Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 25 • LETO XI • 30. JUN. 1972
Ob praznovanju dneva Iskre
V naši poslovni prevladuje tržna
Pomen Iskre v našem gospodarstvu, pa tudi v inozemstvu prav gotovo postaja iz leta v leto močnejši. Rezultati petih, šestih let kažejo veliko ekspanzijo Iskre v proizvodnji, hkrati pa tudi intenziven plasman naše proizvodnje oa domačem in tujih tržiščih. Mislim da so redke take integracije industrijskih podjetij v Jugoslaviji, ki bi pokazale tako moč, prodor-host in ekspanzijo.
Podatki zadnji let kažejo, da se naša stopnja izvoza giblje od 30 do 40%. če upoštevamo, da je letna stopnja proizvodnje od 20 do 30%, je razvidno, da je bil dan poslovni politiki Iskre izreden pomen prav izvozni orientaciji. V Iskri je že vrsto let prisotna tržna koncepcija, tržna doktrina, to pomeni, da morajo biti proizvodnja, program kot tudi dimenzije proizvodnje prilagojene tržišču, tako domačemu kot inozemskemu, in da se vse proizvodne organizacije prilagajajo potrebam trga.
Poleg tega, da je Iskra eno od največjih podjetij v Jugoslaviji, lahko rečem, da tudi v Srednji Evropi predstavlja pomembno podjetje. Imamo dobre poslovne odnose s partnerji, zlasti v Zahodni Nemčiji, Italiji, v Angliji, v Združenih državah Amerike in tudi z vzhodnimi socialističnimi partnerji. Struktura je približno že vrsto let taka, da tri četrine našega izvoza plasiramo na zahodna, konvertibilna tržišča, približno četrtino pa na vzhodna ali klirinška področja. Tako strukturo mislimo obdržati tudi v bodoče. Velikega pomena je tudi to, da stremimo za tem, da je naš izvoz večji kot pa uvoz, da v naši poslovni politiki koristimo čim več domačega repromateriala in da v manjši meri, uvažamo in s tem tudi seveda pomagamo Pri konsolidaciji ekonomske Politike celotne države.
Imamo z vrsto inozemskih partnerjev dolgoročno poslovno sodelovanje, ki se razteza °d preprostega komercialnega sodelovanja, pa tudi do kapitalnega vlaganja inozemskih partnerjev. Menim, da jo tako povezovanje racional-ho, ker s tem dosegamo viso-
politiki
usmerjenost
HORJUL
Zopet se pripravljamo na praznovanje dneva borca — 4. julija, ki ga bomo v okviru ZP ISKRA praznovali v soboto, dne 1. julija v Horjulu. Nas, vse bivše partizane in aktiviste veseli, da je današnja velika, združena ISKRA ta naš veliki praznik prevzela tudi kot svoj praznik. Leta minevajo in letos praznujemo že 31-letnico od usodne odločitve jugoslovanskih narodov, da se z orožjem v roki . upro nadutemu okupatorju, ki si je podjarmil skoraj vso Evropo in bil na višku svoje moči in slave. V mislih se spominjamo vročih julijskih dni leta 1941, ko so odhajali v partizane in ilegalo prvi naši tovariši. Na naš upor je okupator odgovoril s strašnih terorjem in okrutnostjo. Ob cestah so takrat ležala prestreljena telesa talcev in gorele so slovenske vasi in domačije. Marsikdo je v tistih julijskih dneh 1941. leta dvomil v uspeh upora proti taki veliki sili, kot je bil Tretji Rajh. A kljub temu smo verovali, upali in se borili. Mnogi najboljši so padli, toda upor se je širil in razraščal. Dolga je bila doba
ko stopnjo tehnolgije pri naši prizvodnji, nadalje pa tudi možnost dolgoročnega pla-smana naših proizvodov na inozemskih tržiščih.
Prav gotovo je ena od bistvenih zahtev inozemskega trga kvaliteta im cene naših proizvodov. Lahko rečem, da smo v pogledu kvalitete v večini naših proizvodov dosegli zahtevano kvaliteto inozemskih partnerjev, pripominjam pa, da pri nekaterih proizvodih še ne dosegamo zahtevne kvalitete, zato je prav, da v letošnjem letu, ki je proglašeno kot leto kvalitete, vlo-
(Dalje na 2. strani)
Tovarna elektronskih instrumentov v Horjulu — letošnja Jubllantka
1. julij 1972
Vsem članom delovnih kolektivov organizacij ženega podjetja Iskra še zadnjič kličemo nasvidenje na proslavi v Horjulu
Misli ob dnevu borca
Franc Križnar — predsednik ZB ZP
štirih let, toda končno smo le zmagali. Osvobojeni okupatorja in socialnih zatiralcev, smo s skorajda neverjetno prizadevnostjo začeli z obnovo porušene domovine in ljudske množice so ustvarjale s svojim delom skoraj neverjetne stvari.
Danes, po tolikih letih smo ustvarili dokaj visok življenjski standard, vsaj za večino ljudskih množic. Žal pa moramo z malo grenkobe ugotavljati, da marsikaj v naši družbi ni tako, kakor smo si zamišljali. Marsikdo v tej družbi živi bolje, kakor bi si s svojim delom zaslužil. Bivši borci se tega seveda dobro zavedamo in marsikdaj tudi kritiziramo. Kljub temu pa smo ponosni, da se naša domovina razvija z nezadržnim tempom v moderno in tehnološko razvito skupnost.
Ob našem velikem prazniku se s hvaležnostjo spominjamo tistih naših tovarišic in tovarišev, ki so svoja življenja vtkali v zgodovino naše domovine. Pozivam vsa člane ZB in ostale člane delovnega kolektiva, da s svojo prisotnostjo v Horjulu dna 1. julija, praznujejo Dan borca in manifestirajo solidarnost delovnega kolektiva ZP ISKRA.
Generalni direktor ZP — Vladimir Logar, dipl. oec.
Jisbilsnii 15	-letnega dela
Albert Burnik	Janez Suhadolc
Valentin Buh	Marija Šibav
Franc Golc	Janko Šibav
Ivanka Grdadolnik	Ana Velkavrh
Zora Grdadolnik	Marjan Vračko
Franc Grom, st.	Ana Zalaznik
Breda Kavčič	Janez Zamejc
Mira Kogovšek	Janko Žvokelj
Frančiška Končan	Jožica Jerman
Štefan Korenčan	Marija Vehar
Julijana Kozina	
Zorka Kucler	Razvijalci, člani kolektiva
Štefanija Makar	ZZA, ki 15 let delajo za
Angelca Mole	tovarno v Horjulu
Ivanka Nagode	
Frančiška Nagode	Adi Šušteršič
Jože Slabe	Emanuel Filipašič
Franc Stanovnik	Danilo Mozetič
Ivanka Suhadolc	Tone Polajnar
NEKOA8CJ9 DBftE&CTORJi TOVARNE V
VLADIMIR KLAVS, dipl. ing.
Pravzaprav sem že večkrat odgovarjal na vprašanje, kako da je prav v Horjulu zrasla tovarna, ki ima v svojem proizvodnem programu tako zahtevno tehnologijo profesionalne elektronike. Treba je vsaj v mislih pogledati 15 let nazaj, pa bomo našli odgovor na to vprašanje.
V takratnih Elektrozvezah v »Rižarni« na Linhartovi cesti v Ljubljani je deloval strokovno močan oddelek elektronske merilne stroke, ki je bil razdeljen na 5 specializiranih laboratorijev z okrog 60 strokovnjaki in majhno proizvodno skupino. V laboratoriju je bila ustvarjena vrsta novih aparatov za različne namene, ki bi jih bilo treba proizvajati. Tedaj pa nismo imeli niti prostora niti potrebne opreme. Vsa naša prizadevanja, da bi v Ljubljani dobili ustrezne proizvodne možnosti, so bila zaman. V Horjulu pa je nekaj let pred tem zrasla stavba, ki je bila na pol dograjena in v takšnem stanju ostala prazna. Načrt, da bi v njej
organizirali pletilstvo ni uspel. Lastnik stavbe, takratni ljubljanski okraj nam je zgradbo dal na razpolago, če smo pripravljeni v njej organizirati proizvodnjo. Hkrati s stavbo smo dobili tudi najnujnejše kredite, da smo jo lahko zgradili do konca in vsaj za silo opremili. Tako torej je nastal najprej obrat Elektronika, ki se je čez leta razvil v samostojno tovarno elektronskih instrumentov.
To dandanes zveni povsem logično in preprosto, takrat, pred 15 leti, pa je bilo sicer tudi logično, vendar pa ni šlo vse tako lahko. Predvsem smo še pred odločitvijo, da gremo v Horjul, morali rešiti vprašanje prevoza okrog 60 strokovnjakov iz Ljubljane v Horjul in nazaj. Že takrat je bilo treba vse te tovariše nagovoriti in navdušiti, da so se končno vsi prostovoljno odločili za preselitev v Horjul. To niti ni bila hvaležna in lahka naloga. Nekateri so pač menili, da je preselitev daleč iz Ljubljane nesmiselna. Pri vsaki najmanjši motnji, bodisi v transportu na delo ali z dela, ali kakršne koli druge pomanjkljivosti, smo pobudniki proizvodnje v Horjulu brž občutili vso težo očitkov teh nekaternikov. Le moj takratni namestnik Zoran Michler, dipl. ing. ve, kako sva vse momente selitve pretehtavala, preden sva se dokončno odločila za to tvegano akcijo. No, ker nisva bila samo midva entuziasta, pač pa še kopica drugih, je akcija v polni meri uspela.
S pomočjo požrtvovalnih domačinov smo tovarno hitro napolnili, da je celo kmalu postala pretesna in že po dobrih treh letih je sledila rekonstrukcija. Tovarni-
ške prostore je bilo treba podvojiti in jih opremiti z dodatno opremo za manjkajoče tehnološke postopke.
S tem pa seveda ni bil zaključen razvoj tovarne, nasprotno, s tem je bila ustvarjena šele prava osnova za njen naslednji vzpon in rast. Hkrati z razvojem tovare pa je rasel tudi nov, ustvarjalen delovni kolektiv in z njim celotna horjulska dolina. Vzgojil se je nov rod strokovnjakov, ki danes živi in dela v tovarni.
Današnja 15-letnica je tako pregled razvoja tovarne, delovnega kolektiva v njej in vse horjulske doline. Tisti, ki so Horjul poznali od prej, naj presodijo, ali so rezultati ustrezni in, ali je bila akcija pravilno zastavljena.
če gre horjulskemu kolektivu odlična ocena, kar kaže tudi odločitev Iskre, da s svojim praznikom in praznikom borcev poveže tudi počastitev 15-Ietn.'ce obstoja Elektronike, bi hotel tak rezultat pojasniti še z naslednjim: vsa leta, kar sem vodil proizvodnjo v Horjulu, sem bodisi sam, ali skupno s psihologom republiškega sekretariata za delo testiral sle-, hernega zaposlenega. Večletni rezultati testov (testiranih je bilo nad 500) so kazali nadpovprečno raven. Za to takrat nismo imeli prave razlage, dosegli pa smo dobre rezultate z novo zaposlenimi.
Bili bi pa seveda krivični, če ne bi priznali bistvenih zaslug tudi vsem tistim, ki so dolga leta »rajžali« na delo v Horjul. Predvsem pa velja vse priznanje in iskrena čestitka vsem tistim, ki so zdržali vseh 15 let in so še danes zvesti tovarni Elektronika v Horjulu.
ZORAN MICHLER, dipl. ing.
Zarodek proizvodnje v Horjulu sega pravzaprav še v obdobje 1950—1951, ko se je v IEV formiral laboratorij za elektronske merilne instrumente, z nalogo razvijati in izdelati kontrolni instrumen-tarij za tovarno Telekomunikacije na Pržanu ter za proizvodne obrate IEV. Ob prvih dosežkih tega laboratorija in splošnem pomanjkanju tovrstne opreme v državi, se je brž izvedelo, kaj smo tu ustvarili in začelo se je pojavljati vedno več interesentov za te izdelke iz vseh področij.
Začetek je bil res vsestransko skromen. Tu smo začeli delati predvsem mladi, še študentje, nod mentorstvom dipl. ing. Slavoja Jenka. Tudi naša oprema je bila nadvse primitivna. Laboratorijsko mizo sta sestavljali dve navadni mizarski kozi in čez njiju panel nlošča. Imeli smo skopo izbiro preprostega orodja, tesne delovne prostore in še vrsto drugih težav. Delali pa smo predvsem iz materiala, ki ga je tu pustila vojna.
Vsa naša tedanja prizadevanja so rodila ob skromnih možnostih in ob minimalnih izkušnjah, dokaj zadovoljive rezultate in le-ti so nas vzpodbujali naprej. V pičlih šestih letih je naš razvoj le dosegel takšno raven, da je bilo mogoče v Horjulu začeti s proizvodnjo.
Tudi v Horjulu so bili začetki zelo skromni, vendarle tedaj smo imeli že nekaj iz- , kušenj, izboljšano opremo, za tedaj zadostne delovne prostore, posvetili pa smo , vso pozornost pridobivanju novih strokovnih sodelavcev, ogromno naporov pa smo žrtvovali za strokovno uspo- | sabljanje kadra, zlasti domačinov, iz katerih je bilo čim prej treba formirati Sposoben delovni kolektiv. To smo uspevali ob nesebičnem prizadevanju vseh, s številnimi strokovnimi tečaji, ki smo jih sami prirejali in vodili in lahko rečem, da so obrodili zaželene sadove, saj si je de lovni kolektiv v sorazmerno kratkem času pridobil potrebne izkušnje, na osnovi katerih, je nato rasla naša proizvodnja.
Rezultati, ki smo jih dosegli, so vse bolj razbijali mnenja nekaterih, ki so tovrstni proizvodnji v Horjulu obetali le nekaj mesečno življenjsko dobo in nato neslaven konec.
Sele danes, po tolikih letih lahko inv dojamemo, kaj pomen; pošten in iskren odnos med sodelavci, kaj pomeni skupen in jasen cilj in nenehno skupinsko delo. Bili smo veliki entuziasti, toda na realnih tleh in prežeti z eno samo željo — da bi začeto delo napredovalo in prinašalo rezultate, ki smo jih v začetku morda le rahlo slutili. In spričo tega vsega se je
fiiimtiiiiimiiimiii.mitmimmiimiitiiiiiiitiiii mmiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiimiimitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii iiiiiiiimtmmmiiimmttiii.iiiiiiiiimmittiiiiiimiiiiimmiimiinimmiiimnmiiniiiii
OB 30-LETNICI DOLOMITSKEGA ODREDA
Na ključu
(Odlomek iz romana »Dolomiti se krušijo«)
V Horjulu se je oglasil zvon, v vetru so se slišali njegovi brneči glasovi zdaj tiše, zdaj glasneje. »Poldne je,« se je porodilo komisarju Alešu v mislih. In ko se je ozrl v dolino, še to: »Zdaj bodo šli ljudje jest.« Ob tej misli se je spomnil, da so tudi oni lačni. »Bog ve, če je kuhar skuhal kosilo? In zopet sem pozabil naročiti, naj bolj zabeli.«
Tedaj mu je uho ujelo pisk signalne piščalke. Napel je oči in ušesa. Nič. Le siva debla bt,ikev je razločil, gole veje in rjavo, razmočeno listje na tleh.
Pomaknil se je k robu ploščatega temena. Zagledal je
Boiteta, Pagata, Toneta in Frenka. Prvi trije so bdi negibno prilepljeni k debeli bukvi, komaj jih je razločil. Frenk pa se je premikal. Ležal je z glavo navzdol. Alešu se je zdelo, da že meri. Tedaj je zagledal, da se niže na pobočju nekaj giblje, počasi, kakor da se med drevjem pasejo krave. Napel je oči in zagledal čelade. Te zoprne čelade. Nagonsko se je pomaknil za drevo.
Spodaj je nekdo začel kričati s cvilečim, visokim glasom. Aleš ni razumel besed, ker so bile italijanske. Videl pa je, da so čeladarji za hip obstali, nato pa začeli hitreje riniti naprej, nazadnje so skoraj tekli. Frenk je še vedno čakal; zdaj je ležal kakor mrtev. »Moral bi že vžgati,
preblizu jih ne sme pustiti,« se je Aleš v mislih pogovarjal sam s sabo. Zbal se je za Frenka, Pagata, Boiteta in Toneta. Prvi sovražniki so se jim že nevarno približali. Za temi pa so hiteli novi. Alešu se je zdelo, kakor da se je roj kobilic pognal po pobočju.
Prvi niso bili oddaljeni od Pagata, Boiteta, Toneta in Franka več kakor deset do dvajset metrov.
Tedaj je zapela Frenkova strojnica.
Aleš je videl, kako je roj kobilic obstal, nato pa se z veliko hitrostjo zagnal nazaj. Spodaj je nekdo spet kričal z enako cvilečim glasom kakor prej. Toda Frenkova strojnica je bila še glasnejša. Vmes so se slišale Pagatova, Boltetova, Tonetova in druge puške. Celo tanki glas Bogdanove italijanke je Aleš razločil.
Nenadoma je zaregljalo od vseh strani, z leve, z desne.
s srede ... Nad sto in sto krogci j je zasikalo v zraku. Aleš je postal ves trd. Prilepil se je k bližnjemu drevesu, a se mu je zdelo, da se ne bi smel. Strojnice in puške so preveč drdrale. Bal se je, da fantje ne bi zdržali na položajih, če ga ne bi videli, da je tu. Morda bi jih zagrabil poplah in bi zbežali.
Krogla se je zadrla v sosednje drevo, drobec skorje mu je udaril v -obraz, naslednji trenutek pa sta ga poškropila pesek in prst, strojnični snop je ril v zemljo tik pred njim.
»Skrij se, vidijo te!«
Nekdo je zakričal nad njim kakor nad paglavcem. Aleš je planil za debel hrast. Šele nato je pogledal, kdo kriči nad njim. Bil je Grom, komandir prve čete. Ni se skril v strelni jarek, temveč je ostal na vrhu, da je imel pred sabo vso četo. »To je dobro, da je tako napravil,«
je šlo Alešu skozi možgane. Nasmehnil se mu je, kakor da ga je hotel opogumiti. Toda sam je bil še bolj potreben vzpodbudnega nasmeha. Čutil je, da mu drhti vse telo.
Tedaj se je spomnil Gromovih besed.
»Zakaj pa se ti ne skriješ?« je zavpil. »Ubilo te bo.«
»Eh, vsaka krogla ne zadene,« je odgovoril Grom mirno in zamahnil z roko, kakor da se otepa nadležnih muh.
Naslednji trenutek se je sklonil, se prijel za gleženj-
»Ali si ranjen?« je zaskrbelo Aleša.
»Samo v nogo.«
Nekaj sekund se je držal za nogo, nato pa je začel lezti skupaj kakor vreča, ¡z katere se usipa pšenica.
Aleš je planil k njemu-Opazil je, da mu je gleženj ves krvav, prav tako tudi dlan, s katero je še vedno tiščal rano.
te pičla tri leta po začetku proizvodnje v Horjulu pokazala nujna potreba po rekonstrukciji tovarne, t. j. po dograditvi in izpopolnitvi njene opreme, kar je pogojevalo nadaljnjo rast proizvodnje. In če ob zaključku znova ugotovimo, kaj vse je pred leti bilo mogoče ustvariti dejansko iz nič, ob neizčrpni volji, tesnem sodelovanju in iskrenih medsebojnih odnosih, podrejenih skupnemu cilju — za kar je najlepši dokaz današnja tovarna v Horjulu, sc človek zamisli ob dejstvu, da nam je danes, včasih veliko manj pereč problem, ob bistveno boljših materialnih in drugih pogojih, zelo težko, ali celo nemogoče rešiti.
Tudi danes, po tolikih letih bi nam še kako koristilo malo več entuziazma, vztrajnosti in iskrenega medsebojnega sodelovanja, pa bi nam bilo zagotovo laže.
ALBERT BURNIK
V petnajstih letih se v tovarni, kakršna je iz obrata v L 1957 nastala v Horjulu, zgodi toliko, da se človek
komajda- odloči, o čem spregovoriti. Pa vendar — kot trdno zrasel s kolektivom, od vsega začetka do danes, z zadovoljstvom in ponosom, gledam na našo skupno zgodovino in razvoj naše tovarne. Proizvodnja, kakršna je stekla v začetku razumljivo — ni obetala tako hitrega razvoja in rasti, zato menim, da je rekonstrukcija v letih 1960—1962 bila izredno koristna. Tedaj smo pridobili dovolj novih delovnih prostorov, sodobnejšo opremo, pridobili še več sodelavcev, kar pa je še najbolj pomembno — iz malone obrtniške proizvodnje v začetnem obdobju, smo lahko prešli na pravo industrijsko, ki je zagotavljala večjo proizvodnjo, boljšo kakovost izdelkov.
Drugo, na kar ob današnjem prazniku tovarne pomislim z največjim zadovoljstvom je to, da se je v teh letih v horjulski tovarni izoblikoval delovni kolektiv, zrel in odločen iti po poti nenehne rasti tovarne, zanesljiv in prizadeven, sposoben lotiti se tudi najtežjih nalog. In to najbolj dokazujejo poslovni rezultati, iz katerih je razvidno, da je iz leta v leto naša proizvodnja rasla hitreje od števila zaposlenih. To pa dokazuje, da je hitro naraščala tudi produktivnost dela, kar je nedvomno tudi ugoden pokazatelj kakovosti samega delovnega kolektiva.
Vsekakor pa mi teh petnajst let kaže, kako ugodno je vplivala na razvoj in raven tukajšnjega življa naša tovarna. Po letu 1957, ko je v Horjulu stekla proizvodnja, se je začela temeljita preobrazba celotne horjulske doline in danes praktično ni več sledu o nekdanji neraz-
vitosti. Življenjska raven se je na splbšno močno povišala, čeprav morda osebni dohodki zaposlenih v naši tovarni še niso takšni, kakršni bi morali biti spričo takšne rasti proizvodnje in ostalih rezultatov našega poslovanja. Torej — tudi na področju preobrazbe Horjula in okolice, je tovarna dala svoj viden delež, kar vse dokazuje koristne posledice odločitve pred 15 leti, da naj v Horjulu steče elektronska proizvodnja.
In končno še dvoje — odločilni za našo tovarno so bili v poslednjem obdobju posegi v sam proizvodni program tovarne. Danes teče proizvodnja tržno zanimivih izdelkov, s katerimi se vedno bolj uveljavljamo tudi v izvozu, pomembna pridobitev za tovarno pa je nedvomno tudi intenzivna avtomatska obdelava podatkov, kateri zadnja leta posvečamo vse skrb. Prvi koristni rezultati avtomatske obdelave so že tu, ko pa bo osvojen celoten kompleks, bo tem laže na osnovi realnih ugotovitev (ne več na osnovi največkrat zmotnih ocen) krojiti nadaljnjo rast tovarne.
Dosedanji, petnajstletni rezultati in nadaljnja perspektiva tovarne pa tudi nam »uvoženim« članom horjulskega kolektiva vlivajo zaupanje in voljo, da se vsak dan, mesec za mesecem in leto za letom vozimo na delo v Horjul, s katerim smo sc, kot kaže, pred petnajstimi leti zares neločljivo zvezali.
Take misli in osebne občutke prispevam k našemu letošnjemu jubileju, z željo, da bi naši dosedanji rezultati bili najtrdnejša podlaga za nova, plodna leta tovarne »Elektronika« v Horjulu!
(Nadaljevanje s 1. str.)
žimo vse napore, da bomo dosegli čim višjo stopnjo kvalitete naše proizvodnje, kajti le solidno blago bomo lahko plasirali na domačih in inozemskih tržiščih. Zaradi tega bo potrebno v vseh naših organizacijah skupno z našimi zadevnimi komisijami zaostriti in uvesti nadzor nad kvaliteto naših prozvodov.
V naših službah in organizacijah teko intenzivne priprave za izdelavo srednjeročnega plana razvoja našega podjetja, pri čemer tudi izhajamo iz ocene možnosti tržnega plasmana naših proizvodov na domačem kot tudi na inozemskem trgu. Čeprav bo v našem poslovanju verjetno vrsta problemov, sem tudi optimist, da bo naša branža in s tem seveda tudi Iskra, morala imeti znatno večjo stopnjo rasti letne proizvodnje, kot jo bo imelo celotno gospodarstvo Jugoslavije ali pa tudi Slovenije. Elektronika, kot je poznano, je ena najpropulzivnejših industrijskih vej, ker ima izreden pomen ne samo na razvoj same branže, ampak tudi izreden pomen na razvoj gospodarstva in celotne družbe. Prav tako menim, da mora biti prisotna pri naših ocenah za prihodnje obdobje tudi
STANISLAV PAVLIN
V najbolj kritičnem c ' ;b-ju tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu je bila s strani ZP Iskra v tovarni uvedena začasna uprava, /.a predsednika tričlanskega odbora začasne uprave je bil imenovan SLanislav Pavlin, ki je družno z ostalima članoma odbora, družbeno-političnim aktivom in kolektivom napel vse sile za sanacijo tovarne. Delo je terjalo dovolj naporov, prizadevanj ki iznajdljivosti, vendar sanaci ja je uspela in tovarna se je spet začela uspešno razvijati.
zunanje-trgovinska komponenta in računam, da bi sc moral izvoz v prihodnjih 4, 5 letih približati približno 100 mili j. $. s približno strukturo tri četrtine na konvertib:,.no področje in ena četrtina na klirinško področje, istočasno računam tudi z nadaljn jim zaposlovanjem delovne sile. kar smatram, da je tudi v interesu našega gospodarstva, da s tem zavremo izredno močno odhajanje naših ljudi v inozemstvo. Seveda za te naše cilje bodo potrebna določena sredstva, mi računamo, da bi velik del te naše ekspanzi je lahko financirali iz naše lastne akumulacije in to, da vlagamo v investicije, osnovna sredstva in vsekakor seveda tudi določen del za obratna sredstva, vzporedno pa tudi da najamemo sredstva izven Iskre bodisi v inozemskih ali domačih bančn h hšali, da bomo lahko ustvarili materialno bazo take ekspanzije.
Ob dnevu borca in dnevu Iskre čestitam vsem našim delovnim ljudem in želim, da bi tako, kot so prav partizanski borci pred desetletji žrtvovali svoje sile za razvoj naše branže, tudi delavci Iskre še naprej zavestno prispevali svoj delež k realizaciji načrtov, ki jih imamo za bodočnost ZP Iskra.
V naši poslovni.. -
limiiiiHmmiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiin
Ni vedel, kaj naj stori. Bolničark ni bilo v bližini. Z očmi je preletel bližnje položaje. Najbliže mu je bil Bogdan. »Bogdan, Bogdan!« je poklical in Bogdan je že tekel. ne da bi mu Aleš razložil kaj in kako. Že čez dobri dve minuti se je vrnil z bolničarko Marijo. Ko je prerezala prestreljene ovojke in hlače, se je razlila po tleh luža krvi. Grom je omahnil kakor posekan štor.
»V žilo ga je zadelo,« je rekla Marija.
»V žilo,« je zastokalo Alešu v srcu. Prva smrt ga je močno presunila.
Strojnice so utihnile, toda Je za nekaj kratkih minut. Nato je zopet zaropotalo od vseh strani. Hkrati pa je v zraku zafrfotalo, kakor da je velika ujeda udarila s svoji-n>i krili. Aleš je bil preveč Pod vtisom Gromove smrti, da bi prisluhnil temu frfo-tanju. Nenadoma pa je kakih dvajset metrov za njim
treščilo, kakor da se je preklalo ozračje. »Mina,« ga je spreletelo. Nagonski se je vrgel na tla in šele na tleh se je zavedel, da je to naredil prepozno, zakaj drobci so se bili razpršili, ko je trešči-
lo.	Postalo ga je sram pred samim seboj.
Dvignil se je in se ozrl okrog sebe, če je kdo opazil njegov strah. Tedaj je v zraku znova zafrfotalo. Ni se več vrgel na tla, temveč se je stisnil k deblu bližnje bukve. Frfotanje se je vleklo v neskončnost. Ves čas pa se mu je zdelo, da frfota nad njim, da se mu smrtonosna ptica spušča na glavo, da ga bo zdaj zdaj zadelo.
Zopet je treščilo, da mu je vzelo sluh. Toda sedaj je po eksjioziji napetost v njem popustila Oddahnil se je. »Ni me zadelo,« mu je šlo olajšujoče skozi možgane. Nato mu je tesnoba znova legla v dušo. Kako je z dru-
gimi? Ozrl se je okrog, nič posebnega ni opazil.
In zopet je zafrfotalo v zraku. Ko je treščilo, je najprej olajšujoče zadihal, ker je ponovno ušel smrti, šele nato ga je zaskrbelo za druge.
Ozrl se je po položajih, kjer so bili Tone, Bolte, Pa-gat in Frenk. Tisti položaji so ga zmeraj najbolj skrbeli. Tam je sovražnik najbolj napadal in če bi prodrl, se ne bi mogli več braniti. Frenk je ležal za mitraljezom kakor prej. Vedel je, da je sedaj tisti mitraljez ves njegov svet, da ne bo popustil, če bi ostal sam na položaju. Samo čez njegovo truplo bi mogel sovražnik priti na vrh.
Po pobočju se je zagnal nov val. Trah tah tah tah ... je zahohnjala Frenkova strojnica. Kakih štirideset metrov stran pa še Mihova. Sovražnik se ni koj ustavil, toda hitrost naleta je pojemala, se razbila, kakor da je zadela
na kamnit zid, in že je vse drvelo nazaj. Cez čas na se je nov val zagnal proti vrhu.
»še ena strojnica bi bila potrebna,« je pomislil Aleš. »Samo z dvema ne bomo mogli dolgo odbijati napade. Preveč je teh hudičev.«
V zraku je zafrfotalo. Alešu je zastala kri. Ko je treščilo, je najprej zopet olajšujoče zadihal, nato pa ga te stisnilo zaradi tovarišev. V očeh mu je bil lijak prsti, ki se je bil dvignil z mesta, kjer je bil Miha s. svojo strojnico.
Nekdo je nekaj kričal in koj nato je Aleš zagledal bolničarki Marijo in Pepco, ki sta zdrveli proti Mihi.
Aleša je zabolelo pri srcu. Toda že naslednji trenutek mu je bolečino zamorila skrb. Po pobočju se je zagnal nov val, ki se je nenadoma preusmeril na desno, kakor voda, ki je nekje predrla jez. Samo Mihova strojnica bi
mogla ustaviti njihov nalet. Toda drdrala je samo Frenkova, Mihova je bila- nema.
Aleš je planin navzdol. Tiste sekunde ni mislil na Miho niti na njegovega pomočnika, čeprav sta mu v očeh lebdeli Marija in Pepca, ki sta se sklanjali nad. trupli1, in bele obveze, ki jih je Pepca potegnila iz torbe. Mislil je le na strojnico. Ali je tudi to uničilo?
Strojnica je ostala nepoškodovana-. Zraven je ležal poln okvir, ki ga je malo prej napolnil Mihov pomočnik. Aleš je hitro potegnil praznega iz strojnice in porinil polnega noter. Hkrati pa ga je skrbelo', če bo znal ravnati s strojnico, zakaj s takim orožjem še ni streljal. Trah tali tah... Val je obstal. se preobrnil, zdrvel nazaj. Takrat se mu je regljanje strojnice slišalo kakor najlepša pesem.
K.	Grabeljšek
RAZGOVOR S SEDANJIM DIREKTORJEM TOVARNE »ELEKTRONIKA«
Povečati izvoz -življenska nujnost tovarne
Sedanjemu direktorju tovarne elektronskih instrumentov, enemu izmed tvorcev proizvodnje v Horjulu, Radovanu Vrablu,•'dipl. ing. ni bilo težko odgovoriti na pet naših vprašanj o tovarni danes, saj je njegovih zadnjih petnajst let vztrajnega dela najtesneje povezanih s tovarno v Horjulu, katere direktor je že četrto leto.
Direktor Elektronike — R. Vrabl, dipl. ing.
Neločljivo ste povezani z nastankom in dosedanjim razvojem horjulske tovarne. Kako gledate na njeno prehojeno pot?
Menim, da je petnajst let tovarne v Horjulu zelo uspešnih, morda celo precej bolj, kot si je tedaj obetal kdor koli izmed njenih začetnikov. Nekaj momentov je, ki jih pri tem ne bi rad pozabil. Ce nam je prav v začetku bilo pomembno le to, da smo v Horjulu uspeli izdelati kar koli, kar so kupci dobesedno razgrabili, je danes treba z veseljem ugotoviti, da nas je dovolj hitro minilo to samozadovoljstvo in, da smo se kmalu lotili izpopolnjevanja tehnologije, izbire najustreznejših izdelkov, da je bila ncinehno prisotna skrb za povečevanje produktivnosti. Spoznanje, da postajamo za domači trg preveliki, nas vedno močneje sili v osvajanje tujih tržišč, kjer s so-Edno kakovostjo in konkurenčnostjo kljub inozemski
konkurenci lahko uspemo. S pomočjo sodobne avtomatske obdelave podatkov budno spremljamo tudi proizvodne stroške, v čemer je med včeraj in danes že velikanska razlika, najpomembnejše pa je to, da postajamo vse bolj sposobni za hitro reagiranje na zahteve trga, včasih tako hitro se menjajoče, da jim lahko sledi samo tisti, ki se jim zna prilagoditi izredno hitro. Upoštevajoč vse to, je delovni kolektiv na svojo petnajstletno razvojno pot lahko ponosen.
V sedanjosti nedvomno tudi horjulski tovarni niso prihranjene težave zaradi splošnih tokov v našem gospodarstvu. Kako ocenjujete letošnje poslovno dogajanje v tovarni?
Letošnji načrt naše tovarne je približno za 13% višji od lanske realizacije in zastavili smo izpolnjevanje v začetku dobro. V prvih petih mesecih je delo teklo dokaj uspešno. material je dotekal redno in mesečne obveznosti smo lepo izpolnjevali, toda nekako z majem so se tudi v naši tovarni začele kazati posledice nelikvidnosti, saj neredni dotok plačil na Iskra Commerce povzroča zakasnitve pri dobavi potrebnega reprodukcijskega materiala. 2e v juniju bo to vplivalo na proizvodni rezultat, še hujši pa bo seveda vpliv v naslednjih mesecih. Ce bo kakor koli uspelo te težave prebroditi čim prej, tedaj nimamo prevelikih skrbi, da planirane proizvodnje do konca leta ne bi v celoti izpolnili, sicer pa bo vsak nadaljnji mesec teže zamujeno nadoknaditi.
Z doseženim človek nikoli ne sme biti povsem zadovoljen, zato prosim, povejte, kakšna naj bi bila nadaljnja življenjska pot Elektronike v Horjulu?
Zmogljivosti naše tovarne postajajo za domače tržišče prevelike, zato je življenjska nujnost tovarne, da se še bolj kot doslej vključi v izvoz na tuja tržišča. Prevladati mora miselnost, da se je vse bolj treba podrejati tržnim zahtevam in, da moramo doseči čim večjo prilagodljivost v pogledu asortimenta naših izdelkov, ker le tako lahko računamo, da bo vodila pot tovarne navzgor tudi v naslednjih letih. Doseči moramo solidne temelje za varnost tovarne, da ne bo podvržena prevelikim pretresom ob tokovih v jugoslovanskem in svetovnem gospodarstvu, kamor si vse bolj utira svojo nadaljnjo pot. Takšni cilji nas bodo morali voditi v prihodnosti.
Navadno so prav razni jubileji priložnost, ob kateri se porodijo različne želje. Kakšna je vaša želja delovnemu kolektivu ob 15-letnici plodnih delovnih rezultatov?
Našemu delovnemu kolektivu, ki je v dosedanjem delu pokazal dovolj delavnosti in vztrajnosti, preprosto želim, da bi ostal še naprej takšen, ker nas predvsem to lahko vodi naprej, v lepšo prihodnost. Želim, da bi bili naši nadaljnji uspehi vsaj takšni, kot so bili doslej in, da se nikoli več ne bi ponovilo obdobje krize, kakršna je bila pred leti.
Vsako leto skušamo kar najlepše praznovati dan Iskre. Ali menite, da ta naša praznovanja dosegajo svoj namen, ali in kako, po vašem, bi jih morali še izpopolniti?
Nedvomno naša vsakoletna praznovanja dneva Iskre svoj namen dosegajo, saj so najlepša priložnost za medsebojna spoznavanja kolektivov, ki delajo daleč vsaksebi, a vendar za skupne interese Iskre. Kljub temu pa menim, da ta praznovanja le niso čisto takšna, kot bi morala biti. Mislim, da se po končanem uradnem delu proslave, udeleženci vse preveč razkropijo in zabavni del praznovanja izzveni kot praznovanje tisočerih posameznikov. Nismo še našli nekega načina za kolektivno zabavo, kar bi našim praznovanjem dalo še boljšo vsebino in popolnost in prepričan sem v to, da bi bodoči organizatorji naših proslav dneva Iskre lahko na tem področju našli precej takšnega, kar bi proslavo popestrilo in pripomoglo do zares množičnega, kolektivnega praznovanja teh naših vsakoletnih praznikov. C —
Fotokronika preteklih dni
Iz prvih dni proizvodnje v Horjulu se je ohranilo le malo dokumentov. Spodnje štiri fotografije vsaj bežno lahko prikažejo čas ob selitvi iz Ljubljane v Horjul. Od zgoraj: za slovo od nekdanjih prostorov še spominski posnetek — tako vsa skromnost Je že naložena — posvet, kako razporediti vse kar smo pripeljali v Horjul — sprva se je bilo težko privaditi na tedaj razkošno velike prostore
OD JUBILEJU TOVARNE »ELEKTRONIKA« V HORJULU
Petnajst let nezadržne rasti
Iskra — tovarna elektronskih instrumentov v Horjulu je ena izmed tistih šestih delovnih organizacij današnjega združenega podjetja Iskra Kranj, ki se je razvila iz nekdanjega Instituta za elektrozveze, oz. pozneje Industrije za elektrozveze. Iz skromnega, laboratorijskega zametka, ob peščici mladih strokovnjakov, prežetih z neustavljivo ustvarjalnostjo, resničnih entuziastov se je razvila skoraj iz nič, prebolela na videz j nepremostljive začetne težave, rasla in preraščala mno-j ge razvojne faze in se v petnajstih letih izoblikovala I v trdno tovarno z ustreznim, tržno utemeljenim proizvodnim programom in z delovnim kolektivom, nekaj nad 300 zaposlenimi, zvečine mladimi delavci, ki so v preteklem poslovnem letu ustvarili proizvodnjo v vrednosti že 27,7 milijonov dinarjev.
Koncem leta 1949 je v Institutu za elektrozveze, poznejši Industriji za elektrozveze v Ljubljani, nastal laboratorij za merilne instrumente. Njegove začetne na-i loge so zajemale izdelavo I različnih, specialnih instrumentov, tako za potrebe same Industrije za elektrozve-ze, kakor tudi za potrebe drugih. V tistem obdobju namreč domačih izdelkov s področja elektronike še ni bilo, prav tako pa je bil praktično skoraj nemogoč nakup v inozemstvu.
Skupina predanih mladih strokovnjakov se je odločno lotila razvoja prepotrebnih apiatur, hkrati pa je sama opravljala tudi vsa mehanska, električna in montažna dola, seveda tedaj vse še v majhnih serijah in ob skromnih proizvodnih izkušnjah. Pa vendar v to obdobje sodijo nekatere aparature, ki so tedaj pomenile solidne temelje za poznejšo serijsko proizvodnjo. Nedvomno je bilo to zahtevno, pionirsko delo, ki Pa je rodilo več kot pričakovane rekultate, prav zaradi nezadržane volje in ustvarjalne vneme teh mladih strokovnjakov.
2c prvi rezultati in uspehi laboratorija so sprožili nove in nove potrebe, vzporedno Pa je rasla tudi zahteva po specializaciji. To dvoje je
pripomoglo, da so laboratoriju dodelili nove delovne prostore, dobil je še nekaj obetajočih sodelavcev, gorečih v svojih ustvarjalnih težnjah, izoblikovala pa se je hkrati tudi nova notranja organizacija. Zdaj so bile razen razvojnega laboratorija tu že kleparska in mehanična delavnica ter montaža aparatur. Nenehno rastoče potrebe in dotedanji delovni rezultati, doseženi za takšno stroko v sorazmerno kratkem obdobju, so narekovali organizacijo samostojnega obrata, ki naj bi nadaljeval in še razširil začeto delo dotedanjega laboratorija. V tem času so za to že bili dani vsi pogoji, čeravno tak korak ni bil brez težav. Toda prehojena pot in dosežki, ki jih je prineslo dotedanje požrtvovalno in neutrudljivo delo, so vlivali zaupanje in pospešili odločitev.
Tako se je konec novembra leta 1957 v Horjulu rodil obrat Industrije za elektrozveze, ki je dobil naziv »Elektronika«, čigar naloga je bila proizvodnja dotlej osvojenih aparatur in pomožnih izdelkov, uporabnih na področju radiotehnike, medicinske elektronike, industrijske tehnike in elektronike ter elementov za avtomatizacijo, kakor tudi nuklearne tehnike.
Odločitev za organizacijo obrata v Horjulu je padla iz dveh razlogov — tu je bil na razpolago tovarniški, objekt, sicer še ne dodelan in ga je bilo najprej treba ustrezno urediti, samo horjulsko področje pa je imelo glede na industrijsko nerazvitost dovolj razpoložljive delovne sile, ki jo je bilo mogoče uspešno usposobiti za poznejšo obsežnejšo proizvodnjo. In spričo takratnega proizvodnega programa in rastočih potreb na številnih področjih je obrat v Horjulu tudi imel realno in široko perspektivo za svoj nadaljnji razvoj.
V prvem letu delovanja, torej 1. 1957 je v obratu »Elektronika« bilo 30 delavcev v razvoju in 84 v proizvodnji, dosegli pa so proizvodnjo v vrednosti 128 milijonov takratnih dinarjev. Že v tem letu je kolektiv izdelal 675 merilnih aparatur, 638 regulacijskih transformatorjev, 206 laboratorijskih potenciometrov, 3.235 preklopnikov, 59.431 žičnih uporov in še vrste drugih izdelkov. Pomembno pri tem je, da so bili ti izdelki dobre kakovosti, povsem enakovredni inozemskim, v nekaterih primerih pa celo še boljši. Prav to je omogočilo dober plasman na tržišču, hkrati pa še povečalo povpraševanje in razširilo krog kupcev, ki so potrebovali takšne izdelke horjulskega obrata.
Rast vrednosti proizvodnje in naraščanje števila zaposlenih prikazujemo posebej, zato tu ne bi navajali posamičnih letnih dosežkov. Najtežja naloga obrata v Horjulu v tem obdobju je bila nedvomno prevzgoja oz. usposabljanje novih sodelavcev iz Horjula in njegove okolice. Naraščajoč obseg proizvodnje asortimenta aparatur in ostalih izdelkov — vse to je namreč terjalo zaposlovanje novih sodelavcev, le-te pa je bilo za to delo najprej treba temeljito usposobiti, saj glede na področje, s katerega so izvirali, niso imeli industrijske tradicije. In prizadevanja v tem niso bila zaman, saj delovni kolektiv, ki je v letih delovanja obrata in pozneje samostojne tovarne v Horjulu pridobil bogate izkušnje, danes predstavlja zanesljivo podlago za nadaljnji razvoj in rast tovarne elektronskih instrumentov.
Spričo tako naglega razvoja proizvodnje v Horjulu, so v prvem letu celo preveliki delovni prostori kaj hitro postali pretesni in pokazala se je potreba po rekonstrukciji obrata. Le-ta je stekla v letu 1960, ko se je iz Horjula znova preselil v Ljubljano raz-
vojni oddelek. Prav tedaj pa je prišlo tudi do združitve tovarn Iskra v Kranju, Industrija za elektrozveze, Tovarne električnih aparatov in Telekomunikacije v združeno Iskro in ob tem je iz dotedanjega obrata IEV v Horjulu nastala samostojna tovarna elektronskih instrumentov v Horjulu.
Preobrazbo iz obrata v samostojno tovarno so pogojevali dotedanji poslovni rezultati, saj je delovni kolektiv, s svojim proizvodnim programom, obsegom proizvodnje in ustvarjenimi sredstvi dovolj zgovorno dokazal, da je sposoben za samostojno delo in ustvarjanje, zrel za to, da z lastnimi silami in napori zagotovi nadaljnjo rast.
V letih nenehne rasti tovarne, ko je leto za letom dose-• gala ugodnejše poslovne rezultate pa ne smemo mimo kritičnega obdobja, nekako od 1. 1965 do 1968, ko se je tovarna elektronskih instrumentov znašla v precejšnjih težavah. Težavam sta predvsem botrovala prehod z ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje in zastoj v plasmanu določenih izdelkov tovarne (investicijska oprema) zaradi omejitev, ki jih je prinesla gospodarska reforma. Najbolj kritično je bilo pri tem obdobje 1967 do 1968, ko je tovarna prišla pod začasno upravo, katere naloga je bila najti učinkovit iz-
hod iz nastalega položaja) Prizadevanja začasne upravi niso bila zaman, saj se j« stanje znova začelo izboljša« vati, vendar pa so bili po trebni učinkoviti posegi, zla» sti tudi v sam proizvodni program. Proizvodni pro gram je tovarna slednjič iz« popolnila z vrsto povsem no vih izdelkov, ki so zaposli» li razpoložljive proizvodna zmogljivosti, izdelkov, ki ima» jo zagotovljen odjem in pri« našajo ustrezno akumulacijo; kar vse predstavlja pogoje za nadaljnji vzpon tovarne. Hkrati s pokrivanjem potreb domačega tržišča pa se ja tovarna elektronskih instru« mentov vedno bolj uspešno začela uveljavljati tudi na inozemskih tržiščih.
že sam podatek, da so za« posleni v Iskri v Horjulu 't, času od 1. 1. 1957 do 31. 12« 1971 prejeli 2.685.362.000 di« narjev neto osebnih dohod« kov govori za to, da je tovar« na elektronskih inst rumen« tov za Horjul in njegovo okolico zelo pomembna, saj nudi delo in zaslužek dokajšnjemu številu tamkajšnjih prebivalcev. Zato tudi ni prav nič čudno, da so se v tem petnajstletnem obdobju med tovarno in okoljem spletla trdne vezi in, da ob letošnjem praznovanju 15-letnica tovarne praznično počutja prevzema tudi vse Horjulča-ne in okoličane.
Leto	Vrednost proizvodnje v 000 ND	št. zaposlenih
1957	1.280	114
1958	1.600	152
1959	2.450	165
1960	3.400	135
1961	5.000	143
1962	4.730	162
1963	8.300	225
1964	15 700	332
1965	13.900	340
1966	14.300	299
1967	10.000	283
1968	16.200	308
1969	19.600	317
1970	20.400	317
1971	27.700	. 303
KULTURNA RUBRIKA
PESMI, PROZA, LIKOVNA UMETNOST, KULTURNA DOGAJANJA
CINCEK
PODPRIMO BESEDNE VIHARNIKE NA KOROŠKEM
Človek
Sem smrten sovražnik sramotne revščine ljudskih množic, hočem, da bo sleherni izmed ljudi človek.
(Maksim Gorki)
Človek, ki živi vsakdanje življenje, si nikoli ne beli glave z razmišljanji: kakšen je naš svet? Zakaj je vse tako urejeno in zakaj ni drugače. Odgovor ni preprost. Najde ga lahko le tisti, ki ga življenje primora na to, da ga išče.
Zgodovina nas uči o družbah, razredih. V vseh poglavjih pa zasledimo vedno le vodilni razred in razred izko-riščancev. Naš cilj je, da to pozabimo, da ustvarimo novo, idealno brezrazredno družbo. Te pa ne bomo dosegli, ker je nismo zmožni doseči.
Dandanes žive po svetu milijoni lačnih ljudi. Njihova beda je sramotna zanje in za nas vse, ki to bedo gledamo s hladnimi očmi. Sramote se zavedajo le oni, ki trpijo pomanjkanje, ostali ne vidijo v tem nič nenavadnega. Za mnoge ljudi je to povsem naraven pojav, da ljudje umirajo od lakote in pomanjkanja. Toda nihče ne vpraša: »Kaj so ti ljudje zakrivili? Zakaj morajo trpeti?« Zakrivili niso ničesar. Krivi smo vsi ostali. V današnjem svetu
iz gospodarsko zaostale dežele, težko uveljavlja? Nihče ne gleda na njegove sposobnosti, kvalitete, važno je njegovo poreklo in mesto, ki ga zavzema v družbi. Kdor je sko-daj, je obsojen na propad,
kdor je zgoraj, je obsojen na večno borbo s tem, ali bo obstal na vrhu ali bo potonil To je bistvo današnje druži* in to je morda osnovna ni paka našega življenja in bi vanja na Zemlji. K.J.
Utrip valovanja
Na svetu mnogo je ljudi, ki ljubijo strastno, a ne ljubezen pravo, ljubezen njim je puška, smrt, utrip In valovanje strasti.
Na svetu mnogo je ljudi, ki ljubijo strastno, v ljubezni pijejo vso srečo, in nočejo spoznati svojih čaš krvi,
Na svetu mnogo je ljudi, ki ljubijo strastno, verujejo v mir in srečo, pripravljeni na teije dni.
Na svetu mnogo je ljudi, ki ljubijo strastno, svoj kruh in svojo zemljo, ljubezni nikdar ial jim ni braniti!
Avto-štopar
Študent potuje!
Dviga roko, znak miru.
Spoznal je Nemca, Rusa, Spanca, jim stisnil roko, znak miru.
Napil se vodke, vviskija je in šampanjca, je nazdravil, dvignil roko, znak miru.
Cez nekaj tednov tujec dvigne roko,
pritisne gumb, eksplozije bombe, znak miru! Matija
Koroški pesnik Valentin Poianšek
Uresničujejo se dogovori
prvega srečanja zamejskih koroških kulturnih delavcev In kranjske Iskre
Učitelj na dvojezični šoli na Obirskem (Koroška), Valentin Poianšek, je v samozaložbi izdal zbirko otroških pesmi ČINCEK. To je že njegova tretja zbirka. Pred leti je izšla njegova prva pesniška zbirka »Grape in sonce«, lani pa zbirka »Karantanske pesmi.«
CINCEK je torej zbirka pesmi, v katerih se naš slovenski koroški pesnik obrača na mlade koroške bralce s tisto neprisiljeno igrivostjo, ki je značilna za najboljše slovenske mladinske pesnike od Levstika, Zupančiča in Grudna naprej. Kot nekakšen pesniški koledar, prilagojen za otroški svet, vodijo te pesmi mladega bralca skozi letne čase ... Na tem igrivem potovanju pesnik spretno obuja prastare koroške ljudske običaje. Knjižica CINCEK bo v tem hrupnem svetu pomagala otrokom doživljati domače otroštvo, otrokom na Koroškem pa bo tudi utrjevala slovensko govorico. Avstrijske šolske oblasti so do-
CINCEK GLEDA ČUDO
Počasi, počasi se kaže na jasi, počasi, počasi lomasti, lomasti, o groza, pošasti, lomasti, lomasti...
Kaj je, kaj je?
Ze vidim roge, roge! Počasi, počasi se pokate na jasi s hišo vred polžek ded.
volile uporabo teh pesmi kot šolsko čtivo na dvojezičnih šolah na Koroškem. Slikovno opremo je oskrbel Simon Olip, iz Sel na Koroškem.
Posebno razveseljiva bo zbirka za predšolske otroke in za otroke prvih razredov osnovne šole. Knjižico lahko naročite pri sindikalni podružnici »Elektromehanike.« (tel. 395). Cena je 15 N din.
Podprimo besedne viharnike na slovenskem Koroškem!
človek ne bi smel trpeti lakote. Toda trpijo jo! Zakaj?
Izkoriščanje, pridobitniški nagon, je osnovno vodilo človekovih prizadevanj. Človek je sebičen. V svojem boju za obstanek nikoli ne gleda na druge, ozko gre svojo pot, ne ozira se nikamor, njegov pogled gre vedno le naprej. Tako se zgodi, da v življenju zmagajo tisti, ki so iznajdljivi, neobzirni, največkrat pa propadejo ljudje, ki bi človeštvu lahko marsikaj doprinesli. Danes ni važna tvoja sposobnost, pomembna je tvoja sposobnost, da nekam prideš. Temu je precej kriva sama mentaliteta ljudi. Zakaj se nek znanstvenik, ki prihaja
Pretekli četrtek se je mudila na Koroškem kulturna komisija sindikata kranjske tovarne. Namen potovanja je bil uresničitev dogovorov iz prvega srečanja s koroškimi kulturnimi delavci.
V jeseni bo v Kranju Večer koroških kulturnih delavcev. Nastopili bodo literati — pesniki in prozaisti ter pevski zbori in folklorna skupina. Tak večer naj bi nam pokazal kulturne stvaritve in dosežke koroških kulturnih de-
lavcev. Hkrati bi nas tak nastop spoznal z življenjem koroških Slovencev. Saj avtorji v svojih delih zajemajo snov predvsem iz življenja koroških Slovencev., v tem iščejo in najdejo svoj smisel delovanja. Gre seveda zlasti za ohranitev materinega jezika koroških Slovencev. Nacionalno osveščanje naših rojakov na Koroškem je torej rdeča nit v delih koroških kulturnih delavcev. Seveda ne gre prezreti tudi socialnih momentov, zlasti ob dejstvu, da so koroški Slovenci socialna relativno šibkejši od večinskega naroda. Potem so tu družbeno politična vprašanja, v katerih so koroški Slovenci (ali njihova vodstva) razdvojeni v glavnem na dve skupini, levo in desno usmerjene. Vendar je med njimi zlasti na kulturnem področju že precej sodelovanja.
Druga kulturna dejavnost, o kateri smo se domenili, bodo prikazi o delu Iskre. Po slovenskih prosvetnih društvih na Koroškem bomo vrteli film o Iskri z razgovorom o delu Iskre in zraven pripravili kratke kulturne programe. S tem bi mi koroške Slovence deloma spoznali z delom našega kolektiva in z delom naših kulturnikov.
Na koncu smo predlagali, naj bi dobivali časopise in revije koroških Slovencev v večjem številu in v več krajih Slovenije. Vendar bo o tem potrebno spodbuditi naše naročniške oziroma posredovalne organizacije. R- K-
Boris Lavrič: Novi svet	Mladen Radojčič: Po kosilu
Imenovana sta člana kolektiva kranjske Iskre. Sta likovna samorastnika; prvi sodi med slikarje naivce, drugi pa je izrazit realist. Nekaj slik sta poslala tudi na razstavo ob dnevu borca in Iskre v Horjul
ISKRA - Urni mehanizmi Lipnica
Letos za 21,5 °/»
večja proizvodnja
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
Ves izvoz na konvertibilno področje — 35 odst. večji izvoz kot lani — Produktivnost povečana za 21 %
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja šef Iskrinega obrata »Umi mehanizmi« v Lipnici — ing. DAMIJAN HAFNER.
Vprašanje: Kako ocenjujete letošnje 5-mesečno poslovanje v tem obratu in kaj menite o izvozu?
Odgovor: Ce skušamo letošnje rezultate v Lipnici ponazoriti z nekaj števili vidimo, da se obrat v Lipnici od ustanovitve naprej ugodno razvija in da dosega lepe rezultate. Višina realizirane proizvodnje v letu 1971 je znašala 2,7 milijarde S din, v letošnjem letu pa računamo, da bomo proizvedli za prek 3 milijarde 300 S din. V petih mesecih lani smo naredili za 1 milijardo 100 milijonov, v petih mesecih letos pa za milijardo 400 milijonov S din oz. 21,5 odst. več. Zanimiv je tudi podatek, da je izvoz (konvertibilno področje) v 5 mesecih lani znašal 314.000$, letos pa 424.416 $ oz. 35 % več. Izdelki se predvsem izvažajo v Italijo, Zahodno Nemčijo in Ameriko. število zaposlenih je danes 216 oz. 3,5 °/o več kot lani, kar kaže, da smo produktivnost povečali za 21 %. Rezultat tega povečanja je smotrnejša organizacija proizvodnje, uvedba sodobne tehnologije in povečanje kooperantov.
Vprašanje: »Smo v letu kakovosti«. Kaj menite o kvaliteti izdelkov?
Odgovor: Iskri je v zadnjih letih uspelo ponesti svoj sloves v mnoge evropske in iz-venevropske dežele s kvaliteto svojih izdelkov, kar velja tudi za naš obrat. Računamo, da bodo naši izdelki za izvoz letos znašali prek 1 milijon $, na kar so člani našega kolektiva v Lipici lahko ponosni, saj je v radovljiški občini zelo malo takih kolektivov, pa tudi za Iskro je to pomemben faktor. Ob tem moramo dati vse priznanje direktorju Predstavništva Iskre v Milanu tov- Franju Valenčiču, s katerim dobro sodelujemo že vrsto let pri naporih za vse večji izvoz.
Vprašanje: Pred 17. leti se J° obrat priključil kranjski Iskri. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšen vzpon je v teh le-“h kolektiv dosegel?
Odgovor: V tem letu bo, kot že omenjeno, celotna pro-?rvi0t*n^a znašala 3 milijarde -300 milijonov S din, kar je nasproti letu 1956, ko se je kolektiv pridružil Iskri v Kranja. 165 krat več, povprečni Jntni porast pa znaša 200 milj onov S din. To so rezultata ki bi zaslužili več pozomo-st|. saj kolektiv izvršuje za
prek 1.500 zahtevnih in natančnih delovnih operacij z lastnim razvojem, tehnološko pripravo, plansko službo, gal-vaniko, orodjarno in proizvodnjo delov. Ko gledamo našo perspektivo, vidimo, da moramo še več pozornosti posvetiti naši tehnološki službi, ki jo v zadnjem času kadrovsko povečujemo. Na-daljni problem je prostor, ki je glede dane potrebe, predvsem izvoza — premajhen, zato bo spričo tega že v bližnji perspektivi treba misliti na povečanje, če hočemo tudi v nadaljnjih letih imeti ugoden razvoj oz. da ne bomo zaradi utesnjenosti prišli do slabših rezultatov ali celo do stagnacije.
Vprašanje: Kakšno je sodelovanje s samoupravnimi organi?
Odgovor: Člani delavskega sveta so v pretekli mandatni
dobi z vso resnostjo in polno mero posluha sodelovali pri težavah. Omeniti moram, da skušamo zaposlene zajeti v odnos, kot da smo vsi člani delavskega sveta in da sleherni član sodeluje pri razreševanju naših težav. Da je ta soodgovornost našla ugoden odziv kaže dejstvo, da smo s polno mero odgovornosti znižali norme za cca 7 %, kar je zelo občutljivo delo. Omeniti moram, da ima tudi mladina razmeroma dober posluh za proizvodne težave in da se zelo zanima za naš program in za perspektive Lipnice, kar je vredno vse pohvale.
»Sprejemniki« Sežana
Naša tovarna mora v letošnjem letu na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb občutno povečati proizvodnjo, zato
želi zaposliti
50 delavk in delavcev
v obdelovalnici ali montaži
K sodelovanju vabimo vse, ki letos dokončujejo osnovno šolo, kakor tudi zaposlene, ki niso starejši od 35 let, pa bi želeli spremeniti delo.
Kdor se bo odločil za zaposlitev v naši tovarni, naj pošlje pismeno vlogo na naslov: ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4.
Pomembna investicija je namenjena domačim strokovnjakom
Ko je bila pred nekaj leti v tovarni radijskih sprejemnikov — Sežana zaradi vzrokov, ki jih ne kaže ponovno naštevati, huda kriza, je tovarna zgubila mnogo svojih
Dijaki na ekskurziji v RTP Divača (zgoraj) in v rimski nekropoli v Celju. Kdor le ima priliko, naj si nekropolo ogleda
strokovnjakov. Tovarna je spoznala, da si mora vzgojiti nove in predvsem domače strokovnjake, saj je iz ostale Slovenije težko koga dobiti na Kras.
Že jeseni 1970. leta je tovarna pričela z akcijo. Poklicna šola kovinarske in elek-trostroke Ljubljana je odprla v Sežani dislociran oddelek za radijske in televizijske mehanike, ki je pravkar končal drugi letnik. Naporno je bilo leto, po štiri ure dnevno prakse (dopoldne), po 4 do 5 ur pa teorije (popoldne.) Uspeh: niti ene negativne ocene med 21 učenci (8 fantov in 13 deklet).
Oddelek je v juniju organiziral krajšo ekskurzijo v razdelilno trafo postajo v Divačo (sl. 1) in tamkaj spoznal njen pomen za elektrogospodarstvo Slovenije (le še dve taki RTP imamo, tj. v Podlogu in Cirkovcih). Udeležba je bila seveda 100 %.
V dneh 16. in 17. junija pa je bila dvodnevna ekskurzija predvsem po zeleni štajerski, kamor ljudje s Krasa redkokdaj zaidejo. Predvsem so si v Šempetru pri Celju ogledali rimsko zbirko nagrobnikov na prostem, ki so bili v povojnih letih izkopani v celjski okolici. Umetniška vrednost je na taki višini, da bi se marsikateri današnji umetnik lahko zgledoval po teh spomenikih, o zgodovinski vrednosti pa sploh ni moč govoriti. Nadalj-na pot je vodila prek spodnje Savinjske in Mislinjske doline skozi Dravsko dolino (vrsto povojnih hidrocentral in stara Fala), do Maribora s počitkom in prenočevanjem. Dal dijakov je skočil k svojim kolegom radioama-
terjem v Slovensko Bistrico, drugi del se je s pohorsko vzpenjačo dvignil na Pohorje in se odpočil v Železničarskem domu.
V soboto je pot vodila najprej v Zlatoličje na ogled HC, ki stoji na kanalu Drave. Spotoma do Ptuja so spoznali »Mitrej« na Hajdini, v Ptuju so si ogledali starinski del mesta, kasneje ša Bori in se oddahnili v Rogaški Slatini. Spotoma domov so še pogledali koliko novih avtomobilov ima Tovarna motornih voz:!, Novo mesto (1MV) kar na njivah, čakajoč na kupce in nove cene.
Ob koncu je prav, da povemo, da večino stroškov študija za radijske in telefonske mehanike v Sežani nosi tovarna Iskra v Sežani. Gre za dolgoletno investicijo v ljudi. Oddelek je prejel doslej izdatno pomoč pri Kom. zavodu za zaposlovanje Koper, kar seveda še ne zadostuje za vse izdatke. Dijaki so iz bližnje okolice, stanujejo doma, pa tudi delo bodo dobili po tretjem letniku v tovarni, zato jim ne bo treba zdoma, niti na vsakodnevno delo v Trst.
Cafi
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int. 333
VIII. LETNE ŠPORTNE IGRE ISKRE V ŠENTJERNEJU
Dva dneva živahnih športnih bojev
• Športniki Elektromehanike znova poželi zmago v končni uvrstitvi • Organizatorji ob nekaterih objektivnih težavah vendarle uspešno opravili svojo zahtevno nalogo • Kljub odsotnosti kegljačev in nekaterih ekip v drugih športnih disciplinah številna udeležba športnikov vseh delovnih organizacij ZP Iskra •
športnike Je na sklepni slavnosti pozdravil in Jim predal priznanja sekretar ZP Bogo Mohar
Že zgodaj zjutraj, v soboto
24.	junija so se v Šentjerneju na Dolenjskem začeli zbirati udeleženci letošnjih letnih športnih iger Iskre iz vseh organizacij združenega podjetja, da bi v številnih športnih srečanjih pokazali, kaj zmorejo. Na letošnje največje srečanje Iskrinih športnikov so že pred prihodom v Šentjerneju opozarjali transparenti, pa zastave, medtem ko so od šole. kjer je bilo pozneje dva dni središče živahnega športnega dogajanja, že od zgodnjega jutra odzvanjali zvoki poskočnih domačih viž. Prav zares praznično vzdušje je vladalo vsepovsod po kraju, za katerega se je zdelo, da ves živi v pričakovanju zanimivih športnih dogodkov, ki naj še utrdijo ime Iskra v tem okolišu, kjer le-ta že tako pomeni in uživa opravičeni ugled.
V Šentjernej so prišli malone vsi prijavljeni športniki iz naših organizacij, razen seveda 108 kegljačev, ki so svoj del tekmovanj v okviru letnih športnih iger že opravili v Ljubljani (o tem smo že obširno poročali), tu pa so se zbrali samo člani štirih nogometnih ekip, ki so se v predtekmovanjih plasirale v finale. Skoda seveda pa je bilo nekaterih, zlasti ženskih ekip, ki so svojo udeležbo odpovedale tik pred začetkom iger, saj nenehno poudarjamo, da stremimo za
čim bolj množično udeležbo, skozi katero naj se vidi tudi športna aktivnost članstva naših delovnih kolektivov.
Igre so se začele s tem, da so se vsi nastopajoči na tovarniškem dvorišču postrojih, vsaka ekipa za mičnim dekletom iz tovarne, ki je nosilo tablo z napisom tovarne, katero so zastopali športniki. Ob deveti uri je izpred tovarne uporov krenila povorka z zastavo in godbo do šole, kjer je bila slavnostna otvoritev VIII.
letnih športnih iger. Po zvokih državne himne je zbrane športnike najprej pozdravil predsednik sindikalne organizacije tovarne elementov za elektroniko, ki je bila organizator letošnjih letnih športnih iger. Za njim je spregovoril vodja obrata »Upori« Ludvik Simonič in zaželel sodelujočim športnikom dobro počutje v Šentjerneju in kar najboljše športne uspehe. V imenu sindikalnega odbora in ZP Iskra je pozdravil športnike
tudi predsednik SO ZP Iskra Jože Čebela, nato pa po pozdravnih besedah Vin. letne športne igre Iskre odprl direktor tovarne elementov za elektroniko Vladimir Klavs, dipl. ing., ki je podčrtal zadovoljstvo kolektiva v Šentjerneju, da je prav on lahko letos izvedel tako zahtevno prireditev, kot za športne igre Iskre, kjer nastopa blizu 800 športnikov iz celotnega združenega podjetja Iskra. Ob 10. uri so se nato začela tekmovanja v posamezni športni disciplini. Objektivnim težavam navkljub, je vse steklo v redu, pa čeprav so morali zaradi razmočenega igrišča nogometaši svoj finale začeti na nogometnem igrišču v Novem mestu. Zaradi pomanjkanja kegljišča so izven Šentjerneja nastopale tudi članice v kegljanju, in sicer v Krškem. Tu bi organizatorjem izrekli rahlo kritiko, morda ne bi bilo pretežko kegljišče za žanske najti v Novem mestu, saj je bile le-to v Krškem tako skrito, da ga je bilo resda težko najti. Ker je bilo za rokomet prijavljenih kar 10 ekip. je bilo tekmovanje razdeljeno na tri skupine, in sicer sta dve tekmovali v Šentjerneju, ena skupina pa v Podbočju, finale pa je bil seveda v nedeljo v Šentjerneju. No, kljub razmetanosti objektov, kjer so se odvijali zagrizeni boji nastopajočih ekip, smo nekako uspeli ujeti glavni tekmovalni utrip na vseh igriščih in lahko rečemo, da je povsod vladalo živahno športno vzdušje, razveseljivo pa je bilo predvsem to. da so vsa tekmovanja privabila zelo številne gledalce. Na posameznih tekmah nastopajoči doslej prav gotovo- niso imeli toliko glasnih navijačev bodisi iz vrst Iskrašev, ali drugih, ki so jih tekmovanja privabila. Krivico bi storili vsem tistim discipliniranim športnikom, ki so v Šentjernej prišli z dobro voljo, pomeriti
svoje sile v tovariškem, res športnem duhu, če ne bi rekli besede ali dveh o nekaterih posameznikih, ki so zaradi svojih nešportnih korakov, vsaj delno zasenčili celotno razpoloženje in uspeh športnih iger. Ne vem, ali res nismo v stanju odigrati ene same nogometne tekme, da pri tem ne bi bilo nepotrebnih izpadov in nešportnega vedenja. Ce za koga, potem za sindikalne športnike velja geslo Coubertina, da je važno sodelovati, ne pa, da se pod krinko navdušenja za šport poskušajo razni nešportni izpadi, zato, da bi dosegli že naprej zastavljene cilje. Pa nisem sicer za to, da ne bi bilo živahnih in zagrizenih srečanj, le napetosti posameznikov bi se enkrat ža lahko otresli, zlasti še, ker so to navadno vedno isti!
Zanimivo za letošnje igre je tudi to, da so v nekateri disciplini ekipe, ki doslej navadno niso ogrožale »velikih štrih«, poskrbele s svojo dobro igro za presenečenja in opozorile močnejše ekipe, da favoritstvo ni vselej zagotovljeno. To je seveda še poživilo zanimanje za posamezna tekmovanja, povzročilo pa se-
Sonja Beguš (Instrumenti) se je to pot morala zadovoljit s 5. mestom v streljanju
Kegljavke so tekmovale na kegljišču v Krškem
Pokali najboljšim ekipam: od leve predstavniki ZZA (3. mesto), Elektromehanike (1. mesto) in Iskra Commerce (2. mesto)
veda vsaj delno tudi drugačen vrstni red, kot ga je bilo ticer pričakovati.
Ker bo droben komentar dogodkom v posamezni športni disciplini obsežen v samih tehničnih rezultatih, za konec Se nekaj besed o organizaciji iger. Organizatorji iz vrst kolektiva obrata »Upori« Šentjernej in številni sodelavci iz šole in športne dejavnosti v Šentjerneju, so svojo zahtevno nalogo dobro opravili, čeprav se je tu in tam zdelo, da zaradi premajhnih tovrstnih izkušenj nalogam ne bodo kos. Zato na splošno njihovo delo zasluži priznanje, kar pa velja tudi za tehnične vodje in sodniški zbor, ki je vodil posamezna tekmovanja. Prav ničesar ne bi imeli pripomnit, če bi se tudi naši športniki (res le redki posamezniki) znali vesti bolj športno in spoštovati sodniške odločitve.
Družabno srečanje, ki so ga 6entjernejčani priredili na svojem hipodromu, in se je kazalo razviti v veselo prireditev naših športnikov in domačinov (po oceni plesa željnih je bila prešibka udeležba Santjemejčank mlajšega datuma!), je precej prezgodaj zmotil dež, kljub temu pa so se mnogi pohvalili s prijetno zabavo.
Po končanih finalnih srečanjih v nedeljo, 25. junija, so nato nogometaši Elcktrome-hanike odigrali prijateljsko nogohictno tekmo z domačimi nogometaši in šele pred koncem tekme zagotovili rezultat 3:2. Tekmo, s katero so nekako poluradno odprli nedodelano nogometno igrišče je sodil zvezni nogometni sodnik Vladislav Jakše, spremljali pa so jo malone vsi naši športniki in seveda nadvse številni domačini, ki so strastno navijali za svojo ekipo, zilasti še ko je le-ta pred koncem tekme z dvema lepima zadetkoma izenačila Pa 2:2, dokler slednjič Kranjčani niso dosegli zmagovitega gola.
Popoldne ob 17. uri je bila v salonu motela na Otočcu slavnostna razglasitev rezultatov, katere se je med drugim udeležil tudi sekretar za delo SRS Pavle Gantar, nekdanji sekretar ZP Iskra. Tri najboljše ekipe: Elektrome-banika, Iskra Commerce in cZA so prejele pokale, zmagovalne ekipe v posameznih disciplinah pa lesene plakete in
najboljši posamezniki lesene, umetniško izdelane krožnike, ki jih je izročil temkovalcem in se jim v imenu generalnega direktorja ZR Vlamira Logarja zahvalil za množično sodelovanje sekretar ZP Bogo Mohar.
TEHNIČNI REZULTATI
Nogomet — finale: Elektro-mehanika : Iskra Commerce 3:2, Avtoelektrika : ZZA 0:1; Iskra Commerce : ZZA 3:0 p. f., Avtoelektrika : Elektro-mehanika 0:3; Avtoelektrika : Iskra Commerce 1:2, Elektro-mehanika: ZZA 3:3; končni vrstni red ekip: 1. Elektro-mehainika, 2. Iskra Commerce, 3. ZZA, 4. Avtoelektrika,
5.	Elektromotorji, 6. Avtomatika, 7. Aparati, 8. Elementi,
9.	Naprave, 10. Gospodinjski aparati; odstopili ekipi Industrijska oprema in Sprejemniki.
Rokomet — moški: finale:
Elektromehanika : Polprevodniki 13:8, Elektromehanika : Avtomatika 22:15, Polprevodniki : Avtomatika 10:0; končni vrstni red: 1. Elektromehanika, 2. Polprevodniki, 3. Avtomatika, 4. Avtoelektrika, 5. Elementi, 6. Kondenzatorji,
7.	Industrijska oprema, 8. Iskra Commerce, 9. Gospodinjski aparati. 10. Elektromotorji, 11. ZZA; ženske: 1. Elementi, 2. Iskra Commerce; odstopila ekipa Elektro-mehanike.
Odbojka — moški: finale:
Iskra Commerce : Elementi 1:2, Sprejemniki : Usmerniki 0:2; končni vrstni red: 1. Ele-
Vzpodbudne besede je športnikom naslovil tudi vodja obrata Upori — organizatorja tekem — Ludvik Simonič
menti, 2. Iskra Commerce, 3. Usmerniki, 4. Sprejemniki, 5. Elektromehanika, 6. Avtomatika, 7. ZZA, 8. Naprave, 9. Elektronika; odstopila ekipa Avtoelektrika.
Namizni tenis — moški ekipno: finale: Iskra Commerce : ZZA 5:0, Iskra Commerce : Naprave 5:1, Iskra Commerce : Elektromehanika 0:5, Elektromehanika : ZZA 5:0, Elektromehanika : Naprave 5:0, Naprave : ZZA 5:3; končni vrstni red: 1. Elektromehanika, 2. Iskra Commer-
Zmagovalke v rokometu — ekipa iz Elementov
Dva Brezarja: starejši iz Iskra Commerce in mlajši iz Elektro-mehanike, oče in sin, sta se pomerila med seboj
*P°rtnikl med otvoritvenim ceremonialom VIII. Športnih iger Iskre
ce, 3. Naprave, 4. ZZA, 5. Polprevodniki, 6. Aparati, 7. Elektronika, 8. Instrumenti,
9.	Gospodinjski aparati, 10. Elementi, 11. Orodjarna, 12. Usmerniki, 13. Avtomatika; odstopili ekipi Kondenzatorji in Avtoelektrika; ženske ekipno: ZZA : Avtomatika 2:3, končni vrstni red: 1. Avtomatika, 2. ZZA; odstopile ekipe Iskra Commerce, Elektromehanika, Sprejemniki, Polprevodniki; moški posamezno: 1. Tadina, 2. Kerštajn (oba Elektromehanika), 3. Pirc (Aparati), 4. Taičar, 5. Vrbič (oba I. Commerce), 6. Lorbar (Polprevodniki), 7. Gale (L Commerce), 8. Trancar (Aparati), 9. F. Faganel,
10.	J. Faganel (oba Instrumenti), 11. Majcen (Polprevodniki), 12. Jenko (Avtomatika), 13. Kranjc (Aparati), 14. Hacin (Polprevodniki), 15. Treven (Naprave), 16. Sixili (Polprevodniki), 17. Bele (Orodjarna), 18. Krnc (I. Commerce), 19. Gomizelj (Elementi); ženske posamezno: 1. Golob (Avtomatika), 2. Jančar (ZZA), 3. Knez (Avtomatika),
4.	Zrna (ZZA).
Streljanje: mnški ekipno:
1.	Orodiarnn 670, 2. Avtoetc1’-trika 667, 3. Aparati 659, f
Elektromehanika 650, 5. Polprevodniki t>45, 6. Instrumenti 585, 7. I. Commerce 553, 8. Usmerniki 549, 9. Elektronika 513, 10. Avtomatika 478, 11. Industrijska oprema 474 (0X10),	12. Elementi 474
(1 X 10), 13. Naprave 472, 14. ZZA 452, 15. Elektromotorji 440 krogov; ženske ekipno: 1. Elektromehanika 497, 2. Instrumenti 364, 3. I. Commerce 355, 4. Sprejemniki 348 krogov; moški posamezno: 1. Hrobat (Avtoelektrika) 178, Naglič (Orodjarna) 177.	3.
Jeglič 175, 4. Pirc (oba Aparati), 5. Krautberger (Polprevodniki) 170 (5 x 10), 6. Snoj 170 (2 x 10), 7. Rodman (oba Orodjarna) 170	(1 X 10), 8.
Pretnar (Elektromehanika) 168, 9. Petrin (Polprevodniki) 167, 10. Lombar (Elektromehanika) 166 (2 x 10, 9 x 9), 11. Skrt (Avtoelektrika) 166 (2 x 10, 6 X 9), 12. Malovrh (Elektromehanika 166 (1 X 10),
13.	Jok (Avtoelektrika) 165,
14.	Penko (Aparati) 163, 15. Grom (Elektronika) 160 (3X10), 16. Lapajna (Instrumenti) 160, 17. Hacin (Polprevodniki) 158 (2 x 10), 18. Markelj (Instrumenti) 158 (1 X 10, 7 x 9), 19. Turcl (Avtoelekfri-
(Dalje na 10. strani)

Med tekmovanjem šahislov je kot vedno vladala grobna tišina
Od zgoraj navzdol: s tekme v odbojki — med napetim bojem balincarjev — v namiznem tenisu so tekmovali v šolskih raz. redih — povorki z zastavo in godbo je krenila izpred tovarn« na Igrišče
ka) 158 (1 X 10, 5 X 9), 20. Lužar (Usmerniki) 156, 21. Bizjak (Orodjarna) 153, 22. Schos (Usmerniki) 152, 23. Iglič (Polprevodniki) 150 (1 x 10), 24. Kmetič (Elektro-mch.) 150 (0 X 10), 25. Miklavčič (Aparati) 149, 26. Podgoršek (ZZA) 147 (3 x 10), 27. Kočevar 147 (1 x 10), 28. Munda (oba I. Commerce) 145, 29. Riosa (Elementi) 144 (1 X 10),
30.	Vodopivec (Avtomatika) 144 (0X 10), 31. Končan (Elektronika) 141, 32. Bukovec (Instrumenti) 139, 33. Selan (Ind. oprema) 137, 34. Hamešak (I. Commerce) 134, 35. Zajc (Ind. oprema) 133,	36. Prešeren
(Naprave) 131, 37. Burgar (Instrumenti) 128, 38. Milič (I. Commerce) 127, 39. Dežutelj (Naprave) 126	(1	X 10), 40.
Zupan (Ind. oprema) 126 (0 x 10), 41. Bučar (Usmerniki) 125, 42. Majer (Avtomatika) 121 (1 x 10), 43. Jaklič (Elementi) 121 (0 X 10), 44. Kosec (Avtomatika) • 120 (1 x 10), 45. Rihtarič (Elektromotorji) 120 (0 X 10), 46. Ce-šnovar (Usmerniki) 116, 47. Kmetič (ZZA) 114, 48. Perl (Naprave) 112, 49. Rihtarič 110, 50. Lotrič (oba Elektromotorji) 108, 51. Intihar 106 (1 X 10)1* 52. Celešnik (oba Elektronika) 106	(0 x 10,
3	x 9), 53. štuhli (ZZA) 106 (1 X 9), 54. Jordan 105, 55. Bele (oba Elementi) 104, 56. Gliha (Naprave) 103, 57. Gartner (Elektromotorji) 102, 58. Babnik (Avtomatika) 93, 59. Pirnat (ZZA) 85, 60. Travnik (TIO) 78 krogov; ženske posamezno: 1. Oblak 174, 2. Trelc 171, 3. Malovrh (vse Elektromehanika) 152 (3 x 10),
4.	Potokar (I. Commerce) 152 (0 X 10), 5. Beguš (Instrumenti) 144, 6. Bemetič (Sprejemniki) 132, 7. Resman (Instrumenti) 130, 8. Valenta (I. Commerce) 113, 9. Trebeč 108 (1 X 10), 10. Kemperle (obe Sprejemniki) 108 (0 X 10), 11. Sitar (Instrumenti) 90 (4 x 9),
12.	Pogan (I. Commerce) 90 d X 9).
Kegljanje: moški: vse rezultate ekipno in posamezno smo v celoti objavili v 23 številki; ženske ekipno: 1, Elektromehanika 1387, 2. In strumenti 1385, 3. I. Commer
Kratek predah v polčasu prijateljske tekme med nogometaši kranjske Elektromehanike in ekipe šentjernejčanov (za otvori te» novega igrišča) smo uporabili za spominski posnetek. Tekmo je sodil zvezni sodnik Vladislav Jakše
ce 1187, 4. Kondenzatorji 1172,
5.	CAOP 1108, 6. Sprejemniki 929 kegljev; ženske posamezno: 1. Kržišnik 373, 2. Mihelič (obe Elektromehanika) 366, 3. Debelak 364, 4. Cesar 347, 5. Stular 341, 6. Majstorovič (vse Instrumenti) 333, 7. Ivanetič 324, 8. Šparovec (obe Elektromehanika) 324, 9. Podgornik (Kondenzatorji) 308, 10. Koželj 308, 11. Pagon (obe I. Commerce) 308, 12. Adamič (CAOP) 308, 13. Hanzlovski (I. Commerce) 304, 14. Bukovec (Kondenzatorji) 304, 15. Rozman (CAOP) 287, 16. Kapele (Kondenzatorji) 282, 17. Kemperle (Sprejemniki) 280,
18.	Mihelič (Kondenzatorji) 278, 19. Peršin (CAOP) 274, 20. Potokar (I. Commerce) 267,
21.	Bernetič 265, 22. Trebeč (obe Sprejemniki) 256, 23. Sribar (CAOP) 239, 24. Rav-mar (Sprejemniki) 128.
šah — finale: Elektromehanika : I. Commerce 3:1, Avtomatika : Avtoelektrika 2,5:1,5, Avtoelektrika : Elektromehanika 2,5:1,5, Elektromehanika : Avtomatika 3:1,
1.	Commerce : Avtomatika 1,5:2,5, Avtoelektrika : I. Commerce 3,5:0,5; končni vrstni red: 1. Avtoelektrika,
2.	Elektromehanika, 3. Avtomatika, 4. I. Commerce 5. Aparati, 6. Usmerniki, 7. ZZA,
8.	Elementi, 9. Polprevodniki; odstopili ekipi Kondenzatorji in Naprave.
Balinanje — finale: ZZA ;
Avtomatika 13:5, ZZA : Elementi 12:13, ZZA : Avtoelektrika 12:13, Avtomatika : Elementi 13:3, Avtomatika : Avtoelektrika 11:13, Elementi : Avtoelektrika 13:7; končni vrstni red: 1. Avtoelektrika,
2.	Elementi, 3. ZZA, 4. Avtomatika, 5. Sprejemniki, 6. Naprave, 7. Elektronika, 8. Elektromehanika, 9. Aparati,
10.	Orodjarna, 11. Usmerniki,
12.	I. Commerce.
GENERALNI VRSTNI	RED
Točke	
1. ELEKTROMEHANIKA 725	
2. ISKRA COMMERCE	635
3. ZZA	580
4. AVTOMATIKA	565
5. ELEMENTI	540
6. AVTOELEKTRIKA	530
7. APARATI	465
8. NAPRAVE	380
9. USMERNIKI	365
10. POLPREVODNIKI	360
11. ELEKTRONIKA	290
12. ORODJARNA	285
13. INSTRUMENTI	210
14. GOSPODINJSKI	
APARATI	190
15. ELEKTROMOTORJI	185
16. INDUSTRIJSKA	
OPREMA	180
17. SPREJEMNIKI	165
18. KONDENZATORJI	100
19. ŠOLSKI CENTER	75
Nagrada
za praznično križanko
Za pravilne rešitve nagradne križanke je uredništvo pripravilo naslednje nagrade:
1.	nagrada	250	din
2.	nagrada	100	din
5 nagrad po	50 din
5 nagrad po	r 30 din
5 nagrad po	20 din
10 nagrad po	10	din
Rešitev nagradne križanke pošljite na uredništvo glasila »Iskra« Kranj, Savska loka 4, do vključno 15. julija 1972.
PRIPOMBA: Reševalci! Napišite točen naslov, predvsem pa navedite v kateri tovarni in v katerem oddelku ste v službi. Na ovitek napišite »Nagradna križanka.«
Dražja pošta
Od 23. 6. 1972 so začele veljati nove cene v poštnem prometu. Na pisma do 20 gramov teže je treba v notranjem prometu prilepiti znamko za 0,80 din, na pisma, težka od 20 do 50 gramov, znamko za 1,10 din, za vsakih nadaljnjih 50 gramov pa je treba nalepiti poleg tega še znamko za 0,25 din.
Na dopisnice in razglednice je treba nalepiti znamko za 0,50 din.
V mednarodnem poštnem prometu je treba na pisma do 20 g prilepiti znamko za 2 din, na dopisnice in razglednice pa za 1,20 din.
ISKRA — tovarna usmerniških naprav Novo mesto objavlja prosta delovna mesta za:	.
1.	ODPREMNEGA REFERENTA
2.	VARILCA ZA ELEKROVARJENJE IN AVTOGENO VARJENJE
3.	ADMINISTRATORKO
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: KV elektro ali trgovske smeri; pod 2.: ustrezen tečaj za avtogeno in elektro varjenje; pod 3.: administrativna šola.
Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih. Vabimo vas, da se zglasite v splošnem sektorju tovarne osebno.
Kandidati za sprejem naj predložijo do vključno I. septembra 1972 tajništvu Poklicne kovinarske šole v Radovljici
© prijavo na obr. 1,20 kolkovano z državnim kolekom za 1 din;
© izpisek iz rojstne matične knjige;
© spričevalo o zaključnem izpitu na poklicni šoli kovinarske ali sorodne stroke;
© potrdilo delodajalca o zaposlitvi;
P. s.: Obrazce 1,20 dobite v tajništvu Poklicne kovinarske šole Radovljica.
Uradne ure so vsak dan od 8.30 do 10. ure, razen ob sobotah.
Ravnateljstvo šole
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega očeta
ANDREJA MLAKARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v" tovarnah »Instrumenti« Otoče in »Elektro-mehanika« Kranj za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Miro Mlakar
wtt«cp«3—
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
GREGORJA STARETA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem v obratu »Stikala« za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Žena Marija, sin Ivan, hčerke Francka, Ivanka in Marinka z družino
iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiMmmiiBBi
ZAHVALA
Za čestitke ob moji 50. letnici vsem prav lepa hvala, nadvse prijetno pa me je presenetila pismena čestitka gen. direktorja ZP Iskra; za izredno pozornost se iskreno zahvaljujem.
Francka Mulej
Elektromehanika, Kranj
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehamko, telekomunikacije, elektroniko in avtomaliko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Sile. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
50 slušateljev
ciranje.
V tovarni usmerniških naprav v Novem mestu so prav tako za izgradnjo, DS tovarne pa je sklenil izvesti referendum o tem, da bi z delom na prosto soboto zbrali svoj prispevek k izgradnji počitniškega centra. Z velikim navdušenjem je tudi DS tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu sklenil prispevati za tovarno predvideni letošnji delež k izgradnji počitniškega centra v Dajli, hkrati s tem pa je v delovnem kolektivu precej zanimanja tudi za prostovoljno delovno akcijo za po-sajanje dreves in druga urejevalna dela v bodočem centru, če bodo prostovoljne delovne akcije organizirane.
želeti bi bilo in za to obstaja upanje, da bodo podobne odločitve sprejeli tudi delavski sveti ostalih naših delovnih organizacij, saj bo s tem omogočena hitrejša izgradnja in bi tako že v prihodnji poletni sezoni v Dajli lahko začeli z letovanjem naših delavcev.
Šolski center
ZP Iskra Kranj
bo sprejel za šolsko leto 1972/73 v tehniško šolo
strojne smeri — enoto za izobraževanje odraslih pri Poklicni kovinarski šoli Radovljica v I. letnik
^ zasluženi pokoj sta odšla MARIJA SLEVEC (zgoraj) in ANTON GORENC, zaposlena v obratu ATN v kranjski tovarni. Ob odhodu so jima sodelavci pripravili lepa darila in zaželeli zdravja in zadovoljstva, hkrati pa upokojenca želita vsem članom kranjskega kolektiva čimveč •Špehov
Frve odločitve za izgradnjo počitniškega centra Iskre v Dajli
V zadnjih nekaj številkah »Iskre« smo že poročali o pripravah na izgradnjo počitniškega centra Iskre v Dajli pri Novigradu v Istri. Prav te dni se že sprejetim sklepom na ravni ZP pridružujejo tudi odločitve samoupravnih organov delovnih
organizacij ZP, od česar je odvisno kdaj in kako bo stekla izgradnja in kako bodo zbrana za prvo fazo potrebna finančna sredstva.
Delavski svet tovarne električnih aparatov je zagotovil v letošnjem letu 10.000, v prihodnjem pa 146.500 din iz sklada skupne porabe tovarne, pod pogojem, da se ludi ostale organizacije ZP odločijo za izgradnjo in sofinan-
PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA
SIBIRSKA
Seka
IZDELEK -TOVARNE V SEMIČU
iREKA MED IRANOM “ IN SZ
KUPOVANJE
AMERIŠKA
DRŽAVA
VERSKI
OBREDI
.GRŠKI
BOG
LJUBEZNI
VRSTA AVTOMOBILA
JEKA V T FRANCIJI
ZAČETEK
ABECEDE
HRV.PISAT. IZ 19. ST. t SIMO )
risal:
TR-MA
MESTO PRI SPLITU
FORMULAR
KVARTASKI
IZRAZ
ROK
PITAN
PRAŠIČ
PRVI PREDSEDNIK ALŽIRSKE SKUPŠČINE
SRH
OTROCNICA
OPERNA
PEVKA
(BOŽENA)
ITALIJ.
DIRIGENT
• OSLOV GLAS
LATINSKI
PLES
ZAH- DEL NOVE. ■ GVINEJE
GRŠKI
OTOK
SKANCL-
DROBIŽ
središče.
centrum
MOŽNOST
OWENS
VERSKI
REFOR-
MATOR
ILLiL
■ Škod-. Ljivec
V VINOGRADIH
ZAPREKA
ZADNJIK
LUNINA
MENA
MAVEC,
SADRA
FRANC.
NOVEC
OBREDNA
OBLEKA
BARU
FILMSKA
IGRALKA
inFRORAHU
SOSEDNI
ČRKI
ODISEJEV
OČE
ŠALJIVEC
JURKOVIČ
VRSTA
ALKOHOLA
SUKLJE
VODNA -ŽIVAL KI IMA LUPINO
’KLEČ
EVROPSKI
NARDO
KOVANJE
PROIZVOD
ZEVSOVA
MATI
POLITIK
STEVENSON
PISANE
PAPlGF
ITALIJ.
SPOLNIK
STROKOVNJAK ZA PSE
POLJSKA
CVETICA
GROF V ANGLIJI
RIMSKA
IPROVINCAI
BIBLIJSKO
MESTO
-t!
PRJSTA-' NIŠKA NAPRAVA I
NOBELU
ELEFANT
AVTOR:
GORJANC
BRSOZ ŽUPA(I^ DV0)ICA
ESTRADA
MUZA
KOMEDIJE.
IZOELEK TOVARNE V ŽELEZNIKIH
UGRIZ
ŽUŽELKE

ETIOPSKI
GLAVAR
DEMISIJA
ARISTO-
TELOVA
LOGIKA
ROMAN NABOKOVA TOVARNA V NIŠU
RAZPIS NAGRAD NA 11. STRANI