Obrambni vestnik. * Er7ar šbandal, ki je le mogoč na Kranjskem. E temu našemu poročilu imamo še pripomniti, da dotični tovariš še sedaj ni prejel svoje plače iu ne nakazila t e r mu teče aedaj žepeti mesec, da je brez pozitivnega zaalužka. To namreč, da ni prejemal 7 počitnicah nič plačo, akopra? je že lansko leto pouče^al, je mogoče le pri učiteljskem stanu, kjer se gode protirazumne st^ari in ae menda to, da ni 7 počitnicab pouka, prišteva učiteljevi krivdi. Išči ai zaslužka, če ga imaš kje, če ne — pa berači! In sedaj ae mu zavlačuje še ta zaslužek, kar zopet službuje — za tri meaece nazaj. Saj menda 7 počitnicah ni potreba učitelju živeti in sedaj lahko živi, kakor smo že rekli, od kredita, da se bo Mgospodi" izljubilo spiaati ia urediti potrebna poročila glede njegovega nakazila. Pa naj kdo reče, da ne vladajo pri učiteljstvu krasne razmere in se učiteljahm ne godi iz^rstno. Kaj si je 7endar mialil Goethe, ko je pisal: BWer nie sein Brot mit Tr&nen aB, wer nie die kummer7ollen Nachte auf seinem Bette weinend safi: der kennt euch nicbt, ihr himmlisehen Machte!" * Naslor šolskega ra^natelja je podelil uaučni minister voditelju šulferajDake zasebne šole 7 Opatiji, Emmerju. ter imeno^al definitivnima začasna učiteija istega zavoda, Briicknerja in Penitza. Vsi ti gospodje ao formalno nameščeni na državni šoli 7 Pulju, 7 resnici pa prideljeni gori imeno^ani nemški zaaebni šoli 7 Opatiji, ki ji je namen ponemče^ati Opatijo. Ker 0 kakem imeno^anju učiteljev 8lo7anskib zasebnib šol po Primorakem 7 drža7no službo še ni nič sličati, aklepamo, da je toli naglaševano nepristranost vlade barona Bienertba umevati tako, da ae ne sme nikakor zahtevati, da bi one slovanske šole, ki so natlačene slovanskih otrok, uživale kako vladno podporo, ampak da gre vladna podpora le onim nemškim šolam, ki so natlačene — tudi slovanskih otrok. * Polno koplco oradb zoper nadučitelja Janka Ž i r 0 7 n i k a , zdaj nadučitelja 7 Boro^nici. je iz čiste krščanake ljubezni do bližojega vložil zuani župnik Zabret iz Št. Vida nad Ljubljano. Te o?adbe so bile pa tako tomeljito podprte, da je aklenil deželni šolski 7 87et 7 S7oji zadnji seji, naj gredo 7 — košl | Boj za sloTensko šolo t Maribora. V Mariboru se je nabralo 44 podpiso? starše? za javno sloveusko ljudsko šoio in se je tozade7na 7loga poalala Jdež. šol. S7etu. Ta jo je poslal mariborskemu mestnemu šolskemu svetu, ki bo sedaj napel vse sile, da prepriča starše, da javna slo7. ljudska šola 7 Mariboru ni potrebna. nGrazer Tagbl.", ki je priobfil to 7est, javka, da ae bodo morda mariberski Nemci seznanili z bojem za ,,manjšinsko" šolo.