Št. 87. V Gorici, v torek due 22. oktobra 1907. Letnik IX. Izhaja Tsak torek innobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po poäti prejeman ali v Gorici na dom poSiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in četrtletno 2*50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleraitz r Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevera tekališdu po 8 vin. ^^BSta^ri^r^^^B ^^^^^^^^^^^^ JS^^^^I^BflHfe ^^^^Hir jI^B^^^^^B ^^^^^Hfl^^^^^ ^^^^^^^h^h tf^^^^^^^Bftk ^**m^^ ^^^^^^ ^¦¦W ^^^^ *w^i^^r ^VBVI^ VMiHP VMDP Izdajateli in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežio). Rakovi „naprednjaki". Rekli smo, da nam je „Soča" v 116. žtv. povedala nekaj novega gledo volivne reforme. To novo se nam zdi tako zna- čilno in pojasnujoče za liberalno gonjo proti novemn volivnemu redo, da si je usojamo v nastopnem dobesedno pona- tisniti. „SočaM piäe: „Minole državnozborske volitve so pokazale, da so v nekaterih kronovinah direktne \olitve res blagodejno uplivale, a v naši deželi neverjelnosti ae je lahko opszilo, da je neposrednost dobrodošla le nekaterim klerikalnim prenapetežem, ki imajo na jeziku lepe besede o clove- ski prosti volji, v srca pa željo po kru- tem, brezobzirnem samovladanju. Po sta- rem volivnem redn smo imeli vsaj vo- livne može, katere se je od volitve do volitve lahko menja;O, a sedaj imamo v oaebah naših terorističnih nancev stalne, od vlado in nevednosti podprte volilne može, volilne diktatorje, katerim je geslo: Smrt vsem političnim nasprctnikom 1 Govoriti o tajnosti pri volitvi, bi bil pleonazem, ker vsak, kdor Be je ndeležil volitve za državni zbor in je opažoval delovanje naših nnncev, mora vedeti, da bi vsaj 99% ten poavečenih političnih »gitatorjev sedelo v Juknji, ako bi kozni za kršenje volivne pravice bili deležni tudi duhovniki." Tako „Soča". Najprej konatalajemo, da se je tu nekdo tako nerodno in ne- nkretno posküsil v scfisteriji, da more tag „štii>lu objaviti za resnico le list, kateremu je na tern, da le skrpuca svoje predale, če ludi z največjimi bedarijarni, za drag denar svojih „naprednih" ovčic. „Soča" je vendar začutila v tebi neko- liko glasn ve»ti, da ni naravnost obso- dila direktnih tajnih volitev kot takih — to bi namreč njej kot patemirani „libe- ralki" slabo priatojalo — ampak je sku- šala svoje izneverjenje liberalnemu pro- grama in svcje nbijanje pravega libera- lizma zvreči na ijudi, ki po mnenjn „So- de* svobodo direktnib tajnih volittv zlo- rabljajo, in ti so eeveda „nekateri kleri- kaini prenapeteži, ki imajo na jeziku lepe besede o človeški prosti volji, v srcu pa željo po kiuteno, brezobzirnem samovla- i danjua. — To je prva točk» „Sočine" acsnterije ali bolje prismodarije. Torej direktne tajne volitve, pri kalerih je dana vsakemu volivcu popolna prostost, da odda svoj glas, komnr hoče, ne da bi mogel kdo na kateri koli način nanj vplivati brez straha, da bi mogel kdo zvedeti, za koga je glasoval, ter mu po- tem škodovati ... ta največja svoboda pri zvrševanju volivne pravice ni po „Sočinih" nankih svoboda, ker je dobro- došla „klerikalcem," ki jo le z jezikom hvalijo, a v srcn črtijo, ker si želijo sa- movladanja. Ta bi bilo pa zanimivo ve- deti, kako more na srobodi kaj v elabo izpremdniti oni, ki jo z besedo hvali, v srcu pa črli I ? Na ta način bode, kdor ž njim občuje, zvedel le priznanje, a čr- tenja nikdar ; kajti kar ni ra jeziku, ni na sveto. Kdor pa iz naših ust sliši le priznanje svobode v volitvi, ta se bo ču- til k tej svobodi izpodbujenega ter opra- vičenega, da se popolnoma vda vživanju te Bvobode. S tem je pa „Soča" doka- zala ravno nasprotno, kar je hotela : da smo mi zagovorniki svobodnih volilev, „naprednjaki" rakove družbe pa njeni nasprotnihi ! Pri liberalcih je napredek | že unarl in „Sočin" sofist ga z bedasto j polemiko pokopaje. S tako duäeyno bra- < no za drag denar pita „Soča" „napred- ne" ovčice ! ! Kako predrzno grdo greši „Soča" I na nerazaodnost svojih bralcev, kaže že I dejbtvo, da si npa gorostasni razioček ! med direktnimi tajnimi volitvami in vo- litvami po volivnih možeh sploh bloditi. Eje se dobi stranka, da bi mogia nad svobodnim napredkom direktnih volitev dvomiti? Zukaj ae pa institucija vol. mož ^matra poveod za nekaj zastarelega, ue- kaj nazadnjaäkega, kar se mora amikati direktnim volitvam, institaciji napredka in svobode? Ali ni že pravi skandal, da ; moramo mi, ki bi nas „Soča rada očr- ; nila kot nazadnj&ke, zagovarj&ti svobodo in napredek proti njej, privilegirani svo- bodnjakinji in naprednjakinji ! Da ni „Soče" sram odkrivati sveta svojega sle- parstva in nazadnjaätva ! Blazen mora bili isti, ki si upa tr- diti, da je za volivca večja svoboda, ako je prisi jen, ;izbrati si posredovalca, ki naj nameeta njega voli poslanca sam brez posredovalca ! In tako dela „Soča". Ustvarila si je — prisiljena, da ji sofi- i stika ne izpodleti — tudi za direktne volitve „volivne može", ki jih stavi nek- danjim volivnim možera nasproti, da bi dokazala, kar se dokazati ne da. Vsled napačne premise je napačno vse nje sklepanje. Oglejmo si njene „vo- livne može" ! Te vidi seveda „v osebah ] prevzetnih, teroristiönih nancev, od via- ; de in nevednosti podprtih volivnih agi- tatorjev". Kaka bedarija !! Poslanca pač ne bo volil dahovnik sam za vse volivce ; | v svoji dahovniji, pač pa vsak volivec sam tajno, skrit pred vsako morebitno ' dahovnikovo kontrolo. Kako je torej mo- \ goc"e imenovati duhovnika volivnega mo- j ža? Če je hotela „Sača" pod tem skriti ! njej tako nemili vpliv duhovščine na vo- ', | livce, potem je imela tndi povedati, kaki ! volivni možje so pa Gabräcek et comp., katerim je prav tako na prosto dano pridobiti si enak vpliv na volivce. Ako si ga niso pridobili, je pač najbolji do- ' kaz, da njih brezverske politike naše ¦¦ : ljudstvo ne mara ! : Gg. naj torej krenejo na nekdanjo predrazkolno pot ! Potem jim ne bo na- ie ljudstvo nevedno, ampak zopet vedno, kakor jim je bilo nekdaj. Višek infAm- nosti pa je „Sočina" insinuacija, kakor da bi naša duhovščina poslnževaje se pri volitvah svojih državljanskih pravic — ki ji menda pristojajo kakor kakema Gabrščeku — aživala kako posebno pod- poro od vSade. Ko Gabršček ne more utajiti neuspehov svoje zavožene politike, takrat je hitro pripravljen s kazanjem na vlado. Mi ma mora mo to enkrat vendar vrniti in zato mu postrežemo z govorico, ki hg že več let širi po deželi, namreč da uživa Gabräcek posebno podporo zato, da je uprizoril in nadaljujo razkol med Slovenci na Goriškem. Prosimo Gabr- ščeka, naj dokače, da ni to reB. — ; '• Diugn taka infdmna insinaacija je namigavanje in sageriranje v „Soči", ka- kor da bi bilo duhovščini dovoljeno kr- ; ! šenje volivne pravice. „Soča" prav dobro i ve, da je duhovnik zunaj cerkve držav- \ Ijan kot so členi vsakega drugega stanu. Mi pa tudi vemo, da je „Soöa" v minu- ; lih volitvah vse storila, da bi bila kakega duhovnika spravila v kazen zaradi krie- nja volivnega zakona, ali prestopka ni bilo in zato tudi ne kazni. Če je pa „Soči" neljabo, da sme duhovnik v cer- kvi zavračati nje napade na vero, potem ni to kräenje vol. zakona, ampak bramba vere, kar „Soča" lahko sama zapreči s tem, da pusti vero na miru. Sicer bi „Soča" najbolje storila, da bi kar brez ovinkov povedala, kaj jej na teh direktnih volitvah ne ugaja. Vse te tožbe o „terorističnih nuncih", o „podpori vlade", o „nevednosti ljudstva" itd. niso drugega nego mahanje po senc». Mi smo že v notici „Časnikarski falotje" namignili, kje „Sočo" čevelj žuli. Stvar je čisto enoHtavna. „Soči" so direktne in indirektne volitve popolnoma vse eno, njej je le za to, kje se da njena „vo- livna manipulacija" lažje razvijati. In za to so bile volitve po volivnih možeh ugodnejše. Tu so je agitacija koncentri- rala le na volivne može. „Soča" si je mislila : Naj le duhovniki priporočajo pri prvotnih volitvah svoje volivne može, mi imamo že sredstev za korekturo teh pri- poročil. Naši agitatorji se vržejo na vo- livne može in ni jim lažje, kot enega ali drogega promamiti: 1. z lepo besedo, 2. a straaenjem, 3. s terorizmom, 4. s ponujanjem svitlih kronic, katerih moö se da s pomnoženim številom jako zvek- šatf, 5. z vinom in guiašom, 6. 2 opitjem, da volivni mož pczabi na svojo volivno dolžnost, ali pa jo zamudi, 7. s silovitim zadržavanjem (n. pr. tudi z zaporom), če vino ne pomaga. „Soča" nam — opamo — ne bode tajila, da se je eden teh sedmih receptov (ali več) pri pred- zadnjih državnczborakih volitvah pri Sv. Luciji izvrstno sponeßel ter dosegel uöi- nek, da je odločitev padla na tehtnico liberalnega kandidata. Za tako manipulacijo so kajpada v novem vol. redu tla izpodmaknjena „Sočini" „recepti" so za ogromno število direktnih volivcev preneizdatni. Razen tega prinaäa novi vol. red za „Sočo", še eno smolo : volitve za eno kurijo s© bodo vršile istočasno v vseh vol. okrajih. Ta bo treba „Soči" število plačanih LISTEK. ! Iz življenja svetnikov. i Poljski spisal Uoleshiv Prus; pruvel I'r. Vinint. (Dalje.) V tem ga je nekdo snnil. Mikloš se je ozrl in zagledal Gejzo. Magnat je imel raztrgano obleko in zlovešči ogenj v očeh. — „Kmftavs!-' je zaklical, „kje je pot do votline, ki je pri vodopadu ?... ; Okoli vcdopada je kar naprej ko- . rakali turški oddelki, za njimi je pa ki- pela v doline stokrat Številnejša črn in vpila od jeze, da bi padla v dolino in dckončala pogrom. Pri pogledu na razjarjene pagane, ki so grozili svet uničiti, pri pogledu na lopova Gejza, ki jih je pripeljal, je izgubil bogaboječi Mikloš vlado nad seboj. „Lepo Bern naredil", je pomislil, „ko sem Ijubil lakega sovražnika ! In lepe so božje zapovedi, radi katerih se preliva toliko krvi !..." In zgrabivši Gejzo za vrat, je kriknil : „Prisel si mi zopet v roko, JudežL. Odpustil sem ti lastno krivico, toda ljudake ti ne odpuatim... Pojdi k svojim I Tarkom po najbližji poti l...M Vzdignil ga je in ga je že hotel 1 prebledelega potisniti v vodopad, dvajset I nadatropij globoko, ko je hipoma agiedttl pred seboj postavo svetega Benedikta. Svetnik je požugal Miklošu. Začuden je velikan izpustil Gejzo. Zato je, videö tako razločuo znamenje z J neba, pokazal brezbožniku pot navzdol, do votiine pri vodopadu, poleg katerega so korakali Turki. V ravnini se je pa še vedno borilo kristjausko moštvo s lurško premočjo. Ž9 se je tudi druga stena paganov, ki je 3 dobila razpoke na večjih mestih, majala ( pod navali, toda kristjanjo so vodili v boj predzadnje vrste, medtem ko so Tarkom prihajale vedno nove na pomoč. Bilo je jasno, da predno pride zadnji pagan iz gorske doline, odda, že zndnji Kristusov vitez Bjgu svojo izmuöeno dašo. — V tem je v dolini mrgolelo turäke- ga vojaštva, ravno pri vodopadu se za- bliskalo, in razlegel se grom, kakor bi treäöüo. Skala na kateri je stal Miklo, se je zazibaia in velik del nje je padel na začetek ceste, napravljane od Gejze, ; 1 zaprl Turkom pot in zajczil odtok po- ¦ toka, ki se je začel namestu da bi tekel navzdol, umikati nazaj in razlivati po dolini. \ Mikloš se še ni iztreznil od za- čudenja, ko se je na drugem koncu do- lini razlegel nov pok. Skalni odlomki so zleteli visoko v zrak in se z ropotanjem posipali med Türke, ki so kričali na ves \ glas : | „Izdaja ] izdaja !..." ' Gejza in njegovi pomočniki so raz- \ rušili s smodnikom skaie pri vhodu in izhodu doline. Del paganske vojske, ki je taborila na tnrški strani, ni mogel veö * na Ogrsko, ker mu je bila pot podrta. ; Bojujoči se v ravnini s kristjansko vojfako \ niso dobivali več pomoči, äestdeset tisoč nevernikov se je pa nahajalo zaprtih od 1 vseh strani v dolini, ki se je hitro na- polnjevala z vodo, ki ni imela odtoka. Predno se je naredil večer, je bila turäka vojska na ogrski strani čisto raz- bita in ujeta. Ko je zasvital nov dan, je zagledal Mikloš z vrha svoje ikale nekaj strašnega. Tarkom zaprtim v dolini, je segala voda že do ramen; potok je zelo hitro naraščal. Zastonj so nesrečniki izkušali zlezti na skale : kamor je kdo priäel se je izpodr8nil v vodo, kakor miä v glai- kem loncu. Izpočetka bo kleli in grozili, nevede komu. Končno so spoznali, da je smrt neizogibna in začeli dvigati roke nad vznemirjene valove, prosec Boga usrai- ljenja v prihodnjem življenju. Bližalo se je to ubožcem z velikimi koraki, kajti povrh so se še začeli zbi- rati oblaki in na atopljajoče je začel pa- dati močen dež. Pobožnemu Miklošu se je stiskalo srce pri pogledu na tako nesrečo. Se nikdar ni tako goreče hrepenel ljubiti sovražnikov in jim delati dobro, toda kaj je mogel storiti proti razljuöenim ele- mentom ?.... V tem je Bog, uamiljeni oče celo paganom navdahnil Mikloša s sveto mi- slijo. Videč, da na utapljajoče se pada dež, ga je pobožni vodnik blagoslovil^ naredil znamenje križa čez doline in zaklical : „Jaz vas krstim !... V imenu oöeta in sina in svetega Duha... Amen..." Na povräja vode je bilo videti obrite glave. 1 (Dalje pride.) „brakov" jako pomnožiti. Ubogi „Narodni eklad" in denarna zavoda ! Ce to nvažajemo, potem lahko ra- zamemo, kje prav za prav tiči vzrok „Sočine" nezadovoljnosti z novim vol. redom. Premajhno šlevilo slovenskih po- slancev v posameznih Jkarijah, da celo neizpremenjena laäka večina je le povod navidezni „Sočini" nezadovoljnosti v resnici pa „Soöou skrbi ia peče ave- ljavljeDJe direktnih volitev, to je pravi motor, ki goni vko zagrizeno gonjo zoper vol. resormo, Eer je pa direktna tajna volitev poleg sploäne kurije za politično svobodo in ravnopravnost ljadstva glavna pridobitev t vol. reformi, zoper katero „Soča" toii divja, potem se vidi, kako diametralno nasproti si atojita „Soča" in svoboda in ravnopravnost Ijadstva, ter kaka grda sleparija je ves „Sočin" Jibe- raliaem. Tern rakovim „naprednjakom" sme Ijndstvo z vso pravico zaklicati: Mors tna, visa mea! Sinrt liberalcev, življenje Ijudstva ! Posrečena paralela. i. Naši Čitatelji se še spominjajo, da smo v boju z „Edinostjo", hoteöo izko- ristiti naš novi vol. red za dež. zbor kot orožje na korist naäi hirajoči „liberalni", po stvarnem razmiäljanja o faktičnih rar- merah v goriškem in tržaakem dež. zbo- ru in o postopanjn slovenskih poälancev tu in tam v zadevi vol. resorme, prišli do zakljačka, da so tržaški slov. poslanci ravno tako kot naäi goriški pri tej akčiji postopali primerno razmeram, s katerimi morajo kot trezni politiki račanati. Ta primera je „Edinost" hudo Bpekla, in že v jalijU, v časa najhajše vročine, se je zagnala v nas, vsa iz sebe od ogorčenja, da se drznerno te r njenih očeh tako gorostasno različne poslance priuierjati. Opirala se je pri tem poaebno na dva momenta: na razmerje slovenskih po- slancev ta ia v Trstu nasproti laäki ve- čini in na slov. proteste trzaäke v zbor- nici in na javnih shodih. No mi smo ji potem v podrobneuo članku razjasnili/ da ta dva momenta naše primere prav niČ ne izpreminjata , in da je bila „E iinost" vedoma ali nevedoma v zrnoti. Mi smo ji poatavili nasproti te-le argumeote : 1.) Laška večina ostaja večina, ako znaša manjäina le osmino (v Trstn) ali pa le en glas manj (v Gorici). 2.) Slovenski po- slanci v Trsta so — priinerno razme- ram — v zbornici uprizorili nasiluo ak- cijo proti vol. reformi, ker je bila ta sama na sebi višek nasilstva, katerega posle- dice bi bile zadrgniie vrv okola vrata političnih pravic tržaških Slovencev. To- rej vse kaj drngega nego naäa goriäka volilaa re forma. 3.) Vlada ni predložila trzaäke vol. reforme v sanfccijo, a ne morda — kakor se „EJinost" tako sa- mozavestno in zrnagovito po prsih bije in baha — zaradi kakih obzirov na slov. proteste ali celo nastopanje slov. poslan- cev T zbornici, kaj še? kako otročje do- mišljevanje! . . . ampak vlada ni hotela laške vol. resorme predložiti v potrjenje zaradi same sebe. Divide etimpera 1 Vla- dina korist zahteva, da slovenska manj- äina iz dež. h še tržaške ne izgine, ker jo potrebuje, Ako bi ji mogla vol. refor- ma koristiti (kakor našn goriska zoper irredentizem), bi jo bila dala potrditi, tudi če bi bila sprejeta še bolj po ne- natadni poti. In domUljava „Edinost" se še smešno repenči o priprečenju pravi 1- nega sprejema vol. reforme tržaške! ! 4.) Slovenski tržaaki poslanci klanjajo še vedno svoj tilmk pod vl&dajoče razmere, ker si ne npajo, da svojim volivcem vsaj na gospodarskem polji kaj koristijo, niti besedice elovenske v zbornici izpregovo- riti, dočim je ta anomalija v naäem dež. zborn že davno odpravljena. To so bili naäi argumenti za povsem npraviceno primero. Ali „Elinost" se ni upala jim bližje stopiti. Vzela jih je na- znanje z molčanjem; pač najboljäi dokaz, da so bili argamenti tehtni in resniöni. Minole sobote pa je povlekla — od „Slo- venca" zaradi vol. reforme iatrske k zida pritisnjena — zadevo zopet na dan. Ta 8eveda „poštena" in „lojalna" „Eiinost" naš članek, vsebajoč gorenje argamenle popolnoma "ignoruje in svoje čitatelje brezveatno farba, kakor da bi mi ne hili črhnili niti besedice na njeno ogorčenje ˇ jnlija zaradi naše primere ter kar na celem kakor kaka tržaska vlačaga laže, „da je bil rezaltat primere za „Goričine" varovance skrajno žalosten ter da je „Gorica" temeljito pogorela s svojo pa- ralelo med Gorico in Trstom". la potem pogreva zopet stare laži o „novih krivi- cah" naäe vol. reforme, katere smo mi že stokrat in stokrat ovrgli, in kntere smo ji zopet formalirali v obliki äestih vprašanj v zadnji „Gorici", da bi vendar enkrat ta „Edinost" izlezla iz zatiäja sam- ničenja, zavijanja, laganja ter stopila na površje poštenega, odkritega, moškega boja ter vendar enkrat poskasila doka- zati, kje so te toli razvpite „nove krivi- ce" goriške vol. reforme. Iz tfga razvidijo naäi eitatelji, s kako revolversko žarnalistiko se moramo bo- jevati, ako hočemo naše Ijadstvo obva- rovati grdega strankarskega zapeljevanja. Pa dalje! „Edinost" bi se ne bila vrnila na našo primero, da ni stopila te dai toli v ospredje volivna reforma za dež. zbor isterski. Eakor znano, stevečina in manj- šina tega dež.. zbora imeli z nekakim kompromisnim zborovanjem pripravljati pot novi vol. reformi za dež. zbor, kar se pa vsled znane laäke povsod enake intransigence ni posrečilo. Nasje seveda zadeva vrlo zanimala, ker imajo naäi sobratje v Istri prenašati zatiranje äe manj nkročenega laäkega nasprotnika ka- kor mi. Ztnimiva pa je bila za nas še nekega ozira. Bili so namreč ta v igri slov. poslanci istrski, ki so se imeli po- skasiti z Lnhi v bojn za vol. r< sormo kakor naäi; ali oni „Eiinosti" varovanci, naši nje preganjenci. To so bili za „Eii- nost" kriticni casi ! htrski poslanci bi bili namreč inorali vse to v praksi izve- sti, kar je „Eiinost" v teoriji od naSih zahteval». la to ni lahkareč! Teorija je «no, praksa pa drugo. Kdo ni äe poska- sil, kako gorko ma je prihajalo, ko je, zapaščajoč teorijo, prestopal prag prakso ? Tako se je godilo te dni tadi „Elinosti" Postajala je hado nervozna in na vse strani nategavala aäesa ler prialuäkovala, od kje zasliši prvi glas, katerega je z uro v roki pričakovala glas, da so njeni va- rovanci v htri to učinili, kar nje pre- ganjanci v Goric'. In komaj je „Slovenec" le čisto na kratko zabrenkal na to strano, hitro je planila „Elinoit" na dan z na- povedjo večjega odgovora, kakor da bi se bala, da jo vtegne „Sloveiiec' prehi- teti še z vecjim številom obdolžit^v. Na kratko potipanje za kosmato vest „Eiino- sti" je sledil torej te dni dolgi previdno- stni odgovor, ki ja pisan tadi na našo adreso. Treba torej, da si ga pnhodnjiö äe nekoliko privosöimo. Dopisi. Iz Bovca. — Na dari trkajo nove občinska volitve ter nas glasno vabijo k treznema premiäljevanja, koma naj od- damo svoj glas. Imamo dre stranki : „ka- toliško - narodno- in „liberalno-deformi- rano" stranko. V dobi liberalno-kapitulističuih ma- gnatov se je nabralo v „komunski" hiäi toliko gnjilobe in raznih smeti, da je bilo treba uporabiti mnogo žajfa in — de- belo metlo. Gospod Ernest Klavžar je štiri meeiece pometal to nmazano ätalo ; žrtvoval je veliko trada in napora. Itnel je težko nalogo : arediti občinske račane iz zadnji h 6 let. Raj so delali liberal ni mogotci ? Saj so vendar skrajno „napre- dniM. Vso zuanost imajo v majhnem me- zincn ; „klerikalni" doktorji so proti njim pravcate mahe. L9 poslašaj mogočnega Cezarja in utrastnega R^jdarja, kako znata zabavljati, in boš mislil, da si v kitajski akademiji. Vendar nekaj jim moramo priznati, in to brez vsake aale. Da znajo dobro skrbeti za svoj žep, to jim r«di podpi- šemo in debelo podčrtamo ; v tem ozira so pravi mojstri, in ni jih lahko posne- mati. — Kje je pa splošni blagor? Zakaj niso izposlovali izdatne državne podpore v prid revnim pogorelcem ? Zakaj niso pravočasno izplačali v ta namen posla- nih milodarov? A!i potrebujejo naäe abo- go Ijad8tvo samo za časa volitev? Ža- lofctao a resnično !| Da je znal Gezar svoj „cement" dobro prodajati, da je „Občinski dom" na glas trepetal, ker ni mogel Rejderje- vih „cegel" na noben način prežvečiti, je v obče znano in ne potrebaje komen- tarja. Temo in nazadnjaštvo dragim oči- tati, prav dobro amevajo, pa če z lučjo posvetimo v njih „vzorno" delovanje, ta- koj se morajo poskriti — v temno ozadje. Ako primerjamo ašpešno prizade- vanje našega vrlega „slor. katol. polit. draäiva", — ki je doseglo ogromne pri- dobitve za splošni blagor naäega km eta trpina, s pahlimi frazami boväkih libe- ralnih koristolovcev, takoj spoznamo, da kdor ne mara za Boga in za slnžbo božjo, ne mara tadi za svojega bližnjega in nje- gove potrebe. Dragi rojaki ! Ali bomo še dalje podpirali tiste, ki so nam brez po- trebe naložili ogrorane doklade ? Ali bo- mo še daije volili tlste, ki so nas, pose- bno ob ča8U požara, neasmiljeno tepli ? Proč z liberalnimi mogotci! Znani „Miha" in dragi pometači vas bodo äe slepili da vam hočejo dol- gove znižati, pa v resnici vam hočejo le z zvijačo izsiliti vaäe pooblastilo, loda ne za odpis vaših dolgov, kakor je trdil hadomašni „Miha" — temveč za limanje liberalnega polomljenega voza. Taknn in enakim liberalcem je treba pokazati vrata. Gospod Jonko je pokazal, da zna vestno in spretno voditi žapan- ake posle, ter se zvesto oklepa edino prave „katoliäko-narodne" »tränke. V boj za resnico podajmo si de- snico in zmaga bo naäa. PoIiHčni pregled. Državni zbor. Državni zbor je imel danet? zopet sejr. Na dnevnem redo je bila kot peta točka \TfO branje nagodbe. Kriza v ministorstvu. Beck hoče preosnovati ministerstvo. Posebno zahlevajo to Čehi, ki jih zasto- pata v ministerstva dva člana mladoče- ške stranke, ki je med Čehi v manjäini. Fort in Pticak zato najbrže odstopita in na nja mesto pride kak Češki agrarec. Sicer pa je zekatoliäko-narodna stranka med Celii dosti moöna, da sprejme port- felj. lu res se je glasilo ime dr. H r u- bana za trg. minislra. Vendar najbrže katoličani ne bodo stopili v ministerstvo, kar hočejo ostati svobodni. „Češkema klaba" preti kriza in se najbrže razbije. Nagodba. Trgovsko-politična centrala ziraže- nih trgovskih in obrtnih zbornic in „Osrednje zveze avstrijskih induätrijcev" je imela v Brna svojo sejo. Zastopane so bile trgovske in obrtne zbornice : hebska, graška, olomaäka, plzenska, praška, libe- riäka, solnograäka, tržaška, opavska in danajska. Sklene se resolacija, ki pripo- roča odločoo, da naj postavodajalni zbornici odobrita nagodbene predloge. Stalni odbor treh indastrijskih zvez („Zireza avetrijskih industrijcev", „Klab indastrijcev1* in „Zveza indastrijcev v Avstriji") se je izjavil za nagodbo v 8misla brnske resolacije. Nasprolniki nagodbe neodvisne stranke, astanove novo Ladovik Kossa thovo stranko. Pristopi ji 18 do 19 po- 8laDcev. V opoziciji proti nagodbi bo torej v ogrskem državnem zboru „Lado- vik K jiatova stranka", 25 poslancev na- rodnosti in 40 hrvaških poslancev. ^.a nagodbo se pa ne boje, ker opozicija ne nameravK, da naslopi z obstrakcijo. Dr. Laeger je izjavil časnikarjem, da zdaj še ne ve nobena stranka kakšno atališče da zavzame glede na nagodbo. Tadi o svoji stranki se ne more izjaviti. Rekel je, da je že lahko mogoče, da ae odobri nagodba. Socialnodemokraäka stranka na Ogrskem namerava po shodih nastopiti proti nagodbi. Dr. Ebenhoch je o nagodbi objavil daljäi članek, ki naglaša, da je sedanja nagodba boljäa, kakor so bile prejänje. Stranka sama pa odločr, če ji tadi pri- trdi. — Švedska pomnoži armado. Glede na loeitev Norveške in Šved- ske pred dvenoa letoma je predložila ävedska vlada zbornici predlogo, po ka- teri naj bi se pomnožila ävedska pehota za 24 bataljonov po 1000 mož, nstanovi naj se lahka artiljerija, ki obstojaj iz 12 baterij s strojnimi pnškami pcleg topov. Ustanovi se tadi zrakoplovni, ženijski in brzojavni oddelek. Proračan te pomnoži vsako leto za 24 milijonov kron. Morna- rica naj dobi dve veliki vojni ladji, dve oklopnici, dve obrežai obrambni ladji, osem raäilcev torpedovk, dvanajst torpe- dovk in osem podmerskih Čolnov. Za mornarico bo izdala Švedska vsako leto 80,000.000 kron vee. Ruska luka najeta za amoriško brodovje. „Der Oesterr. Llovd" javlja iz Vla- divostoka zanimivo vest, da je namreč med severo-ameriäko ruako vlado skle- njena pogodba, s katero se dajajo vladi Sevnroameriäkik zveznih držav v zakap kopneni in pomorski doki v Vladivostoka za bodočo zimo. Vojna mornarica ame- riikih Zdraženih držav stala bo v zalivu Kovik (na raskem otoka nasproti Vladi- vostoku). Zaliv je najet za ameriäko mor- narieo za pet let. Ta vest vzbadi, kakor pravi list, v rn?ki javnosti ne malo senzacijo, ker se iz tega jasno vidi, kako sta Rasija in Zdražene države prisiljeni, da stopita v tesno prijateljstvo, kajti prej ali slej čaka obe državi neizogibna vojska z Japonsko. Darovi. Za erečolov hi dalje darovali: Č. Rodbina Milost: 1. Sarvica z* deli- katete; 2. Koäek za pecivo; 3. Svečnik! 4. Pepelnik; 5. Biazino za zofo, lastnor. delo. Cast, rodbina Pirjevec : 1. Eleganten service za kavo; 2. Napo za častnike. Gčna. E(a Abram : 6 namiznih nožev; čašo za pivc. Ga. Avg. Šantel: dve vazi; svečnik v podobi kipa. Č. g.a Kopač: Elegantni äatalji za liäp. Srečolov je do- ločen za prve dni pr. m. Hovice. Cesarjevo zdravje. — Uradno se poroča, da je bila noč od sobote na nedeljo slabäa, ker je ceBar ßilno kaäljal in ni mogel spati. Vsa protisredstva proti kašljtt so bila breznpešne. Polnoč je bila že davno proč in cesar še ni spal. Cesar je äele proti jutra nekoliko zadremal. Tadi mrzlice ni bilo. Cesarjev apetit je dober, moci povoljne. Kores- podenca Viljem poroča, da se cesarjevo zdravstveno stanje boljša. hginili so po- polnoma sledovi slabe petkove in so- botne noči. Nevarnoßt za cesarja je od- Btranjena in se je pričela pri cesarja rekonvalescenca (okrevanje). V naravi bolezni je, da kaäelj ne izgine takoj. Zadovoljiva znamenja so, ker cesar več je, ker je izginila mrzlica, ker je cesar boljäe volje in ker je ceser povoljno močan. V nedeljo je bilo doloöeno, da bo v cesarjevi spalnici brana sv. maäa, a ker je imel cesar slabo noč, se je to opustilo. Na tisoče oseb je bilo v nedeljo v Schönbranna. Od net do ust se je širilo veselo poročilo, da se cesar povoljno počati, dasi ponoči ni dobro spal. Cesar je zaslišal oba višja dvorna mojstra in ravnatelja dvorne pisarne. Nekaj časa se je ceear v veliki galeriji izprehajal. Ce- sar je bil v nedeljo tadi prvic v svoji novi scbönbranski pisarni, v katere ozadja se nahaja mal smrekov (gozdič. Drevesca so pripeljali s Štajerskega io improvizirali gozdič v sobi. Napadov kaälja je bilo manj Popoldne od 1. na- dalje je bil cesar veliko boljäe volje kakor zjatraj. üpajo, da je na cesarj* ugodno vplivßlo krasno vreme. Prezračili so sobe, kjer ne biva cesar podnevi. Marija Valerija je prišla v Schön- brunn z otroci in se najbrže ne povrne v Wallaee. V pondeljek je obiskala cesarja. Včeraj je bilo cesarjn boljše, ker je imel ugodnejšo noč kot je pa bila ona od sobote na nedeljo. Katar se je zmanjšal, mrzlice ni. Ker je bila noč boljša, je cesar tndi bolj pri moči. Tek je dober. Izmečki so še vedno suhi. Ce- sar je vstal včeraj ob navadni uri ter je •delal. Nameravaui izprehod v veliki ga- leriji je vsled slabega vremena moral izostati. Dopoldne in opolndne je bil bolnikov položaj agoden. Nazi poslanci so s tovariši „Slo- skega kluba" ukrenili korake, da se vsled snše na pomanjkanju sena trpečim poaest- nikom čimprej dovoli podpora prej, predno kmetje živine ne razprodajo. Županstva in dragi prizadeti, naj se obračajo na poalance in glavarstva z natančnimi po- datki o äkodi. Dne 18. t. ra. sta bila posl. Josip Fon in Z'tnik v poljedelakem mi- nisterstvu, kjer sta posredovala za d r- žavno podporo. Vlada pa nima še podalkov ! Te morajo dati okr. glavarstva. V varstvo domače živinoreje je dne 14. t. m. zboroval v poljedelskem ministerstvu veterinarni svet ter sprejel na podlagi obäirne razprav** o dokaza- n e m vtihotapljenja srbskih volov več 8klepov, ki onemogocujejo vsako prevaro. Shod „Kmečke zveze" za goriško okolico. — V nedeljo ob 4. popoldne se je vräil v Kojskem v prostorih gosp. Mariniča shod „Kmečke zveze", ki se ga je vdeležilo okrog 200 mož. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem go- vornikov. Sbodu je predsedoval kojski podžapan g. Lenardič, ki je po obi- lajnem pozdrava dal besedo dr. Breceljo. <3ovornik je govoril o k met ski h z a- d e va h. ' Posebno je povdarjal, da se mora ljudska sola preustrojiti tako, da bo slažila res staaovskim koristim po- sameznih stanov. Dezela mora dobiti vesi učmh incči, ki so iznčene v kmečkih stvareh, ki bodo iie med Ijudstvo in je nnučile, na zato prirejenih ^rokovnh tečajih amnega kmetijstva. Obširno je govornik govoril o zdravstvenem zakona. — Na to je govoril dr. Dermastia o nalogah „Kmečkih zvez". „Kmečka zveza" je politična, ker se mora tndi kmet bri- gati za politiko, ker njemu ni vsejedno se li delajo postave v njegovo korist ali Skodc. Cilj kmetov mora biti da se zdru- žijo vsi kmetje cele države. Obema go- vornikoma po poslnšalci pritrjeval'. Vsi navzoči so izjavili, da stopijo v „Kmečko zvezo". Prrdavanje v Solkanu. — V ne- deljo 20. t. m. je priredilo „Slov. kat. izobraževalno društvo'4 v Solkanu svoje prvo predavanje. Predaval je urednik Eremžar o socializmo. Pojasnil je najprvo sedanje socialno stanje člo- veške drnžbe; sploäni pojem socializma ter različne njegove struje. Nato je ori- sal razloček med krščanskim soc;alizmom in Bocialno demokracijo. Poslušalcev se je zbralo lepo število ki so z zanima- njem poslušali predavanje. Prihodnje predavauje bo v nedeljo 3, novembra o zgodovini socializma. Začetek po blagoslo.vu. Predavanje „Slov. kršč. soci- alne zveze". — Jatri v s redo ob 8h zvečer bo predavanje „S. K. S. Z." v društvenih prostorih nlica Vettarini 9. Predavanje bo o Simonn Gregor- čičn. Z ozirom na predmet predavanja je pričakovati velike udeležbe. Vatop prost! Odborova seja S. K. S. Z. bo v aredo ob 7h zvečer v drnštvenih pro- storih, nakar opozarjamo vse odbornike in odbornice ! Notarski izpit je napravil v Train not. kandidat dr. Ivo Š o r 1 i. Kje je komunike? — Nadučitelj Crbančič je stavil na letošnjem zanpnem shodn okrajnega učitelJBkega društvo zlo- glasni, terorifitični predlog, naj se sestavi komunike, po katerem se bodo mcrali j ravnati vsi nčitelji. S tem svojim pred- \ logom je hotel nagnati vso učiteljstvo v stajo ßvojega rojaka Gabrščeka. Pri zbo- rovanjn ni nihče nasprotoval Urbanči- i čevema predlogo. Izvolil ee je zato ne- ; kakšen odsek, čegar naloga je bila, se- j staviti komnnike. Nekaj dni pozneje se j je seäel odbor k seji, kam or je prinesel baje vsak član svoj elaborat. Seje se je adeležil tadi g. Peter Medvešček. Izdelal j je načrt, po katerem bi bilo možno do- s seči med nčiteiji raznih političnih strank nekak modns vivendi. Po njegovem na- svetu naj bi štel odbor okrajnega uči- teljskega druätv? 9 članov. V ta odbor I bi bili volili pristaši „Siege" 3 odbornike, J odkriti Gabrščekovci 3 in maskirani li- \ beralci, pod krinko agrarcev 3. Kakor razvidno je skrbel Medvešček pri ae- stavljanjn tega načrla prav vestno za i svojo stranko in ji je hotel zagotoviti | kar dve tretini večine, na naöin, ki se i je dozdeval jako naiven. Dasiravno je I bil ta načrt naperjen proti našemu uöi- i teljstvu, je imel na sebi vendar to do- I broto, da je kräö. misleöe upošteval. | Medveščekovo nastopanje v tem oziru I moramo imenovati taktno. Kot pristaš j drage stranke ji je hotel sicer priboriti - večino, toda pokazal je, da ni terorist ter zna ceniti in spostovati miäljenje svojih koleginj in kolegov in jim je pri- pravljen prepn»titi tndi nekaj veljave pri draätvenern vodstvu: Tako je želel ure- diti Medveäcek razmere pri okr. ač. dra- • ätvu. Sam je rekel: Petindvajsel let se i bavirn s politiko in prepričan sem, da bi ¦ bila to edina pot, da se ačitelji ne raz- : drnžimo. Šel je z načrtom v sejo, raz- : ložil resnost položaja in sknsil vplivati ; na odbor, da bi načrt sprejel. Toda pri < seji sta bila tndi Križman in Urbančič. Vedela sta, da bi dospeli na ta način v odbor 3 odborniki, ki bi pazili na njiju i in bi jima pristrigli marsikedaj njih sa- j mooblastne čine. Onadva pa hočeta biti ! absolutn», nenadzorovana gospodarja. Urbančič je povedal v seji, da je stavil pri zaupnem zborovanju predlog, naj se izvoli odsek, ki imej nalogo sestaviti ko- munike, vsled katerega bojo morali vsi učitelji plesati kakor Gabršček hoče ter odklanja vsako posredovanje med uči- teljskimi strankami. Konečni reznltat je bil, da se je moral tndi Medvešček uklo- niti teroristom. Tako sta učiteljatvo raz- : dvojila pri Gabrščekn nslnžbena Križman in Urbnnčič vsled svoje trme. Boj zato proti njima dokler se sami ne nničijo s ; svojo trmo, kakor se ne uniči škrpjon s ! svojim strupom! Konečao ju äa vpra- daroo, zakaj ne izdata svojega komnnikeja. Mar čutita, da jima je že začelo pri- j manjkovati tal pod nogami. Zäkaj čakata I — kje je komnnike? Ali se je mar za« čelo jasniti, da Bta ravno ona dva pre- ¦ prečila slcžno delovanje uöiteljstva ? Ali mar čutita, da očitanje radi razdražene sloge velja njima? Kje je komnnike? „Narodni radikalec" dr. Joeip Mandic, organizator „N. D. 0." in nečak dičnega poslanca Matka Mandiči, Hri- barjevega pobratima, se je oženil z go- spico Jozico, hčerjo materijskega žnpana Kastelca, ki je ilalijanaš, biväi pristaš Krstičev in hud naaprotnik našega na- roda. „Elino8t;< čestita k slovesnemu dogodku. 0 ti narodni radikalci! Dr. Mandič je vreden drug onega narodno- radikalnega voditelja s Koroäkega, ki v „Narodu" strašno grmi za narodni radi- kalizem, v Beljaku se je pa oženil s hčerjo najhnjšega nemškntarja in občuje samo v nemškatar8ki družbi. „Slavenska Miaao" pravi, da pri ženitvah naših na- rodnih radikalcev igra večjo vlogo mošnja nego ljubezen in narodnost — „ako da im nije dosta ono ito dobivaja pod na- rodnom sirmom". Razburjenjc v „Jugoslovanski zvezi". — V „Jagoalovanski zvezi" vlada skrajno ogročenje proti Hribarju in dru- govom, ki so šli v Pešto pebe in klnb blamirat. Povdarja se, da klab ni nikdar tega sklenil, kar je lažnjivo poročala Jogoslovanska korespodenca. Kdo je laž dal v svet se ne ve. „Jagoalovanaka zveza" imela danes sejo. Položaj je Bkraj- no kritičen. Hinavščina! — Ob priliki ravno pričetega zacedanja drž. zbora piše „Edi- noBt" : „Kako smo se pa mi Slovenci pripravili za to važno zasedanje? Prizor je zares žaloslen. Mesto da bi na vseh straneh z modrim santiozatajevanjem gla- dili pot koncetraciji naših itak skromnih parlamentarnih sil, smo videli tekom vseh teh trimesečnih počitnic le tendenco po razjedanju in razdiranju". — Svojim očem smo iztežka zanpali, da prav vi- dimo, ko smo to čitali v „Elinosti", to je v oni „Eiinosti", katera ža nad pol leta ne opusti nobene prilike, da bi z napadenjem ene in z zagovarjanjem druge stranke ne netila in širila razpora v naši deželi. Tako „gladi „ElinoBt" z modrim samozatajevanjem pot koncen- traciji", tako je ona prosta „tendence po razjedanju in razdiranju" ! ! ! Tudi „EiinoBtimi" pristaši so po Mindičevera shodn v R'cmanjih lepo koncentrirali svoje sile, ampak le po glavi „Sloven- čevega" poročevalca, hoteč s tem činom pokazati svoje nadstrankarstvo. Ne naj- demo izraza, da bi to brezobrazno pi- sanje primerno označili, menimo pa, da bi bil v očigled taki sleparji edino na mestu Greuterjev: Fej ! Germanizacija na drzavui želez- uici. — Vedno bolj se množe pritožbe o germanizatoričnem ravnanjn železniške uprave. Pogtejmo na naš državni kolo- dvor, na Jesenice, Bled, L9sce ia Kranj, povsod so nastavljeni na najodgovornej- ših me8tih slovenščine nezmožai Nemci, S tem hočejo tujcem prikriti slovenski značaj kraja. Zahtevajmo svojih pravic ! — Žiipiiijnki izpit sodelali v Go- rici od 8—10. oktobra čč, gg. J)sip G r i- lanc, kurat v Kobljiglavi, Sebastjan To- gnon, kurat v Fogliani in Kami Piciu- lin, kaplan pri sv. Ignaciju v Gorici. — Smrtua kosa. — V soboto zve- čer ob 7. uri je preminol g. Ivan Gom- bač, gostilničar in posestnik v Motovunu pri Divaöi. N. v m. p. ! — Umrl je v nedeljo v Trstu fi nančni ravnatelj vitez dr. Zimmer- man n. — Izzivauje v Gorici. — Nedeljo večer bilo je vec goriških postopačev, ki so peli po goriäkih ulicah v italijauskem jeziku: „morte ai ščavi, maledetti i šča- viu itd. To izzivanje je bilo neprenehoma, da res se mora vsakemu poštenemu čio- veku gabiti. To dajemo na znanje našim ljudem, da bodo znali podpirati italijan- ske trgovce, ki ob vsaki priliki žalijo naš narod. Naj se enkrat našim ljudem oči odprejo. Kadar pridejo v Gorico naj si poiščejo naših trgovcev. — Trgatev v Dornbergu je, ka- kor nam poroöajo od ondot, končana. Vina se je pridelalo toliko, kakor že 50 let ne, Grozdje je bilo lepo polno in do- zorelo, tako da bomo imeli izvrstno kap- ljico. Prodalo se je vina že do 5000 hi., vendar ga je v občini še gotovo 10.000 —15.000 hl. Cena ni visoka ; znaäa 28 —32 K ä hl. Kupci pridite k nam v obi- lem ätevilu po izvrstao in ceno vipavsko kapljico! — Zavarovalnlca za govejo ži- vino se je v nedeljo ustanovila v Veli- kem Repnu. — Novi plemenski biki na Kra- 811. — Dne 18. t. m. so pripeljali v Se- žano 10 novih plernenskih bikov. O^em I jih razdele po dolenjem Krasu ; dva sta I ostala v Sežani. — Pravosodui Skandal v Celovcu. — V pravdi dveh Slovencsv, ki sta po- polnoma nezmožna nemškega jezika, za- stopanih po dveh slovenskih odvetnikih, je zavrnil sodnik sodni tajnik Jant^ch predlog obeh zastopnikov, da naj se razpravlja slovensko, nakar se je potem razpravljalo nem- ško. Ta sklep se utemeljuje zelo obširno in ravno lako zelo plitko. Predlog da ni v postavi ntemljen, da svoj čas izdane jezikovne določbe veljajo le za kazenske ne pa za civilne zadeve. Sloveiiščinsi na Koroškem ni v deželi navaden jezik, ker deželne samoupravne oblasti, deželni 2bor in deželni odbor, no občujejo v njem, temvpč je v deželi navadaa samo n*mščina. Sicer prebivajo na Koroškem „Wenden" ali „Windische", ali njihor jezik se razlikuje od pisne slovenščine, katere ljudstvo ne razume. Torej je brezmiselno razpravljati v tem jeziku. Kavnotako ni bila slovanščina nikdar od leta 1854. (cesarski patent z dne 9. av- gusta) v navadi pred celovškim sodišoem. Ako so biii taki posamezni slučaji, niso nikdar postali navada. Konöno so za- atopniki popolnoma vešoi nemščine, za- pisnikar pa alovenščine nevešč. To je utemeljitev, da se B )ga uamili. Oba za- stopnika sta se seveda pritožila proti temu gorostaanemu sklepu, ki ne kaže niö drugega kakor skrajno nemško za- grizenost in izrecno kršenje državnih osnovnih zakonov. Zadnji čas je že, da se stori enkrat konec tem neznosnim razrneram. — X ivoodkrite jame v Istri. — Na8 rojak A. Perfco je proučeval kraške formacije v htri in je odkril mnogo do- sedaj v javnoati nepoz,nanih jam in poii- zemeljskih potokov. L^pa je jama „Nad- vedova jama" v Zjati. Dolga je 580 m, a globoka okrog 50 m in je polna pre- krasnih stalagmitov. — „Martinova jama" pri Gradišču je največja in najiepša na Kraso. Geološke važnoati je „Tončetov^a jama" pri Materiji; globoka je 192 m. V globini 102 m pod površjem izvira močan slap, ki pada navpično 90 m glo- boko. G. Perko je prouöil in deloma od- kril 72 dosedaj neznanih jam, ki vzbu- jajo veliko pozornost. — Hud naliv. —Hudournik Katzen- bach pri Podbrdu naraatel in odnesel 18. t. m, okoli 25 sežujev drv ter podrl most na okrajni cesti pri Podbrdu. — Grozd v dveh barvah. — Pra- vo8lavnemu župniku Jovanu Jjvanoviču na Hrvatskem, ki se bavi z vinogradstvom, se je letos posreöilo, da je ua eni trti izvedel grozo v dveh barvah. Grozd je imel 36 jagod, 17 jih je bilo rdečih, 19 pa belih. Trta je stara stiri leta, a vrata je „plemenka". Drušfva. dr Občni zbor „I'odpornega dru- štva zft slov. visokošolce v Pragi" vrsil se bode dne 11. listopada t. 1. ob 7. uri zvečer v r«stavraciji Louvre na Ferdinandove true v Pragi. dr Kolesarsko društvo „Goricau naznanj, da je bil občni zbor, sklican na dan 19. t. m., nesklepčen in zato preložen na sredo 23. t. m. ob 8. uri zvečer pri zlatem jelenu. Gdje. člani naj se blagovolijo tega cbčnega zbora polno- stevilo vdeležiti. Odbor. Rujflhi! kupujte narodni holeh „Solskega Domo". F^estavracija „Centra Naznanilo. Podpisani uaziianja slavneinu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo „CCHCRflL" Corso G. Verdi St. 32, v kateri bode točil pristna bela in črna vina kakor tudi raznovrstna dobra piva. — Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen j e d i 1 n i salon, kakor tudi veiiko dvo ratio za veselice, plese in razno- vrstne druge zabave, lepo kegljišče, katero je krasno razsvetljeno in po zimi zakurjeno. Za ninogobrojen obisk se priporoča Pavel Hönsch, restavrater. Loterijske številke. 19. oklobra. Danaj......32 89 81 53 52 Grader;......90 19 67 21 20 Št. 1301. Dražbeni oklic. Podpisano županstvo odda v zakup zgradbo mosla čez potok »Krojna« v občini Podgora, Ponudniki naj vlagajo koleko- vane pismene ponudbo opremljcnc s 5% varščino v zncsku 72 K, v ob- činskem uradu pri Sočinem mostu do 7. novembra t. 1. do 10. ure predpoludne. Pogoji, načrl in proničun so razpoloženi na ogled ob unidnih dnevih to je v pondeljek, čctrtck in soboto od 8. do 10. ure predpoldnc od 24. t. m. naprej. V Zupanslvo v Podgori dne 21. oktobra 1907. Klančič, župan. Ivan Bednarik priporoöa svqjo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. | Ivan K avos I priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju st. II. utöil čevljar v Semeniški ulici 1 v Gorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri z;i pospe in gospod<\ Narocila se izvrsuje hitro. Izvrstno pecivo priporoča, spoštovanini lnešČanoni in okoličanom pekovski mojster 39R0B BRUTUS v («orici Šolska ulica at. O. V zalogi inia in prodaja moko prvc vrste Majdičevega nilitia. Slovenski tapetnik ¦v Andrej Cufer v Gorici, ulica Orsoni štev. 40, pripnroča Be slav. občinfUa v mestu in na dfžpli za izdeovpnjp in popravo po- fteljske opravo, ko\ šnStP. žimnic?, pol- trone itd. >n zagotav'ju točno in pošte.^o postrežbo. D la dorna in tadi po prival- n'b hiüah po nujnizjih cenah. Narocila se točno izdelujejo. j flnton Ivanov Pečenho ! G-orica ; priporoča svojo veliko zalogo pristnih : belih in črnih vin iz lastnih in drugih : priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj< iz sloveče češke »Meščansku |U vovarne«, in domačega ¦ steklonicah, kojega pristnosi sc- jamc. Zaloga lodu katorega se oddaja le na dobolo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske državo v sodih od 56 1 naprej. ; Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m ; Krojaški mojster \J( I' H J) Ir^tT LC J;fl Jl 11 II Jh V Gorici, pod Kostanjevico St. 10, se toplo priporoča posebno častili duhovščini v mestu in na deželi za obila naročila. L'osebno , se priporoča za izdelovanjc talarjev. ' .... ... .. —___ j Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gos{:oskailicast.25 priporoča častiti duliovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na it'izeli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, naimeč ob '/n ^ila '» od enega funta. Testenine iz tvornice Znideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago nrvp vrsie Fani Drašcek, zaloga švalnih strojev. Gorica, Stolna ulica hi. št 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu ' PA SiÄM E If T !P ¦ Wm MBjnit ^M] l» gjppHB pwf.f^ wmmm^ mm\y,\ w*i wmm^ jo mogoče kupiti po ceni in ug-odno lo diroktno pri firmi : JOSIP NEŠKUDLA ^s w Proto'