poiskati ustrezen trgalni stroj. Izvedena je bila tako 2D- kot 3D-nume-rična simulacija vleka za določitev velikosti sile in pomikov epruvete ob pretrgu. Tako dobljena velikost sile je znašala približno 40kN. Določiti je bilo potrebno tudi način vpetja epruvete v trgalne čeljusti. Možnih je več načinov. Izbrana sta bila dva: prenos sile preko: • navojev, • tornega kontakta (izbran kot najprimernejši). Pred izvedbo nateznega preizkusa je bil za potrebe numeričnih simulacij privzet idealno izdelan lotni spoj (njegova nosilnost je pogojena s slabšim materialom v stiku). 2.1 Natezni preizkus Zaradi potreb umerjanja numeričnih simulacij jedra EM je bilo potrebno epruveto izpostaviti enoosnemu napetostnemu stanju (trgalni stroj, slika 5). Takšno stanje je potem najenostavneje primerjati bodisi z materialnimi podatki (npr. mejo tečenja, natezno trdnostjo) bodisi z rezultati numerič-ne analize nateznega preizkusa. Za uporabljeni material lota sicer vemo, kakšno nosilnost ima, ne poznamo pa nosilnosti spoja, ki je zaradi različnih kemičnih, metalurških idr. vplivov lahko tudi manjša od nosilnosti šibkejšega izmed dveh materialov v lotnem spoju. Zato je namen nateznega preizkusa ugotoviti nosilnost spoja kot celote! Po opravljenem nateznem preizkusu pa sta bili tako 2D- kot tudi 3D-simulacija ustrezno umerjeni (modifikacija lastnosti lotnega spoja) in ponovno izvedeni. Rezultati numerične simulacije v poglavju 3 so prikazani po umerjanju. Slika 5. Vpetje epruvete v čeljusti trgalnega stroja Krhki lom 1 Jedro EM je v nadaljevanju imenovano epruveta! Slika 6. Hipna porušitev epruvete Delno žilav lom