Sekretar ZSSS Območne organizacije Velenje Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo pred svojim članstvom. Tako enotne podpore že dolgo nismo bili deležni. Z našimi argumenti se strinjajo tudi nekateri ekonomisti. Zato bomo po potrebi segli še po drugih legalnih oblikah sindikalnega pritiska, kot so stavke, splošna stavka in referendum. KNJIŽNICA trg 1 a OSREDNJA Huzeiski SH00032 TO XXXVII, 25. NOVEMBER 2005, CENA 298,00 SIT SUPER KOMEDIJA v NEDELJO, 27. novembra 2005 ob 15.00 uri KULTURNI DOM LJUBNO. ob 18.00 uri KULTURNI DOM NAZARJE VSTOPNINA 1000 sit, otroci 500 sit! VABI KUD VESELI ODER Prodaja mobilnih telefonov iz akcij Mobitela Sklepanje naročniških razmerij Prodaja ostalih mobilnih telefonov in dodatne opreme CILIKA in DRASEK M p-fe JV J Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje in Gorenjska oblačila l^SŽmičtmfll ništv o sobota od 8. do 1S. ure Telefon; 03/83 83 106 GSM: 051/360-899 V širokem sortimanu različnih računalniških in ostalih artiklov vam na kratko predstavljamo ugodne izdelke, ki so hkrati lepo darila Zadruga moztrje Zgomjesavtijska k metliška zadruga Moztje z. a a nudita od dne 21*11. do 3*12*2005 20% POPUST za konfekcijo pri plačilu z gotovino v PE Blagovnici Ljubno in PE Tekstil Gornji Grad* a>Ms EB TSMìeub Ed EBHhd Ed ftEBB (P&h3, effitag, s sans OS®® (UK, [3B£ßD e@ @säi 3pP Ed sDees d Wt3aiD @gSD\5ani avU\jskl v« L- Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Gotdi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold Telefon: 710-23-30 Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE I v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 OS 55 Na žJHoLo-gl vsilk« ätefeär® a® aSaac® VABLJENI V PRENOVLJEN LOKAL PICERIJE IZOLES 1031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje BUItKO dm, Lačja Vas 22,355! Nazarje GSM: 041/698-424 ¥ torek, .6. decembra, ob 18. uri prihaja na Veniše Sveti Miklavž ki bo obdaril vse otroke. Pripravili smo vam nagradno igro s tremi bogatimi nagradami: S sabo prinesite izrezan in izpolnjen kuponček. Žrebanje bo po prihodu Miklavža. Pridite, splačalo se vam bo. Panateam d.o.o.. Šmartno ob Dreti 70,3341 Žmartno ob Preli Piše: Aleksander Videčnik Od žen si otrgana, od Jezusa požegnana; Ti ljuba vinska trta, ti si veselje moj'ga srca! * Od možev si oprešana, Od Jezusa požegnana; Ti ljuba vinska trta, ti si veselje moj'ga srca! * Od konjičkov si odpeljana, od Jezusa požegnana; Ti ljuba vinska trta, ti si veselje moj'ga srca! Ta ura bo prišla, morebiti nicoj, nobeden pTjatlov ne pojde z menoj. To truplo bodo djali v černo zemljo, duša pa pojde, kamor zasluž'la si bo. * Duša pa pojde, kamor zasluž'la si bo: al' v vice, al' pekel, al' sveto nebo. * Vice so hude, pekel še hujš' gor' v svetih nebesih veselje je vse. * PiDsfea (napitnica) Znano je, daje bil Franc Praprotnik doma iz Šentandraža nad Polzelo. Tako ni čudno, daje iz svojega rojstnega kraja zapisal tole napitnico: Ti ljuba vinska trta, ti si veselje moj'ga srca! Po zimi spiš, po ief cvetiš, vjesen' nam sode natočiš. * Od Slovencev si popita, od Jezusa požegnana; Ti ljuba vinska trta, ti si veselje moj'ga srca! Podobna besedila vinskih napitnic zasledimo tudi drugje v vinskih krajih. Vendar je to besedilo prav posebne vsebine. Namreč opeva poleg vinske trte tudi vse tiste, ki trto negujejo. Kaj delajo fantje, kaj dekleta, kaj žene in kaj možje. V knjigi dr. Karla Štreklja je pesem objavljena s pripombo, da izvira "od svetega Andreja pod Oljsko goro". Očitno seje pesem pela, saj ima refrene v vsaki kitici. V Štrekljevi knjigi je uvrščena med "Med pesmi pivske in v veseli družbi". Žal pa napeva ne poznamo. Od moža si obrezana, od Jezusa požegnana; ti ljuba vinska trta, ti si veselje moj'ga srca! * Od fantov si okopana, od Jezusa požegnana; Ti ljuba vinska trta, ti si veselje moj'ga srca! * Od deklet si ovezana, od Jezusa požegnana; Ti ljuba vinska trta, ti si veselje moj'ga srca. Obsmrfnice Tako je imenoval Štrekelj pesmi, ki so jih peli mrtvim ob mrtvaškem odru. Nekoč je v vsaki vasi bil pevec, ki so ga naprosili, daje "pel mrtvemu". Tudi v naših krajih je bil to zelo znan običaj. Franc Praprotnikje zapisal tole obsmrtnico: 3ècemo etate fotogtaftfe Med zadnjo vojno pobrani zvonovi v Radmirju. Radmirska babica Marija Žverk je o tem zapisala: “16. maja 1943 so ves dan zvonili, 17. maja pa jih dol vrgli in odpeljali. Štiri pri Frančišku in enega v Radmirju.” Zanimiv podatek in tudi slika je iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu. Oče in mati so me učili lepo, pisaf in brati in služit' Bogu. * Pa nisem veliko porajtal na to, po moji nemarnosf zapravil sem jo. * Ko b'jaz pred vedel, kak' hudo je v peklu, pokoro bi delal, da b' zgruntat ne b'lo. Ker so marsikdaj te pesmi peli domači godci, so seveda podobna besedila znana tudi v drugih krajih in ne samo v mozirskem predelu, od koder naj bi pesem izvirala. Še o starih imenih d Ulozirju V našem časopisu sem objavil seznam starih hišnih imen Mozirja, ki gaje sestavil Franc Hribernik leta 1947. Pisecje zaključil seznam pri hišni številki 132, pa tudi vmes nekatere manjkajo. Naša bralka dr. Maroltova meje opozorila, da manjka podatek o "Špenglerjevih" ob Trnavi. Ugotovili smo, da so podatki sledeči: Številka 133 Krumpačnik - Špengler. Ignac Krumpačnikje bil znan Mozirjan in tudi občinski odbornik v času županovanja Matije Goričarja. Naj ob tem omenimo,daje vomenjeni hiši bila prej nekoč usnjarska predelava enega od Hofbauerjev. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje, Tei: 03 5832 725 KRVODAJALSKA AKCIJA Vabimo Vas na krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, 2. decembra 2005, od 8. do 13. ure v osnovni šoli na Rečici ob Savinji. Vljudno vabljeni! DANES JAZ ZATE... JUTRI Tl ZAME! KAKO VARNO POSKRBIMO ZA SVOJO PRIHODNOST Različni donosi vzajemih skladov v letu 2005 Leto se počasi pomika proti koncu in čas je, da zopet pogledamo, koliko so zaslužili ali izgubili vlagatelji v vzajemne sklade, ki se tržijo v Sloveniji. Po donosnosti od začetka leta še vedno prednačijo skladi avstrijskih bank Raiffeisen (ROM) in Bank Austria, v boj za najvišja mesta pa so se vmešali še skladi S6AM, torej skladi francoske Societe Generale, kijih trži banka SKB. Na prvem mestu je z 51,26 odstotki RCM-Eurasien-Aktien zamenjal dosedanjega vodečega, RCM-Os-teuropa-Akfien, ki pa se še vedno ponaša z 49,28 odstotki donosa. Na tretjem mestu je novinec na lestvici SGAM-Equifies Eastern Europe, ki prav tako vlaga v delnice podjetij iz Vzhodne Evrope, dosegel pa je 47,32 odstotkov višjo vrednost kot na začetku leta. LOJZE GLUK Svetovalec na odseku za gozdno gospodarsko načrtovanje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje je 19. oktobra organiziralo strokovno ekskurzijo v dolino Rezije. Izleta se je udeležilo 29 članov društva. Italijanski gozdarji so jim predstavili gospodarjenje z gozdovi in organizacijo gozdarske službe. Dolina Rezije je najbolj zahodna dolina slovenskega narodnega ozemlja. Dolga je 21 kminširokatri do štiri km, vendar pa v njej živi le 1.300 prebivalcev. Zaradi naravnih pregrad - visokih gora, so Rezijani Če pogledamo v podrobnejšo sestavo vodilnega sklada, opazimo veliko izpostavljenost naftnim podjetjem. Delnice ruskega naftnega podjetja Lukoil predstavljajo preko osemodstotni delež, skupaj z ostalimi ruskimi naftnimi družbami (Yu-kos, Surgutneftegaz) pa je bilo na začetku leta v skladu preko 15 odstotkov sklada naloženega v delnice ruskih naftnih podjetij. Skladje na naftna podjetja stavil tudi na Kitajskem, delnice podjetij, kot so CNOOC, PetroChina in Hongkong & China Gas, pa so predstavljale več kot šest odstotkov premoženja sklada. Če prištejemo še naložbe v madžarski MOL in poljski PKN, vidimo, da je v začetku tega leta sklad skoraj četrtino sredstev naložil v podjetja, ki so največ pridobivala ob rastoči ceni nafte. Zelo veliko, skoraj 20 odstotkovje sklad evrazijskih delnic stavil tudi na telekomunikacijski sektor. Delnice največjega kitajskega mobilnega živeli ločeni od ostalega slovenskega zaledja, zato so ohranili posebno slovensko narečje, mnoge stare običaje, šege in posebnosti. Le te so jim predstavili v kulturnem domu - operaterja predstavljajo skoraj sedem odstotkov sklada. Sledi deset odstotkov v ruskih operaterjih Vim-pel-Communications in Mobile Telesystems ter China Telecom, Češki Telekom. Telekomunikacijskim s 14 odstotki sledijo delnice podjetij iz finančnega sektorja, med katerimi najdemo velike madžarske, češke, kitajske, ruske in turške banke. Kdo v letošnjem letu izgublja? Skoraj osem odstotkov manj kot na začetku leta je vredna točka Sklada slovenskih delnic, ki ga upravljajo NLB Skladi, negativne donose pa so pridelali še trije vzajemni skladi, ki vlagajo pretežno v slovenske delnice, med katerimi je smiselno omeniti več kot petodstotni zdrs sklada Delniški Živa, ki ga upravljajo Primorski skladi. Medtem ko bi pri NLB-jevem skladu slovenskih delnic še lahko razumeli negativne donose, ki jih povzroča splošno upadanje vrednosti delnic slovenskih podjetij, ima Živa v sestavi Rozajanski kulturski hiši, etnološkem muzeju in muzeju brusačev. V preteklosti je večina ljudi živela od živinoreje na pašnikih v planinah, precej evropskih delnic, zato ni povsem jasno, od kod tako slab rezultat. Najbrž so se na tuje trge podali prepozno in s premalo znanja. V letošnjem letu se je v slovenske sklade nateklo dodatnih 28 milijard svežih prihrankov, kar je primerljivo z letom 2003, koje v sklade priteklo 25 milijard tolarjev, a vendar bistveno manj kot lani, ko smo Slovenci v vza-jemce vložili kar 82 milijard tolarjev. Za upad so v veliki meri krivi padajoči tečaji na ljubljanski borzi, nekaj pa tudi sveža konkurenca iz tujine. Letos je največ svežih sredstev izboril KD-jev sklad skladov Prvi izbor, in sicer 4,5 milijarde tolarjev, sledi pa mu Kombinirani sklad NLB Skladov z 4,1 milijarde. Med družbami za upravljanje ima z 31 odstotki še vedno največji tržni delež KD, na drugem mestu je Triglav DZU s 24 odstotki, sledijo pa NLB Skladi z desetimi odstotki in za njimi Probanka, Ilirika ter KBM Infond. Borut Repše Reziji v sedanjem času pa večina odhaja na delo v industrijske predele v Furlanijo. Zanimivoje, daje dandanes v celotni Reziji le 25 glav govedi. Zaradi opuščanja paše in spremenjenega načina življenja se tako zaraščajo velike površine travnikov in pašnikov. Tu se gospodarjenje z gozdovi in organizacija gozdarske službe od slovenske precej razlikuje. Načrtovanje v gozdovih izvaja državna gozdarska služba, poleg tega pa tudi profesionalna zasebna podjetja, ki imajo za to ustrezno licenco. Gozdarska služba je v Italiji organizirana v okviru 20 regij, ki delujejo na nivoju lokalnih skupnosti. Večina gozdov vdolini je v lasti države in lokalnih skupnosti, gospodarjenjeje zaradi težke dostopnosti nerentabilno. Velika količina padavin in mile temperature ugodno vplivajo na razvoj bogatega in raznovrstnega rastlinstva; med gozdovi prevlad u- Članom Savinjskega gozdarskega društva Nazarje so v Ravanci predstavili delovanje narodnega parka Julijske Predalpe (foto: Lojze Gluk) ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Gozdarji na obisku v jejo bukovja - 70%, velik delež pa predstavljajo tudi borovja in ruševje. V Ravanci, ki predstavlja središče Rezije, so obiskali informacijsko središče Narodnega parka Julijskih Predalp, kjer so jim predstavili delovanje in upravljanje parka. Narodni park Julijske Predalpe je bil ustanovljen leta 1996, meri 10.000 hektarov inje drugo največje zavarovano območje v Furlaniji Julijski Krajini. V parku skrbijo za trajnostni razvoj in strokovno upravljanje zavarovanega območja ter pripravljajo različne razstave, publikacije, pr-iredilve, vodijo skupine turistov itd. Park je bil v izogib konfliktov pri upravljanju oblikovan tako, da v njem ni nobenega naselja. Z ustanovitvijo parka je 10 ljudi različnih profilov dobilo nova delovna mesta. Za lažje doseganje zastavljenih ciljev uprava parka aktivno sodeluje s sosednjim Triglavskim narodnim parkom. Kljub temu daje življenje domačinov v Reziji zaradi specifičnih razmerzelotežko, predstavlja ustanovljeno zavarovano območje z bogatimi naravnimi in kulturnimi danostmi pomembno perspektivo za razvoj Rezije v prihodnosti. Naši gozdarji ugotavljajo, daje Zgornja Savinjska dolina v primerjavi z Rezijo precej lepša, vendar poje potencial bogastva kulturne dediščine in lepot ohranjene narave še vedno premalo izkoriščen. Ob sedanjih trendih nazadovanja industrije in kmetijstva, bo potrebno razmisliti o novih možnostih za nadaljnji razvoj tudi v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi bogate kulturne dediščine in ohranjene narave nam je turizem dejansko usojen. Bogastvo doline nam je ves čas na očeh, le mi ga ne znamo prepoznati in ustrezno ceniti, saj se nam zdi nekaj običajnega in samoumevnega. Včasih je vendarle potrebno pogledati k sosedom, da se zavemo, kaj imamo! JUVANJE 2005 Usposabljanje Jamarske Slovenija je izredno bogata s kraškimi jamami. Raziskanih je že preko 8.000 jam. Žal pa se v jamah dogajajo tudi nesreče. Jame in brezna so precej pogost pojav za hribovje in gorovje v okolici Zgornje Savinjske doline. Lahko se vam zgodi, da vam na prijetnem sprehodu skozi gozd zdrsne ravno v bližini vhoda v brezno. Primerilo pa seje že, daje nesrečni turni smučar padel v globoko Reševalca s sistemom »protiteže« dvigujeta poškodovanca v nosilih (foto: Aleš Stražar) brezno. Včasih pa se zgodi, da se poškoduje kakšen jamar. V vseh takšnih primerih na pomoč prihitijo jamarski reševalci. Svojo pomoč ponudijo tudi pri reševanjih z visokih stavb v primeru požarov in podobnih nesreč. Za učinkovito reševanje je potrebno veliko znanja. V oktobru je Jamarska reševalna služba organizirala enotedensko usposabljanje za devet najbolj aktivnih jamarskih reševalcev iz cele Slovenije. Tečaj je pod vodstvom štirih izkušenih inštruktorjev Jamarske reševalne službe potekal pretežno v Zgornji Savinjski dolini. V stenah na območju Hude Luknje in Zgornje Savinjske doline so pridobivali znanje iz različnih reševalnih tehnik in tovariške pomoči. En dan so namenili tudi osnovam miniranja za potrebe reševanja. Na tečaju so izvedli tri reševalne vaje v breznih na Golteh in pod Olševo. Zaključno reševalno vajo so izpeljali v Klemenškovem peklu, kjer je devet reševalcev izvedlo dvig namišljenega poškodovanca iz globine 210 metrov. Tečajniki so utrdili in dopolnili znanje iz reševalnih tehnik. Tako tečajniki kot tudi inštruktorji so bili zelo zadovoljni z usposabljanjem in tudi z zelo dobrimi odnosi med tečajniki in inštruktorji. V reševalnih akcijah so namreč ravno medsebojni odnosi izredno pomemben dejavnik uspešnega in hitrega reševanja. Mojca Hribernik Miklavževanje v Nazarjah Turistično društvo Nazarje bo tudi letos pripravilo tradicionalno miklavževanje. Nazorske otroke bo Miklavž obiskal v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri pred gradom Vrbovec, kjer bodo osnovnošolci v sodelovanju s člani turističnega društva in frančiškanskim samostanom pripravili kratek kulturni Miklavž pride Kot je v zadnjih letih v navadi, se bo Miklavž ustavil tudi na Rečici ob Savinji in letos s še posebej bogatimi in prisrčnimi darilci razveselil otroke. Kaže, da bo prihod Miklavža, angelov in parkljev spremljal tudi sneg, tako da bo pričakovanje in srečanje z otroškim dobrotnikom še posebej slovesno. Člani domačega turističnega društva so Miklavža prosili, naj se na program in Miklavžev sejem. Če si otroci zaslužijo darila, bodo odločili njihovi starši, ki bodo lahko od sobote, 26. novembra do 4. decembra vživilskihtrgovinah v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti kupili Miklavževe bone. Darila bodo, kot vsako leto, raznolika in praktična. VH tudi na Rečico Rečici oglasi v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri pred farno cerkvijo. Pri obdaritvi otrok bodo morali priskočiti na pomoč tudi starši z nakupom bona v vrednosti tisoč tolarjev, vendar pa organizatorji obdarovanja zagotavljajo, da bo vrednost daril višja od tisočaka. Boni bodo na voljo v samopostrežni trgovini Era pri Ludviku Velamu in v vrtcu na Rečici. Marija Sukalo KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Umberto Eco: Foucaultovo nihalo Zdi se, daje po izidu knjige Dana Browna Da Vincijeva šifra, kjer eno izmed glavnih vlog igrajo vitezi Templarji, svet postal prevzet s skrivnostnejšo platjo katoliške zgodovine, romani s podobno tematiko se izdajajo skoraj kot po "tekočem traku". Tudi v knjigi meseca vam tokrat predstavljamo kompleksen psihološki triler, katerega glavna nit so vitezi Templarji. Nikakor pa ne gre za posnemovalca hita Da Vincijeva šifra, saj je roman enega najpomembnejših intelektualcev moderne dobe, Umberto Eca, Foucaultovo nihalo, bil prvič natisnjen že leta 1988. Kot že rečeno, gre za intelektualen triler, ki ga pripoveduje Casaubon, študent filologije, ekspert za temo srednjeveških vitezov Tem-plarjev. Ta nazadnje na lastni koži izkusi marsikatero temačno spletkarjenje reda, o katerem je še preveč podučen. Roman zajema dve tisočletji človeške zgodovine, od Atlantide preko skrivnih viteških redov do sodobnih magičnih združb. ODPRTJE RAZSTAVE 11. EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ 2005 V GALERIJI MOZIRJE Mozirski Ex tempore se odlično razvija Vseh štirinajst slikarjev, udeležencev letošnjega Ex tempora, razstavlja v Galeriji Mozirje (foto: Ciril M. Sem) Slikarji udeleženci mozirskega Ex tempora, ki iščejo ustvarjalno inspiracijo v lepotah Mozirskega gaja in trškega jedra, so svoje stvaritve slikali v septembru, jih takrat že razstavili na delovni razstavi, z razstavo v Galeriji Moziije pa svoje letošnje slikarske študijske dneve v Mozirju še uradno zaključujejo. Razstava, katere odprtje je skozi oko kritika pospremila umetnostna kritičarka, Anamarija Stibilj Šajn, bo na ogled še do drugega decembra. Letošnjega Ex tempora se je udeležilo štirinajst slikarjev, tako akademikov kot ljubiteljev in likovnih pedagogov in prav vsi so se s svojimi slikarskimi deli prejšnji petek predstavili v Galeriji Mozirje. Otvoritev razstave je prevzela Osrednja knjižnica Mozirje, soorganizatorja sta Kulturno društvo Jurij ter Občina Mozirje. Slikarje udeležence je letos predstavila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, kije obiskovalcem zagotovila, da projekt Extempore Mozirski gaj, ki letos poteka že ena- jsto leto, ne stagnira, ampak postaja vedno boljši, se razvija: »To je kompliment projektu in tudi posameznikom, ki sooblikujejo to razstavo, kajti čeprav se v slovenskem prostoru rojevajo številni novi podobni projekti, marsika- teri po nekaj letih izumre. Tukaj pa, ko le na hitro pogledam po razstavišču, opažam, da se ta projekt resnično razvija.« Zadovoljstvo ob dejsh/u, da je Ex tempore Mozirski gaj dobro utečen projekt, je izrazil tudi njegov idejni vodja in vsakoletni organizator Jure Repenšek. Predsednik Kulturnega društva Jurij poudarja, daje takšna prireditev dobra šola ne le za udeležence, ampak tudi za krajane Mozirja, ki tako dobijo dobro priložnost, da slikarje in njihov način ustvarjanja tudi pobližje spoznajo. Svečano odprtje razstave je letos pripadlo podžupanu Jožetu Grudniku, kije organizatorjem zagotovil podporo mozirske občine tudi vnaprej, spremljajoči kulturni program pa so izvedli člani Kulturnega društva Jurij, kvintet Koledniki. Tatiana Golob RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Sezona lova na sulce uspešno odprta Člani mozirske ribiške družine so na tekoče vode, za katere skrbijo v okviru svojega območja, izredno ponosni. Kvaliteta vode se iz leta v leto veča, vse bogatejši je ribji živelj. Na to kaže tudi uspešen začetek sezone lova na sulce. Letošnjo sezono so ribiči odprli prvega novembra. Odtlej je bilo ulovljenih že več merskih sulcev, ki pa sojih vrnili v globoke tolmune, v katerih sulci kot kralji voda gospodujejo. Trofejni ulov seje 12. novembra posrečil tudi Rudiju Mutecu, dolgoletnemu izkušenemu članu RD Mozirje. Ljubezen do vode in rib je podedoval po svojem očetu, kije bil ravno tako skozi celo življenje pravi borec za ohranitev čistih vodotokov. Z ribiškim tovarišem Mihom Fink-štom sta tega dne pričela namakati trnke že zgodaj popoldan. Prehodila sta domala vse kraje, kjer sta si obetala omembe vreden ulov. Zgodilo pa seje šele malo pred šesto uro zvečer, ko je Rudi pod Ferdlnovim jezom začutil močan poteg. Iz vode je privijačil 90 centimetrov dolgega ter šest in pol kilogramov težkega sulca. Ta popoldan je trofejni ulov uspel Rudi Mutec z 90 centimetrov dolgim in šest in pol kilogramov težkim sulcem v družbi z Miho Finkštom (foto: Benjamin Kanjir) tudi Bojanu Lukšetu. Iz Savinje je globin, ki pa gaje po merjenju vrnil potegnil še osem centimetrov vodi. daljšega in zatorej še težjega kralja Benjamin Kanjir Bojan Lukše je iz Savinje potegnil še osem centimetrov daljšega kralja globin (foto: Benjamin Kanjir) Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 1. kroga: Pivovarna Laško : Radio Fantasy 61:78, Parižlje : Pizzeria 902 78:63, Tweed ŠKŽ : Odgovor 65:50, Brglez.com : Gomilsko 81:71, GG Steklarstvo : Werinox (naknadno). Vrstni red po 1. krogu: 1. Radio Fantasy 2,2. Parižlje 2,3. Tweed Žalec ŠKŽ 2,4. Brglez.com Polzela 2,5. Gomilsko United 1,6. Pizzeria 902 Gornji Grad 1,7. Odgovor Polzela 1, 8. Veterani Pivovarna Laško 1,9. GG Steklarslvo 0, IO. Werinox Celje 0. DT KARITAS MOZIRJE Skupaj stopimo na sončno stran življenja Letošnji teden karifas poteka pod gesiom Skupaj stopimo na sončno stran življenja. Ta stavek je povezoval nit dogajanja, ki je bilo 20. novembra pripravljeno na odru mozirskega kulturnega doma, ki je bil zaseden do zadnjega kotička. Na letošnjem drugem koncertu, ki sta ga vodila Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik, seje predstavila kopica glasbenih gostov. Dogajanje so pričeli najmlajši, učenci osnovne šole Mozirje, sledili pa so Matija Veninšek s frajtonarico, Adi Smolarssvojimiživljenjskimi nauki, pevka Mateja Jan, ansambel Mogu, Zapeljivke, flavtistka Patricija Fajdiga v spremstvu Tonija Acmana, recitatorka Katarina Čretnik, vokalna skupina Mlada srca, pater Janez Ferlež, Regina, ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji in za piko na i še Suška banda z Darkom Atelškom z Rečice ob Savinji. Koncert je prav gotovo zelo dobro uspel. Ne zgolj zaradi denarja, kije bil nabran tudi s pomočjo nekaterih sponzorjev, tudi zaradi dejstva, da seje spregovorilo o ljudeh, o katerih neradi govorimo. O tistih, ki potrebujejo pomoč in ki jim vsakdan prinaša izzive z reševanjem najpreprostejših vprašanj. Tudi otem, kako bodo plačali položnice in kaj bodo jedli. Že več let aktivno in organizirano župnijska karitas deluje tudi v Mozirju. Mnogi prostovoljci, kijih vodi Alenka Brezovnik, skozi celo leto sodelujejo v raznih akcijah. Poleg obiskovanja starejših, razdeljevanja najnujnejše pomoči, denarja, akcij zbiranja hrane in oblačil, pa so letos že drugo leto zapored organizirali dobrodelni koncert. Benjamin Kanjir Zlatko Gričnik, generalni tajnik škofijske karitas Maribor: »Obrobne, zavržene ljudi, ne more rešiti denar. Mogoče smo ravnozaradi njega tam, kjerje rob dostojanstva. Reši nas lahko samo človek, človek odprtega srca in duha. Človek, ki daje in dela iz ljubezni, ne iz preračunljivosti. Človek, ki se zaveda, daje rob zelo daleč, a hkrati zelo blizu.« Uvod v koncert so naredili najmlajši, učenci osnovne šole Mozirje {foto: Benjamin Kanjir) KOMEDIJA NAVADEN ČLOVEK V GORNJEM GRADU Parodija srbskega malomeščanstva pravšnja tudi za današnji čas Mlademu pesniku pri dekletu delajo težave lastne neresnične izjave (foto: Marija Šukalo) Ob 125-letnici organiziranega kulturnega delovanja v Gornjem Gradu so člani gornjegrajskega kulturnega društva preteklo soboto premierno predstavili komedijo Branislava Nušiča Navaden človek v režiji Edija Mavriča Savinjčana. Z njo so gornjegrajski komedijanti, ki se v igralce prelevijo le v prostem času, v poldrugi uri v prepolni dvorani nasmejali občinstvo različnih generacij. Dogajanje je postavljeno v Srbijo v začetku 19. stoletja. Junakje mladi pesnik, ki zaradi svoje pesmi pride v navzkriž s tedanjo oblastjo. Vse pa se začne zapletati, ko se zaradi tega umakne k prijatelju in se lažno predstavi njegovim staršem. S tem postane ujetnik svojih neresničnih izjav, da pa je mera polna, je tu tudi domača hči in seveda ljubezen. Igro, ki prikazuje srbski meščanski živelj, je režiser Savinjčan ob scenski postavitvi, za katero sta poskrbela Jože Ramšak Zotler in Ivo Tes-ovnik, uspel postaviti na gornjegrajski oder kljub težavam s kadri. Kot kaže, je namreč vse manj talentov, ki bi svoj prosti čas namenili kulturi. Tako je Mavrič v ansambel privabil igralko iz Nazarij in igralca iz Radmirja in Nove Štifte. A kot so pokazali odzivi publike, je bila izbira zadetek v polno in seveda dokaz, da se pod odlično režijsko taktirko Gornjegrajca dobro znajdejo tudi ostali Zgornje-savinjčani. Marija Šukalo banka celje Hitri kredit (« 080 10 27 ; Pvc okna, vrata, zimski vrtovi, senčita R.S.L. Levec, d.o.o. prodaja NISSAN 03/425-45-22, 03/425-45-23 SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje, tel 03/42 55 800, e-mail:info@simer.s i PLATIŠČA: 14 col 15.480 SIT 15 col 16.080 SIT 16 col 17.880 SIT Č@ mist® zamanijalE gym, Je skrapE čas, dia mas obiščete. Uredimo vam bankredit! V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru: 'vuimansmiM AVTOOPTIKA NOVAK 222SŽ2Z3 I Joi» Nove* M>, Okonha 9.3333 gubno ob tov»# Tol, Fax: 03/5841-169,03/838-10-70, GSM: 041/78J661 <>J0I7WXAG, 2:1 Bohinec (38). KMN Tomaž Ormož: Bedrač, Horvat, Magdič, Miklošič, Bohinec, Gašpar-ič, Kamenšek, Janžekovič, Goričan, Lah, Mar, Cvetko. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Vreš, Banovšek, Kroflič, Hren, Presečnik, K. Šemenc, D, Kugler, V. Kugler, Mihajlovič, J. Šemenc, Tratnik. Rumeni kartoni: Dušan Bohinec, Danilo Cvetko (KMN Tomaž Ormož), V. Kugler (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Igralec tekme: Ivan Bedrač (KMN Tomaž Ormož). Lestvica po 7. krogih: 1. Gip Beton MTO 7 700 36:19(17) 21 2. Dobovec 7 60 1 39:25 (14) 18 3. Oplast Kobarid 7 4 1 2 25:19(6) 13 4. Tomi Press Bronx 7 4 1 2 24:19(5) 13 5. Svea Lesna Litija 7 304 30:24(6) 9 6. Puntar Tolmin 7 2 1 4 26:32 (-6 ) 7 7. Slovenica AG Kravos 7 2 1 4 21:29 (-8) 7 8. Tomaž Ormož 7 1 24 17:27 (-10) 5 9. Nazarje Glin IPP-AM Mik. 7 1 1 5 22:30 (-8 ) 4 10. ŠD Extreme Ribnica 7 1 1 5 20:36 (-16) 4 KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Serija porazov še ni prekinjena V Grosupljah so bili domačini favoriti, Nazarčani pa so si povrnili formo dobre obrambe. Za lepo košarkarsko predstavo, polno dinamike, zanimivih taktičnih bojev in negotovosti do zadnjih minut sta poskrbeli obe ekipi. šele v zadnji četrtini, koso Nazarčani lovili vodstvo domačih s številnimi osebnimi napakami. Domačini pa so žal neumorno realizirali proste mete. Grosupeljčani so s serijo 11:0 povedli za 13 točk in nato uspešno kontrolirali gibanje rezultata do zmage. V soboto je na sporedu lokalni derbi v Preboldu, kjer prirejajo dneve košarke in lahko pričakujemo polne tribune. Za nazorske navijače je odhod z avtobusom ob 17.30 uri izpred športne dvorane v Nazarjah. Ta tekma bi utegnila biti ključna za mirno nadaljevanje prvenstva za obe ekipi, zato v klubu vabijo ljubitelje košarke, da jih pridejo spodbujat. Tomaž Križnik KK Grosuplje : KK Nazarje 74:65 (16:9, 17:21, 20:14, 21:21) Grosuplje. Dvorana Brinje. Gledalcev 50. Sodnika: Robert Oberlajt (Maribor) in Iztok Puhek (Razvanje). Tehnični komisar: Brane Sok (Ljubljana). Grosuplje: Thaler 10, Markovič 22 (13-15), Mendiževec, Božič 24 (5-6), Pridigar, P. Hojč, Ploj 6 (2-2), Cvetkovič, Nose 6 (2-4), Tratnik, T. Hojč 6. KK Nazarje: Milčič 12 (1-2), Žerjav 3, Gelb, Vaupotič 2 (2-2), Zadravec 3, Vodončnik 6, Plaskan, D. Matijevič, Grebenšek 22 (4-7), Valenčak 7 ( 1 -2), M. Zakrajšek 10 (2-4). Prosti meti: Grosuplje 22-27, Nazarje 10-17. Osebne napake: Grosuplje 22, Nazarje 24. Igralec srečanja: Goran Markovič (Grosuplje). 2. SKL - vzhod: lestvica po 7. krogu: l.ŽKK Maribor 7 7 0 603 :477 (+126) 14 2. Janče 7 5 2 556 :476 (+ 80) 12 3. Grosuplje 7 5 2 592 :526 (+ 66) 12 4. Ježica 7 5 2 552:502 (+ 50) 12 5. Ruše 7 4 3 586:568 (+ 18) n 6. Prebold 7 3 4 531 :584 ( - 53) 10 7. Nazarje 7 3 4 486:542 (- 56) 10 8. Ilirija 7 2 5 546:589 (- 43) 9 9. Pivovarna Laško ml. 7 1 6 517:564 (- 47) 8 10. Ptuj 7 0 7 473:614 (-141) 7 Rezultati 7. kroga: Grosuplje : Nazarje 74:65 Ptuj : Prebold 83:88 ŽKK Maribor: Ilirija 114:65 Pivovarna Laško ml. : :Ruše 65:71 Ježica : Janče 68:65 GENERALNI SPONZOR' B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje_________, V začetku so Nazarčani s težavo dosegali točke. Ko pa je v igro vstopil center Grebenšek, je nadaljeval učinek branilca Milčiča, do takrat edinega napadalno razpoloženega igralca. Z njim so dobili prevlado nad Grosupeljčani, saj je v tandemu z Valenčakom in ob Matiji Zakrajškom stalno ogrožal vodstvo domačinov. Žal pa ni bilo strelske podpore z zunanje linije. Branilci so se s trojkami prebudili MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO V JU-JITSU Uspešna Pahovnik in Ločičnik V soboto, 29. oktobra, se je v športni dvorani August Scharttner Halle v Hanau, v Nemčiji, zaključilo prvo svetovno prvenstvo vju-jitsu za mladince do 21 let. Svetovnega prvenstva se je udeležilo približno 600tekmovalcev iz 24 dižav, med njimi tudi reprezentanca Republike Slovenije. Slovensko mladinsko reprezentanco je sestavljalo 11 tekmovalcev iz različnih ju-jitsu klubov, med njimi tudi Janez Ločičnik in Andrej Pahovnik, člana Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada. Oba tekmovalca sta se uvrstila v reprezentanco, ker sta na domačih in mednarodnih tekmovanjih vju-jitsu dosegla vrsto dobrih rezultatov. Na svetovnem prvenstvu sta samo potrdila svoje dosedanje trdo delo, kottudi dobro delo trenerjev domačega kluba. Andrej Pahovnikje uspešno nastopil v kategoriji do 69 kg, kije bila ena izmed najmočnejših na prvenstvu. Zasluženo seje uvrstil v polfinale, kjer je za vstop v finale žal moral priznati premoč Francoza. V borbi za tretje mesto je nastopil z veliko odločnostjo in si z dobro borbo prislužil končno tretje mesto. V kategoriji do 94 kg je nastopil Janez Ločičnik in osvojil peto mesto, kar je dobro izhodišče za nadaljnja tekmovanja v članski kategoriji. Z doseženimi rezultati je bil zadovoljen tudi selektor mladinske reprezentance, Tomi Stankovič, član in trener Ju-jitsu kluba Samuraj. Iz Hanaua so se reprezentanti vrnili z eno srebrno in petimi bronastimi medaljami; še en dokaz več, da se ni potrebno bati za prihodnost ju-jit-sa. Barbara Virant Andreju in Janezu so nastop na svetovnem prvenstvu omogočili: Franček Grudnik s.p.. Pekarna Kramer, Žito Gorenjka d.d.. Optika Likeb, Klub zgornjesavinjskih študentov. Vsem skupaj se najlepše zahvaljujemo. V Centru starejših smo martinovali Zdi se, kot da smo si včeraj zaželeli srečo ob novem letu, a je pred vrati že novo. Ravno je bila pomlad, koje vse zacvetelo, za njo je prišlo toplo, razburljivo poletje in že je tu zrela jesen, ki pred vrata prinaša prosojno listje, riše neponovljive žarke na nebo, podarja bogate sadove in nas opominja, da prihaja bleščeča zima in z njo počitek. Čudovit jesenski dan, ki ni bil navaden, temveč dan, ko praznuje sveti Martin. Sonce, obarvano listje, radost, ljubezen, žlahtna kapljica in razumevanje. V Centru starejših smo potrebovali samo še prijetno in ubrano glasbo s petjem. In pričarano smo imeli tudi to. Obiskale so nas dame iz Velenja, ki se družijo v Ženskem pevskem zboru Društva upokojencev. S prisrčnim nastopom, polnim mogočne pesmi, so s seboj prinesle sporočilo, da je svet tudi zato tak, kakršen je, ker ni dovolj samo vedeti in misliti, ampakje treba živeti, uporabljati zakone ljubezni, zakone misli, dobrosrčnosti, živeti v sožitju, z roko v roki. Podarile so nam več kot melodije. Naredile so nam lepšo jesen, jo obarvale z več rumene, dale soji toplino in energijo, ki jo še kako potrebujemo. S tem dnem so zasadile želod našega druženja, ki naj zrase v velik hrast, ki ga ne bo mogoče izruvati. Ob slovesu so nam obljubile, da pridejo vsako leto. Mi pa smo jim zaželeli, naj vse leto hodijo po sončnih poteh in naj jih spremljajo lepe misli, besede, pesmi ter dobra dejanja, dokler se spet ne snidemo. Saša Venišnik Center starejših Gornji Grad ČRNA KRONIKA • TRČILA V VREČKO PEŠCA Radmirje: Na regionalni cesti Mozirje-Radmirje,tik pred križiščem v Gornji Grad, se je 14. novembra okoli pol šestih zvečer zgodila prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila je kljub izogibanju trčila v vrečko, ki jo je nosil pešec. Slednji je hodil po sredi cestišča, bil pa je brez kresničke in pod vplivom alkohola. • S PALICO IN PESTMI NAD SOSEDE Nazaije: 19. novembra okoli 11. ure dopoldan je občan s Prihove čistil okolico hiše in odnesel odpadne veje na odlagališče. Ko se je vračal, gaje v bližini bencinskega servisa dohitel in z železno palico brez razloga udaril sosed. Zoper nasilneža sledi kazenska ovadba in obdolžilni predlog. 20. novembra zjutraj pa je drug sosed prihajal iz smeri Nazarij proti Prihovi. Koje prišel čez most, gaje že imenovani občan ustavil, se z njim pogovarjal, nato pa ga s pestjo udaril v obraz. Pri tem gaje poškodoval. Sledi seveda še ena ovadba. • ZAGORELI ODPADKI Nazarje: Pred kurilnico na deponiji v kompleksu bivšega Glina so se 20. novembra okoli petih zjutraj vžgali lesni odpadki. Zgorelo je več lesa, širjenje požara in nastajanje nadaljnje škode pa so preprečili prostovoljni gasilci iz Nazarij in Šmartnega ob Dreti. Z delovnimi stroji in s pomočjo zaposlenih so večjo količino materiala odstranili na drugo mesto ter požar po več urah dela dokončno pogasili. • ZAGORELI FILTRI V PROIZVODNI Ljubno: 21. novembra ob 18.34 uri so iz neznanega vzroka zagoreli filtri za odsesavanje v proizvodni hali kovinsko predelovalne industrije KLS d.d. na Ljubnem ob Savinji. Požar, kije uničil filtre, so omejili zaposleni, pogasili pa so ga gasilci iz PGD Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okoni-na. Višina materialne škode še ni znana. • UJET PRI VLOMU Rečica ob Savinji: Sreča je zapustila Savinjčana, ki je 21. novembra zjutraj vlomil v enega izmed lokalov na Rečici ob Savinji. Policist s službenim psom, kije bil na obhodu, je namreč zaslišal čuden ropot iz lokala. Skupaj s kolegom sta postala pozorna in kmalu odkrila nepridiprava, ki seje skrival na stranišču lokala, v katerega je vlomil. POLICISTI OPOZARJAJO Pešec tokrat k sreči ni bil poškodovan. Policisti pa opozarjajo vse udeležence v prometu, še posebno pa pešce, da med hojo uporabljajo kresničke, oblačijo pa se v svetlejša oblačila. Razna svetilna telesa so ob njihovi uporabi marsikateremu pešcu že rešila življenje. GLIN GRIF Družba za strojno, efektno in gradbeno dejavnost d.o.o. 3331 Nazarje, Lesarska 10, SLO ZAHVALA Gasilcem PGD Nazarje in PGD Šmartno ob Dreti ter Gozdnemu gospodarstvu Nazarje organizacijski enoti Žaga se zahvaljujemo za uspešno in strokovno gašenje požara na deponiji goriv. Glin Grif d.o.o. Nazarje Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Možine, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145.