ROBNI ZAPISI
James Joyce: ULIKSES. Prevod in komentar Janez Gradišnik. Spremna beseda Aleš Pogačnik. Cankarjeva založba, Ljubljana 1993. Zbirka XX. stoletje. Kot da ne bi literarnim žličkarjem storila že dovolj hudega Homerjeva epa lliada in Odiseja, se tisočletja kasneje, natanko 1922 na mizah literarnih obsedencev pojavi nova arheološka atrakcija z nesramno istim naslovom in sproži novo vedo, imenovano joyceologija, ki kot enega svojih glavnih oddelkov ustanovi Inštitut za uliksesologijo. Še več, neutrudna in po svojih vrhunskih intelektualnih dosežkih znana angleška obveščevalna služba se pusti prepričati, da ne gre za nič drugega kot pod krinko Literature skrita šifrirana sporočila. Nič čudnega torej, da so se Uliksesovi obramboslovci spozabili tako daleč, da so njihovi komentarji večkrat presegali že tako obsežno delo. Na primer Don Gifford je poskrbel kar za 9000 (devet tisoč) opomb, slovenski izdajatelji pa so se, sledeč znanim prerokbam, da bodo ljudje brali romane samo še med vožnjo po železnicah, odločili za "skromnih" sto strani opomb in komentarja, priobčili pa še Uliksesovo shemo, da bo iskanje Ariadnine niti lažje. Ulikses seveda ni literarni kuriozum samo zaradi edinstvenega primera literarnega "rizoma", o katerem je bilo do danes spisanih več kot sto knjig (celotni prevod pa so do sedaj priobčili edino Francozi), temveč tudi svojevrsten prikaz številnih tehnik pisanja, ki jih odlikujejo inovatorstvo, mojstrski slog, vseprisotna ironija in seveda tisto, čemur lahko rečemo Joyceov prispevek za zgodovino modernizma. Spremna beseda Aleša Pogačnika, slovenskega joyceoslovca, pa je primer razgibanega, jedrnatega in informativnega pisanja, ki bo zadovoljilo "začetnike", "poznavalce" pa zapodilo v (tuje) knjižnice po nova iskanja. (Ženja Leiler)
104
LI TERATURA