• V OBRAVNAVI SO TEZE NOVEGA ZAKONA O SPLOŠNI LJUDSKI OBRAMBIIN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
ZA ŠE POPOLNEJŠI SISTEM VARNOSTI
V teku je javna obravnava tez novega zakona o SLO in I)S, ki po-leka z namenom, da se delovni Ijudje in občani, organizirani v združe-nem delu, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih in družbenih organizacijah nepo-sredno seznanijo z njegovo predvideno vsebino in da aktivno sodelu-jejo pri vsebinski opredelitvi določb novega zakona.
Področje SLO in DS je v SRS do sedaj urejeno vzakonu o Ijud-ski obrambi iz I. 1976 in v zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah iz 1. 1972 in 1976. Oba zakona sta bila spre-jeta pred sprejetjem zakona o združenem delu, ki je dal pravno podlagoza uveljavljanje odloču-jočega položaja delovnega člo-veka pri razvoju socialističnih s;imoupravnih odnosov med de-lovnimi Ijudmi in občani tudi na področju SLO in DS. Nadaljnji razvoj podružbljanja SLO in DS je prerastel sedanjo njuno pravno ureditev, ki jo je v skladu s političnimi stališči VIII. kon-gresa ZKS, XI. kongresa ZKJ in smernicami predsedstva SFRJ in ZK. nujno posodobiti in urediti z novim zakonom.
Bodoči zakon o SLO in DS bi naj še bolj pospešil proces po
družbljanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaš-čite ter nujno medsebojno pove-zovanje v vseh elementih v enotno gibanje za ohranitev in krepitev varnosti, neodvisnost dežele, za preprečevanje in od-pravo morebitnih izrednih ra-zmer in za obrambo pred agre-sijo ter agresivnimi pritiski ka-kršnekoli vrste in oblike.
V novi zakon naj bi bile vgra-jene tako vsebinske in organiza-cijske rešitve, ki bodo omogoča-le, da se bosta SLO in DS še hi-treje razvijaji kot množični vse-Ijudski gibanji pod neposrednim vodstvom in odločujoči vlogt zveze komunistov ter o širokem angažiranju SZDL in drugih družbenopolitičnih organizaci-jah oziroma subjektivnih sil nas-ploh. Le-ie naj zagotavljajo množičnost v odločanju in ure-
sničevanju politike in zasnove SLO in DS tcr prek tega tudi nujno učinkovitost.
Urejena bi naj bila organizira-nost družbenopolitičnih skupno-sti, krajevnih skupnosti, temelj-nih in drugih organizacij združe-nega dela družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Gre torej za to, da uredimo organiziranost vseh te-meljnih družbenih subjektov na področju SLO in DS in določimo njihove poglavitne pristojnosti, tj. pravice in dolžnosti pri obrambi ter varnosti dežele. Novi zakon naj konki etizira tudi določbe novega zveznega zakona o SLO in pri tem upošteva neka-tere posebnosti razvoja SLO in DS v SRS.
Zakon bi naj urejal vse zade-ve, za katere je pristojna repu-blika na podlagi ustave in bi naj zato tudi prevzel nekatere do-ločbe iz zveznega zakona. V za-devah, za katere je izključno pri-stojna federacija, pa bi naj bilo pri novi zakonski ureditvi upoš-levano, da v teh zadevah zvezni zakon neposredno vel ja. Gre zla-sti za ureditev posebnih pravic in
dolžnosti OZD, vojaške obvez-nosti občanov in nekaterc druge določbe.
Že v naslovu želimo poudariti vsesplošni, množični in vseljud-ski pomen obrambe in se bo zato imenoval zakon o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti. To poenotenje dobiva poseben izraz tudi v ustanovitvi posebnih družbenih organov — komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki so ne-posredno odgovorni za stanje in učinkovitost varnosti in obrambe države. Novi zakon bo oprt na temeljne pravice delovnih Ijudi in občanov, da branijo svojo svobodo in neodvisnost, položaj delovnega človeka v samou-pravni družbi, da varujejo druž-bene vrednote in pridobitve ter si zagotavljajo varen in miren na-daljnji razvoj.
V temeljnih določbah naj bi zakon opredelil stanje izrednih razmer. neposredne vojne ne-varnosti in vojne, za kar so ve-zane posebne aktivnosti delov-nih Ijudi in občanov in njihovih organizacij. V posebnem po-glavju pa bi naj bila urejena od-ločujoča vloga ZK in drugih družbenopolitičnih    organizacij
pri organiziranju in krepitvi SLO in DS, kar do sedaj ni bilo ureje-no. Z ustanovitvijo in delova-njem komitejev za SLO in DS, vodilno vlogo ZK in v skladu s procesom širokega podružblja-nja teh dveh družbenih funkcij je potrebno vlogo ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij posebej opredeliti z zakonom, čeprav so njihove naloge opre-deljene v njihovih stututih in drugih aktih.
Komiteje za SLO in DS v toz-dih bi naj po tczah novega za-kona imenovali delavski sveti, v krajevnih skupnostih skupščine krajevnih skupnosti, občinski komite za SLO in DS pa skupš-čina občine.
V zakonu naj bi bilo posebej izpostavljeno, da se posamezne pravice in dolžnosti med seboj ne izključujejo. To pomeni, da mora vsakdo opravljati predv-sem naloge, za katere je posebej zadolžen, pa tudi naloge, katerih izvajanje narekujejo konkretne izredne ali vojne razmere. Na podlagi ocene konkretne ogro-ženosti zaradi izrednih razmer ali vojne bo lahko prisotni komite za SLO in DS usmerjal in odrejal konkretne aktivnosti.
Delovni Ijudje in občani bodo
svoje pravice in dolžnosti na po-dročju SLO in DS neposredno uresničevali v svojih temeljnih skupnostih in organizacijah, z izvajanjem obveznosti v oboro-ženih silah, civilni zaščjti in na-rodni zaščiti ter prek svojih dele-gatov in delegacij v vseh družbe-nopolitičnih skupnostih.
V naši samoupravni sociali-stični družbi se — tako kot na vseh drugih družbenih področjih - tudi pri graditvi njenega si-stema varnosti vse bolj ustvar-jalno vključujejo delovni Ijudje že v kreiranje pravnih osnov no-vega zakona o SLO in DS. izha-jajoč iz naše doktrine, sistema in strategije njene varne in mirne nadaljnje graditve. To pa nas vse zavezu je. da med javno razpravo preučimo teze in damo kon-kretne predloge, kako naj bodo urejene posamezne splošne ali konkretne zadeve s področja SLO in DS že v osnutku novega zakona.
Pripombe, mnenja in predlo-ge, dane na organiziranih javnih obravnavah, ali pisane pripombe posameznikov posredujte občin-ski konferenci SZDL, kot orga-nizatorici in nosilki te družbeno-politične aktivnosti.
Z. T.