Poštnin« plačana v gotovini. Posamezna itevrtkm t ffifc Uredništvo in uprava: Strossmajerjev trg 1 / TeL it 73 Leto XXIV Št. 23. Kranj, 8. junija 1940. Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10 Mir v orožju Mir p»monja danes največjo dobrino na svetu. Pomenja več kot življenje m imetje državljanov, saj žrtvujejo narodi kri m denur, da bi si pridobili in priborili mir in vse tiste dobrine, ki izhajajo iz mirnega sožitja med sosednjimi narodi in ljudstvi. Nobene žrtve niso prevelike za to, da se ohrani mir. Tudi tisti narodi, ki se danes bojujejo med seboj na življenje in smrt, ki so pričeli in povzročili to novo svetovno »—«"»«V se nanjo sistematično leta in leta pripravljali, hočejo po končani vojni, po doseženi zmagi, — če je bodo deležni — uživati v miru sadove vojne in zmage ter se posvetiti mirni dobi gospodarstva in napredka ter preiti k oblikam normalnega državnega; življenja. Zgodovina nas uči, da nobena vojna ni večna, pa naj si traja 30 let. Tudi Napoleon je več kot eno desetletje razburjal Evropo s svojimi vojaškimi pohodi, njegove armade so se razlile in se bojevale prav po vseh evropskih deželah in državah, prodrle na Rusko in v Egipet, le Albion je ostal nedotaknjen. Navidezna francoska nadvlada Evrope pa je propadla, mogočnjak Napoleon, čigar slava in sijaj sta bila nepopisna in njegova moč brezmejna, je umrl v pregnanstvu, zapuščen od svojih rojakov in sorodnikov, ki so prej uživali njegovo milost in časti ter mate-rielne koristi njegovih osvajanj in njegovih uspehov. Razlika je !e v tem, da nekateri narodi hočejo s silo zagospodovati nad drugimi in da je navadno taka nadvlada kratkotrajna in polna krvavih dejanj, ki se v dobi vladanja bridko maščujejo, — med tem ko znajo drugi narodi s svojo diplomacijo, s politiko mirnega pridobivanja, z vso kulturo lin raznimi stopnjami civilizacije podrediti ljudstva pod svoj vpliv, ne da bi slednja čutite breme suženjstva, da bi bila zatirana, zapostavljena, preganjana. Nahajajo se sicer v nekaki gospodarski odvisnosti od vladajoče države, zato pa tudi uživajo varstvo v pogledu politične in državne svobode napram drugim silam, uživajo vse narodne in kulturne pravice. To so tiste metode in tista umetnost vladanja, ki druži narode angleškega in francoskega imperija, da se z materno deželo čutijo živo in neločljivo povezane. --- — Mir v Evropi, ki je bil lani že drugič v tem stoletju tako brutalno in tako na eruptivni način porušen, kaže, da mednarodne pogodbe-, na katerih je slonel, niso bile zidane na preveč trdno podlago, ker so za tako kratek čas človeštvu prihranile vojno. Izgleda, da je ta doba miru predstavljala le kratek interval v svrho priprav in zbiranja sil ter moči za nov, še bolj gigantski spopad med starimi sovražniki, saj razen z nekaj izjemami vidimo v sedanji vojni zapletene nasprotnike iz svetovne vojne. Stari rimski pregovor: „Si vis pacem . . .* dobro karakterizira tudi današnjo dobo, suj se je skoro v vseh državah kma'hi pa prvih letih vojnega zmagoslavja, oziroma vojnega poraza pričelo tekmovanje v oboroževanju, katerega namen je bil, z orožjem zaščititi mir. Koliko sestankov smo doživeli, koliko predlogov smo slišuli, koliko črnila se je preliio, koliko denarju se je porabilo, vse samo zato, da se bi bilo preprečilo oboroževanje. Vsi so bili pripravljeni razorožiti s<>, nihče se ni pa v dejanju razorožil Vse to so bili le platoničn« pozivi, vse konference so bile le maska, ki je zakrivala načrte, katerih izvedba še ni bila zadostno pri-pruvljena in godna za izvršitev. Razlika je bila l(> v tem, da se je ena stranka oborozevala le toliko, da bj nasprotniku zastrašila, med tem ko jt> nasprotna stranka vzela oboroževanje v obzir s čisto določenim namenom, prehiteti v oboroževanju, moči in vrstah orožja vse ostale ter jih postaviti pred dovršeno dejstvo. Ta politiku, ta kalkulacija, čeprav je zahtevala ogromnih žrtev in naporov, se je obnesla in zuemkrat žanje uspehe. Morda bo sčasoma izgubila na svoji prednosti. Liberalizem - damašnje slo Bežen pregled v življenje in delovanje i>aše družbe kaže, da se je ta družba vzgajala pod vplivom tako različnih dobrih in slabih vzgojiteljev. Človeški naravi in s tem v zvezi družbi pa je svojsko, *,u ima največji vpliv vedno tista stvar, ki je slaba, ki je zgrešila pravi cilj in ki potegne človeka v duhovno poplit-venost. Vse to zlo v človeku pa ima za posledico, da je njegovo delovanje usmerjeno v negativnem pravcu in da se z vsemi silami izmika in izbegava onemu smislu, ki mu ga je Bog položil v dušo. Ko skušamo odgovoriti na vprašanje, kdo in kje je tisti minus, ki nas tišči za vrat, je odgovor sicer enostaven, vendar pa zaobrniti na pozitivno pot, to je delo, ki čaka ne le pcedinda, ampak organizirane in duhovno izkristalizirane mase. Liberalizem z vsertii svojimi variantami se je tako globoko zagrizel v človeško naravo, da mogoče ponekod tega niti ne slutimo. Liberalizem je razpletel svoje meje že na vsa področja in skušal dobiti povsod vpliv. Vtihotapil se je v ministrske in državniške kabinete, zajel izobražene kroge in se zatekel ter ugnezdil med proleterske mase. S svojo silno močjo je objel vse zasebno in javno življenje. Ni treba preveč razmišljati, da bi dobili odgovor, kdo je na primer kriv vsem gospodarskim krizam, vojnemu zlu, podivjanosti mas itd. Vse to so produkti liberalizma, ki ga je Cerkev najstrožje obsodila, a njen glas ni našel poti v zakrknjena Srca vladajočih. Vladajoči so bili celo tisti, ki so Cerkvi zabranili vstop iz zasebnega v javn0 življenje. Ta liberalizem, ki je prinašal prokletstvo narodom Evrope, je vzgajal tudi nas in to 20 let v svobodni državi. Saj vemo, kako se je skušala laizirati naša šola po zgledih proslulih poizkusov drugod. Duhovniku se je ovirala pot v šolo, med mladino, ki bo nekoč zrastla, mogoče celo spoznala resnico in se s kletvijo spominjala preteklosti, "foda takrat bo že prepozno. In ne samo v šoli, tudi drugod v javnosti, v gospodarstvu in politiki So, se izrinila in se niso poslušala visoka načela Cerkve, ki uiavnavajo in br*dajo tokove v človeški družbi. Ne trdimo, da bi morali uganjati >ero v gospodarstv u in politiki, am^ak hočemo le reči, da bi ravnanje na primer v gospodarstvu po načelu pravičnosti in pravični razdelitvi dobri.i r"čilo države neplodnih težkih gospodarskih kriz in notranjih pretresov. In kje je rešitev? Vzvišena je ideja laičnega apostolata, ki ga priporoča Cerkev. Ta laični apostol« mora najti pot do nas in mi moramo bitj tisti apostoli, ki b ,imi šli tja, kamor je oficielnim zastopnikom Cerkve mogoče še zaprta pat. V tem delu ne gre za nobeno opuščanje pomena prekvasitve z duhom vere vse družbe in vsega javnega življenja. Vera že zdavnaj ni privatna ali zasebna stvar posameznika, vera ni, nekaj mrtvega, ampak je živa realnost; ki bo zajela vse življenje, z vso silo udarila nazven in ne bo ostala skrita v katakombah. V tem duhu, v duhu resničnega prenosu, vere v javno življenje se bo morala oblikovati naša družbe, naš narod. Vse naše delo mora prevevati duh, ki nam ga narekuje Kristusova vera po katoliški Cerkvi. Veliko smo že z*mndinT, toda prepozno še nt. Zato pa bomo podvojili vse naSe sile iu mobilizirat! v»e uaSe moči. Očistiti hočemo naš narod vseh kvarnih idej, ideje Hberalisma m prezračiti vse tiste zatohle duhove, ki so nas doslej duŠili. Usmeriti hočemo Vse naSe delu j te,'-o, kot to odgovarja resničnim potrebam našega narodnega občestva. S križem v roki bomo pričeli vsako delo, tudi delo /a narod, s križem bomo pravično vodili naš narod v boljšo bodočnost. V tem poslanstvu smo prepričani, da bomo zmagali, ker vemo. da je naša rešitev mogoča v tem kaosu le v ptekvašenju s pravim in čistim krščanskim duhom. Kar se nam bo upiralo in zoperstavilo, to bo odstranjeno in znebiti se hočemo »ledov grehov, ki so jih na najbolj podle načine zasejati v narod naši liberalci, ki so se vzgajali v šolah največjih svobodotnislecev. cem. Vojna in dobičkarstvo Vsaka vojna nosi s seboj nedogledne posledice, ki danes, ko "je svet gospodarsko tako tesna povezan med seboj in tako odvisna država od države, zlasti v pogledu sirovin in tistih ptoduktov, ki jih doma nima in ne prideluje, — vplivajo tudi na tiste države, ki niso v vojnem stanju. Če se je učinek vojne po- znal po nevojujočih se državah že v prejšnjih stoletjih, da se je v takih primerih blago podražilo, so ti učinki danes le še močnejši, kajti svetovna trgovina je še vse bolje organizirana, moralne zavesti vedno manj, potem pa stopi v ospredje grdo in brezobzirno izkoriščanje s strani industrije in veletrgovine. I i uarodi ne morejo ničesar storiti. Očuvanje miru /. orožjem pa predstavlja za mule narode še večje materielue žrtve kot za velike. Čeprav se še več malih evropskih narodov ne nahaja v vojni, pa so morali tuko v preteklosti, še bolj pa zadnje mesce doprinesti ogromne žrtve za oboroževanje, za vojaško pripruvljenost v tisti meri, v kateri pač te državice morejo prenesti breme oboroževanja. Kljub temu pa so državljani pripravljeni na najhujša bremenu in žrtve, če bo mogoče z njimi odkupiti mir. Tudi naši voditelji so v ružnih govorih poudarjali, da za mir nobena žrtev ni prevelika. Kuko se spričo današnje vojne tehnike vsa-ku nepripravljenost in pomanjkanje enako-\ rednega orožju lahko maščuje, nam kažejo dogodki sedanjih vojaških operacij. Če je nasprotnik oborožen do zob, mu ne boš kos. dokler nisi enuko močen v orožju. Samo to je tista sila, ki vzbuja rešpekt v miru, in ki koristi v vojni. Dokler bo v svetu vladala mentaliteta nadvlade in zavojevunju drugih na-rodov, ne bo mogoče meča spraviti v no;":nico, ne avijonov v hangerje. niti tankov in topov prodati staro železo. Kajti če se mulo ozremo okrog sebe in se spommimo samo par let nazaj, bomo ugotovili, da srao preinn ,>gokrat čitali frazo: „narod v orožju", s čemer se je hotelo dotičnemu narodu dati nek poseben nimbus in pa vcepiti drugim naTodom strah in spoštovanje. Spomnimo se lahko velikih vojaških parad in revij, raz-kazovanja vseh vrst najstrašnejšega orožja, novih izumov na področju vojne tehnike. Vse to olx>roževanje je služilo kot smo že rekli — določenemu namenu pridobitve novib ozemelj in bogastev, zagospodovonju nad sosedi, kajti noben državnik in noben vojni minister ne kupuje orožja zato, da bi se z njim igral kot to delajo otroci z vojnkr iz kositra in puškami iz pločevine. Mladina se je » itffkjdurjli J/fta-p»b vzgajala od ranih let v vojaškem duhu in pripravljala na boj. Vse to se je vršilo v /namenili priprav prod ffUT0»HWi nasprotniku, katerega je treba s silo pobiti na tlu. Mir, katerega smo umivali zadnjih dvajset let, ni bil pravi mir, ampak bi mu lahko rekli -oboroženi mir" ali ..mir v orožju". Dogodki okrog nas pa so poučni za nas, da se odločno zavedamo, da moramo biti brezpogojno pripravljeni nu vse, dokler je treba mir čuvati i orožjem, da ne bomo presenečeni, kot to bili nekateri evropski narodi. V obrambo domovine m očuvanja njene celote naj nam bodo vse žrtve svete, du se bomo izkazali r.a vredne in zavedne sinove naše mlude države. Sedanja vojna je povzročila porart cen tuda pri nas in sicer za take predmete m pridelke, ki jih pridelujemo doma. Tako vidimo, koliko se je zvišala cena pšenici, s tem pa se dviga cena moki in kruhu, ki je za nižje sloje glavno prehranjevalno sredstvo, zvišala se je cena koruzi. Dtlj-5 vidimo, kako se je podražilo meso vseh vrs', katerega ^ena bi radi dobro razvite živinoreje morala ostati na prejšnji višini, zlas*i še, Ver »e plače ne državnega, ne-privatnega uslužbenca niso zvišale, delavstvu pa za malenkosten odstotek le v nekaterih o-bratih. In tako se dogaja, da morajo ljudje, če se življenjske potrebščine zvišajo, plače pa ostanejo prejšnje, pritrgovati si pri jedi, to se pravi, v agrarni državi, kjer je naravnih pridelkov v izobilici, si morajo njeni prebivalci zadrgovflti pac-ove. Na račun teh povišanih cen pridelkom in živini pu mora. nekdo zaslužiti in ta, ki zasluži ni morda kmet in živinorejca, ampak posrednik, prekupčevalec, izvoznik. Se malo kdaj je bila konjunktura za izvoz tako ugodna, kot je sedaj. Pri vsem tem pa je ravno kmet kot producent agrarnih pfi^elfcov in krt živinorejec deležen le malega povišanja cen. malega dobička. Poleg življenjskih potrebščin so se pa tudi iviSale cene industrijskim izdelkom, kar seveda avtomatično povzroči dražja cene blagu v trgovini. Industrijec, ki je ob pričetku sedanje vojne in podražitve strevin znal pravilno ka!- JsUliratti — in to zna vsak — si je s sirovinami, katere je dobil Še po stari ceni, lahko rapol-nil skladišča polna blaga in izdelkov, odproda-jati pa ga v večjih množinah ni hotel, ker je čakal, da se ustali višja cena. In res se je dogajalb, da tovarnarji! kljub polnim skladiščem jeseni niso hoteli prodajati blaga. Izjemo so napravili le pri poznanih trgovcih in v slučaju, če naročila res niso mogli stornirati. Pri polnem obratovanju so tovarnarji neradi prodajali svoje izdelke, pa tudi trgovcem je bilo vseeno, če je blago ostalo v trgovini, kajti oboji so čakali novih, višjih ceo, katero pa često niso bile upravičene, ampak so narastle na račun špekulacije, dobičkarstva, ter izrabljanja sedanjega položijo. Tistri pa, na katerega se vse take podražitve prevale, je konsument, mali človek, delavec, obrtnik, kmet, ki bo kljub svojemu bornemu zaslužku moral nositi vse te po viške cen, nastale pri hra:u, obleki in dragih življenjskih potrebščinah. Odbor za pobijanje draginje bi tedaj v tem oziru imel dovolj dela, da bi res energično u- . gotovul, kje in kdaj je dovoljeno povišanje Dupljanci zopet na sodni j i V torek 4. junija so se na okrajnem sodišču v Kranju zopet zbrali stari znanci, ki jim je sodnijsko poslopje gofovo zelb priljubljeno, ker se kar naprej zatekajo pod njegovo okrilje in iščejo pomoči v stvareh, ki Faktičnu ne ek-sistirajo. Bili so to razrešeni odborniki gas. čete. ki sedaj iščejo na vseh koncih in krajih' dejanj, ki naj bi' jih oprala njihovega prejJnje-ga delovanja. To pot so se lotili župskega blagajnika Legata Jerneja in mu očitali neresnične izjave, da bi tako pridobili na svoji časti ii: dokazali, kaka krivici se jim je zgodila, ko so morali zapustiti svoje funkcijske stolčke. Todu pravica je vedno bila in bo pravica in se je to tudi na sodniji pokazalo. Toženec Legat Jernej je bil oproščen, tožitelji pa morajo plačati vse sodne stroške. S tem je vsaj nekoliko zadoščeno tudi tistim, ki morajo venomer od strani istih ljudi poslušati razna neresnična podtikanja in natolcevanja, a ki na sodniji nočejo iskati zadoščenju. Ljudje boldo pa morali enkrat tudi sprevideli, da ni vse zlato kar se sveti. Zaobljuba kranjske župnije Na starem pokopaUHu naj bi «e »gradila cerkev v rast Kraljici miru službe božje in pa Struževo, ki je bilo pred nekaj leti inkorporirano kranjski župniji in izločeno iz nakelske. Naselbina v tem delu je sedaj dovolj velika, da bi bilo res primerno in takorekoč potrebno graditi pod ružno cerkev, s stalno službo božjo v nedeljah. Na razvoj verskega življenja bi to gotovo prav ugodno vplivalo. Če se je kdaj nameravala fradnj te cerkve ne posestvu Marijanisča, bo sedaj še bolj posrečena rešitev, če se zgradi na opuščeni -božji njivi", na krnju, kjer počivajo naši svojci. Vsi občutimo, kako v težkih in nevarnih časih živimo. Saj ne vemo ne za dan, ne za uro, ko nas lahko doleti najhujše. V takih usodnih trenutkih, ko izginjajo narodi in države, moramo biti toliko bolj hvaležni Vsemogočnosti, če nam bo prihranila kot dosedaj grozote in strahote vojne ter nevarnost, da naš narod v splošnem vrvežu in vojnem metežu ne izgine s površja zemlje. Tembolj moramo moliti in prositi za mir k Materi božji, ki jo mi Slovenci tako radi nazivamo Kraljico miru in h kateri so se Slovenci zatekali po pomoč vedno, če so bili v stiski. Njena pomoč ni nikoli i/ostala. V čusu najhujših turških napadov, v fasu vojnih grozot, v času bolezni in lakote so bili uslišani vsi, ki sc se zatekali pod njeno varno okrilje. Zato bi bilo res primerno, da bi v znak hvaležnosti, če nas Kraljica miru še nadalje obvaruje vojne in sedanjih težkih časov, res sezidali njej v čast na starem pokopališču cerkev, ki bi še poznim rodovom pričala o ohranitvi naše zvestobe Mariji in o njeni pomoči trpečemu človeškemu rodu. V zadnji številki »Kranjskega zvona" beremo v uvodnem članku zanimiv in umesten predio«; g. dekana Skerbca faranoic kranjske župnije, naj se izjavijo, če so pripravljeni podati izjavo in obljubo, da se v zahvalo, če nam bo ohranjen mir, zgradi na starem pokopališču cerkev v čast Kraljice Marije. Če bo večina župljanov podala to obljubo, bi se potem skušalo ugotoviti, koliko bi farani prispevali za gradnjo cerkve. Ta predlog g. dekana se t)-" m zdi tako važen, da je prav, če ga obravnava tudi »Gojen jec" Kot znano bji staro pokopal.šče čez devet let ukinjeno. Ni Se prav določeno, v kakšne namene se bo potem ta prostor, ko bodo zginili grobovi in spomeniki, porabil. Nekoč se je že govorilo, da se bo napravil park, kar se navadno prakticira pri opuščenih pokopališčih. V tem jogledu bo treba, kadar bo nastopil tisti čas, da se reši vprašanje starega pokopališča, ukreniti in /osnovati res nekaj primernega, kar bo odgovarjalo pieteti krnja in krajevnim prilikam. Po drugi strani pa se moramo ozreti tudi na dtnašnji tuko razširjeni Krunj in na dušebriž-niške potrebe velike kranjske župnije. Našu župnija sicer ni tako razsežna po prostornini, kot kaka kmečka župnija kje v hribih, jo pa zato toliko bolj gosto naseljena, do se vsled tega porajajo nove potrebe. Če smo pravilno informirani, je bila že večkrat sprožena misel, da bi se nekje v bližini Marijanisča zgradila večja kapela alt pa cerkev kot po-družna cerkev za severni del mesta, kamor že od nekdaj spada rudi Rupa, kjer ni stulne Slikarska razstava v Kranju Svoja dela bo ramatavil akademski slikar g. Tine Corjup Kranjski javnosti, ki ljubi umetnost, zlasti slikarstvo, se bo prihodnje dni predstavil s svojimi številnimi deli akademski slikar g. Tine Gor j up, ki spada v generacijo mladih slovenskih slikarskih umetnikov. Slikarske razstave so v Kranju redek pojav, zato nam bo tem bolj ustreženo, ker bomo imeli v svoji sredi priliko ogledati si kolektivno ratzstavo tega priznanega in nadarjenega slovenskega slikat ja. G. Tine Gorjup je prišel lansko jesen na kranjsko gimnazijo kot profeor risanja in je svojo slikarsko umetnost in ustvarjanje v tem času posvečal tudi Kranju in okolici. Otvoritev razstave bo v nedelja 9. junija ob 11. aH dopoldne v gimnazijski telovadnici. G. Tine Gorjup bo razstavil okrog 40 oljnatih slik in prav toliko rizb. Mnogo motivov je tudi iz kranjske okolice in bo prav to razstavo napravilo še bolj zanimivo in privlačno. Saj je kranjska okolica zelo slikovita in nudi slikarjem dovolj hvaležnih motivov, ki so vredni, da jih umetnikova roka upodobi na platnu. Bo' disi pozimi, še bolj pa spomladi predstavlja kranjska okolica s svojimi pisanimi travniki, zelenim poljem in cvetjem pravo simfonijo barv, kateri tvori mogočno scenerijo in ozadje venec gorskih velikanov od Julijskih Alp pa tja do Kamniških planin. Lepoto narave in uporabnost motivov v slikarstvu so kranjski okolici prizna'' že opeto-ano *udi inozemski slikarji. Ob priliki razstavljanja smo se obrnili na našega umetnika g. Gorjupa in ga prosili naj nam kaj pove o sebi in svoji umetnosti. G. Gorjup, katerega dela bomo Jaeli priliko prihodnje dni pobližje spoznati, je za »Gorenjca" podal tole izjavo: „Vedno sem stu.mel za čim realnejšo sliko in sem pri realizmu adi ostal; različni . ;zmi" r.o mi bili vidno tuji, ker največkidt nimajo prave zveze z naturo. Zgledoval sem se na različnih mojstrih Italije in Francije, z enakim navdušenjem. Navduševala me ni sn.ev ampak kvaliteta. Navzlic vsemu ogledovanju teh umetnin mi je bila največja umetnina narava sama, pri kateri sem tudi največ pridobil, ker je neizčrpna." Slikarska razstava kolektivnih del g. Tineta Gorjupa bo odprta od 9. do 24. junija od 9. do 19. ure dnevno v telovadnici kranjske gimnazije. Občinstvo prav posebno opozarjamo na to edinstveno priliko. Vstopnine ni! Tekma peveev in pevk v Ljubljani Uprave gledališča namerava ob sklepu sezone prirediti nad vse zanimiv in originalen večer v Operi. Po vzoru Državne opere v Varšavi, kjer so pred leti na podobni prireditvi odkrili poleg drugih lepih glasov tenorista Jana Kiepuro, ki je postal pozneje slovit operni in filmski tenor, razpisuje gledališče natečaj. V ta namen obvešča člane pevskih in cerkvenih zborov širom Slovenije, kakor tudi vse, ki se zanimajo za petje, imajo lepe glasove, in se žele posvetiti temu poklicu, naj se priglasijo do vštevši 16. junija na naslov uprave Narodnega gledališču v Ljubljani. Vsak interesent naj sporoči svoj naslov in vsaj dve pevski točki, ki sta lahko umetni ali narodni pesmi, ali operni ariji, ki jih bo pel na tem večeru. Prireditev bo 23. junija ob 20. uri v Operi. Predvsem pridejo v poštev tenorji, vendar pa so dobrodošli1 tudi baritoni iti basi ter soprani in alti. Na tej prireditvi bo imelo občinstvo možnost spoznati pevski material, ki ga premore Slovenija in pokazati s svojim odobravanjem, kateremu izmed nastopajočih pevcev bi prisodila največ izgledov za bodočnost. Pri tej izbiri gre ■/u to, da dobimo pregled čez naš pevski nara- ščaj, oziroma da izberejo gledališki strokovnja. ki odgovarjajoče glasove ter jih ohranijo v evidenci za slučaj potrebe, ko bo treba izpopolnit' pevska mesta, bodisi v zDora, bodisi med solisti Opere. — Kakor je pokazalu dolgoletna izkušnja, so zrastli mnoffi najlepši glasovi, kar jih premore nuša Opera, iz podeželja. S prireditvijo, ki je v našem muzikalnem življenju edinstvena, se bo nudil Ljubljančanom nov muzikalni dogodek, ki bo vzbudil zdaj proti koncu sezone brez dvoma največjo pozornost. Kdor zida hišo mu zasteklim hišo po konkurenčnih cenah. — Pri plačilu šip v naprej še po stari ceni F. HlebŠ steklarna Rraflj Naše karitativno delo Občni zbor Vincencijeve konference se je vršil pretekli mesec. Odbor je podal poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Glavna naloga in delo konference je zbiranje prispevkov in njih razdeljevanje med najpotrebejše. Konferenca ima 197 članov, ki plačujejo mesečno članarino večinoma po 30, 20, 10 in 3 din. To so redni dohodki konference Za obdarovanje revežev za Božič in Velikonoč elani in člunice odbora orgnnizirujo vsuko leto posebne zbirke pri trgovcih in obrtnikih, ki so navadno vsi odzovrojo, nekateri z Izdatnimi prispevki. Nekaj dohodkov jo tudi pri prireditvah, ki jih pripravijo čč. sestre z otroci v Krekovem domu. Letos sta zlasti obe spomladanski prireditvi zelo uspeli. Po poročilu blagajniku je bilo denarnih dohodkov v pretepenem letu 65,322 din. Vse, ruzen 2.292 din se je porabilo /a podporo siromakov. Občni zbor je posetil član centrale čg. dr. Alfonz Levičnik, ki je pohvalil delo konference. Razložil je vrednost karitutivnega delovanju, ki je dvojno: največji duhovni dobiček imu pri karitativnem delu darovalec sam. Kr-ščansko življenje brez dobrih del je prazno. Tudi v narodnostnem oziru je dobrodelno delovanje velikega pomena: uničuje grdo zavist ter vzgaja čut za skupnost. Drugo korist 0(3 karitativnega delovanja imajo pa reveži, ki jih borao vedno imeli in naj bi bile razmere na zemlji še tako dobre. ..Reveži so vratarji nebeškega kraljestva", darovalcem bodo odpirali vrata v blaženo večnost. Radi težkih gospodarskih razmer bo konferenca komaj mogla letos izvršiti že dalje časa nameravano zavetišče (dnevno) v Kurji vasi. Zato je KID naprošena, da podaljša rok, ki ga je stavila konferenci, ko ji je darovala potrebni svet za stavbo, oziroma da prepiše svet na konferenco brez določitve časa za gradnjo. Upati pa je, da bodo stanovalci na desnem bregu Save vendar v doglednom času dobili dnevno zavetišče. Lepo uspel koncert Pevski koncert, ki sta ga priredila pevski odsek Krek. prosv. društva in cerkveni pevski zbor na Jesenicah, je privabil precejšnje število ljubiteljev glasbe in petja, čeprav bi velika vnema, ki smo jo opazili pri zboru, zaslužila polno dvorano. Pevska umetnost zahteva veliko truda in časa, na kar ne smemo pozabljati ter jim dajati s svojo udeležbo veselje do nadaljnega dela. — Ves mešani zbor je štel nekaj čez 30 članov. Izvajanje zbora kot solistov je pokazalo, da so se temeljito pripravili. Program mešanega, moškega, ženskega zbora in soilo-točk je štel 17 pesmi, ki so podale prav pestro sliko. Petje je gladko teklo, malo nesigurnosti enkrat ali dvakrat skoro nismo opazili. Tenor se je) junaško držal. Tenor-solo ra koii:u »Tolmuna" nas je s svojim simpatičnim glasom kar zajel: kar še bi poslušali. Solo pri 8 pesmi: »Vsi so prihajali" Dam je podal sigurno in odločno sliko. Z vajo bo postal še bolj zaokrožen, gost in poln. Sopran in alt solo so pa tako znani in preizkušeni glaso"i Kar polno so se1 glasili. Tudi ženski zbor je pohvalno rešil svojo nalogo. Premrlo-va: „V hiši nuzareški" je pruv hvaležna koncertna skladbe Prireditelji koncertov nuj ne pozabijo nanjo. — Tudi priprostih narodnih ni manjkalo. Prav je to: pevci in poslušalci se nek-oJiko oddahnejo. Lepo pripravljenu nam kar nove lepote odkrije: z „Barčico" smo se kar zibali po valovih. Dinamika je bila dobra, tudi agogika je včasih kur učinkovito prišl, do izrazu, posebno pri „Gorenjci", kjer je drugi del še prvega presegel. »Lepa jo bila koroška", pravi nekdo zc menoj, toda ..Gorenjci" — ta je pa nad vse." — Če bi bila kaka točka še v „pp", bi bila pestrost še večja. Premrl ova: „Mati" je bila prav blizu te željo v svojem nežnem podajanju, — dasi je bil program drugače pruv posrečeno izbran. Zbor je še kur dobro puzil nn dirigenta g. Kelvišnrju, ki nam je bil s svojim umerjenim dirigiranjem kar všeč. Klavirsko sprem-ljunje je pokazalo sigurnost in diskretnost: zdi se, KID vlogo /. zahtevo po priznanju drflginjlkih do-klad, Doklude nnj bi upoštevale mesce april, maj in junij, s I. julijem pn nnj bi se dvignile temeljne mezde zn isti procent kakor so zahteva za drug njske doklude. dočitn bi se /a naprej določil sporazumen indeks, kw nuj bi uravnaval ntidoljnn izplačilu doklud v soglasju z vsakokratnimi draginjskitni razmerami. Vloga vsebuje sledeče podrobne zahteve: 1. mladostni delavci, vajenci gojenci šole v Celju po 130,— din 2. delavke in dninnriee pa 280,— din 3. delavci !.. 11. in lil. redne mezdne skup. po 2K0. - din 4. delavci IV., V. in VI. redne mezdne skup. po 240.— din J, delavci Vil. in VIII. redne me/dne skup. po 180.— din 6, oženjeni še dodatno po 130.— din 7. za vsakega otroka do 14. leta p) 50,— din: Izplačilo naj se izvrši %• prvi polovici mesca junija 1940. Te zahteve delavstva vloga prav dobro utemeljuje z dvigom cen življenskih potrebščin. Glasom vloge so se cene dvignile samo od septembra 1939 do konca marca 1940 za nad -9°/o. Ker hoče biti zahteva po zvišanju plače in izplačilu doklad za nazaj povsem resna in pravična, ugotavlja, da je od mesca septembra lanskega leta delavstvo prejelo v obliki bnžič-nice in posebne nagrade ca 2.000.000,— din, kar znaša okoli 5°/o- V istem času pa je narasla draginja povprečno za 19*/o. Do te Višine bi bilo delavstvo upravičeno prejeti drn sinjske doklude, kar bi kaflilo 6.500,000,— din. Toliko je moralo namreč delavstvo v teh mescih utrpeti in si pri izdatkih za hrnno in obleko pritrgnti. Prav dobra je tudi naslednja utemeljitev. Podjetje je v teh mescih dvigulo cene svojim izdelkom. Povišani dohodek je podjetje porabilo deloma za nabavo podruženih surovin, deloma pa se je dvignil čisti dobiček. Tako je torej razvidno, da želi delavstvo somo primeren delež na zvišanem dobičku podjetja, kar mu gre po vseh načelih pravičnos4i. Vsi sistemi za novo socialno ureditev izvzemši kapitalističnega priznavajo delavstvu tuk delež no dobičku. Zahteve po izplačilu draginjskih doklad tudi zu nazaj so pri KID še posebno upravičene. Delavstvo ima namreč iz zgodovine mezdnih gibanj pri tem podjetju silno žalostne izkušnje. Vsaka peticija po zvišanju ploč se je. najprej dula zu duljšo dobo v puc: nu njo ni bilo. navadno dolgo npbenega odgovora. Po odgovoru so se začela dolgotrajna pojonju >n če je prišlo do kakšnega sporazuma in ugodit-ve delavcem se je to priznalo šele / datumom podpisa sporazuma. Ako bo delavstvo znnlo dovolj spretno in energično zagovarjati svoje upravičene zahteve, bo morda navadilo podjetje na hitrejši tempo pogajanj. Verjetno je, da bo pri pogujunjih igrala vlogo spet kasta. Dopis kašle ne onienju, čeprav je deluvstvo pri svojih ru/.govorih tudi kasto jemulo V pretres. Vse delavstvo se je pri teh sestankih izjavilo proti sistemu kaste, ker je zu delavstvo poniževulen in škodljiv-Delavstvu nuj se du pruvičim plača, du si bo lahko kupovalo kje in kur l>o hotelo, tla tubo navezano za svoj denar kupovati n. pr: krušno moko, i/, katere se sploh ne du I peči kruhu podobno pecivo. Moto dirke Jesenice-Sv. Krti V nedeljo 9„ v slučaju slabeli vremena pu Ib. junija se bodo vršile v Uvedbi I. Gorenjskega Moto-klubu H. tnedkliib-ke gorske hitrostno moto—dirke Is Jesenic k Sv, Križu. Zu (o prvo prireditev v tem letu vludu med tekmovalci kot med občinstvom veliko zanimanje, suj je bilo že do 2, juniju prijavljeno 23 tekmovalcev, a novo prijave še vsak dan prihajajo. Zanimivo je, du so najtežje športne kategorije najbolje zasedene. Med prijovlje-ii i m i je tudi naš nujbiljši vozač Uirijun Junko S;šku. kuteri ho vozil nu specialnem NSl! stroju 330 cem. Razen v tej kategoriji bo pu nastopil' tudi še v razredu s prikolicami, Prireditelj sum Im> pa postavil nu Start svoje nnj-boljše moči, med njimi Novaku na BMW :>d »GORENJEC« TEDENSKE iH^lil'"^iBMJ!lJflBB3SStMaMBBB8B^ 30(1 tem v športni in Baru v turni kutegoriji, knteru stu žc v preteklem letu dokazalu, du Sta najbolji« klul>ova vozača. Kategorija s prikolicami bo tudi zelo.' zanimivu sprič.) o«tnh ovinkov in precejšnje strmine. Prireditelj je pripravil lepa darila za vsa piva tri mestu, a zu najboljši čas dneva posebno durilo, /.nuna tvrdka Milan Levicnik iz Jesenic je pa poklonila krasen prehodni pokal zu nujhitrejšega klubovega vozača. Ta pokal si osvoji oni vozač, kateri zmaga v zapo-r.driih dirkah nu tej progi dvukrat zaporedoma ali pa trikrat v presledku. Med klubovimi vozači 1m> zu ta pokul ostru borba. Tekmovanje se prične ob 15. uri, a cesta so zu javni promet zapre 1 uro pred pričet-kom. Občinstvo se naproša da se v izogib nesreč pokorava rediteljem, Vstopnina je malenkostna in sicer za otroke in vojake din 2.— sicer pa din 5.—. Po končanem tekmovanju bo razglasitev re-Ktlltatov in razdelitev nagrad v kavarni Novak nu Jesenicah. Drobne novice % Jesenic Mnjniški zleti (šolski) so se letos prenesli v j umij, Muj je bil premrzel in predežoven. Večina razredov obeh tukajšnjih šol ima še maj- Ko je v torek 4. junija privozil nekaj minut čez 9 uro dopoldne vlak iz Kranja, je v Dup-jidi iskra iz lokomotive zanetila požar v šupi posestnika Jožefa Rozmana. Tega dne je pihal zlasti dopoldne zelo močan veter in ko je vlak privoz.il mimo, je veter zanesel iskro v steljo in sicer skozi odprtino, ki je bila na nasprotni strani železnice, tako da bi se to v mirnem vremenu ne moglo zgoditi. Takoj je ogenj zajel vse predmete, ki so bili v šupi. Pripomni" ti pa je treba, da je bila v šupi tudi drvarnica in svinjaki. Požar so takoj zapazili domači, ki so bili k sreči vsi doma, a ognja radi velikega vetra sploh niso mogli zadušiti. Na pomoč so takoj prihiteli tudi ljudje, ki so bili v bližini in pomagali reševati ter lokalizirati požar. V kratkem času so bili na svojem mestu tudi domači gasilci, ki so imeli težko nalogo, namreč ubraniti hišo, ki je stala le par metrov od goreče šupe. Na strehi hiše so se v-snk čas in na raznih krajih pojavljali zublji ognja, ki so hoteli zajeti podstrešje in v veliki meri se je zahvaliti poveljstvu gas. čete, ki je na podstrešju razpostavilo straže z vodo, da se ni mogel sikajoči ogenj polastiti tudi hiše. Posebno požrtovalni so bili nekateri novi člani, k> so s tem pokazali, da pravilno razurjejo svojo častno nalogo. Kakor na mnogih krajih, tako pa je tudi tu primanjkovalo vode in se je niške zlete na dolgu, oziroma so jih napruvili v prvem tednu v juniju. Tako je tudi drugod. Sorski zleti na Golico od drugod so tudi šele seduj najštevilnejši. Nurci-s je še dob ti, vendar jc gluvnu sezona nurci3 že minilu. Na Uskovnici v bohinjskih planinah bodo zgrudili kapelico. Slišimo, du so že pričeli * delom. Te potrebne pridobitve na Uskovnici so veseli tudi joseniški šolarji, ki so skoro redni gostje teh planin v poletnih mescih. Zato so tudi Jeseničani nekaj primaknili za kritje stroAkov. Prenovitev Marijinega kipa na Plavžu. Ob priliki prenovitvenih del v savski cerkvi, ki IhnIo ta teden končana in o katerih bomo še poročali, je bila prenovljena tudi stara in sila lepn soha Matere božje v Plavžki kapelici. Ta kip je kur lepo umetniško delo. Do Matere božje na Plavžu imajo Jeseničani veliko zaupanja. Večkrat se berejo v kapelici sv. maše. Sedanji vojni čas je zbudil spomin na preteklo vojno, ko so se Jeseničani tako radi in i-vso pobo/.nostjo zatekali k plavški Materi božji Sedanje stiske bodo lo pobožnost še dvignile. Občina, ki je oskrbela prenovitev kipn. je zato občanom zelo ustregla. — Ob procesiji sv. R. T. smo opazili, da je prenovljen tudi križ za kolodvorom, kjer je tretji blagoslov pri procesiji. Tudi to je občina oskrbela. zopet zahvaliti poveljstvu, da je razpoložljivo vodo smoterno uporabljalo, ker bi v nasprotnem slučaju vode sigurno zmunjkalo in potem bi se ogenj širil po mili volji. Sodelovala pu jo pri gašenju tudi gas. četa 2ejc,-Bistrica in sicer zelo marljivo in požrtvovalno. Na svojem mestu pa so bili tudi vuščani, ki so pokazali, da še ni zamrl čut ljubezni, ki narekuje pomoč v nesreči bližnjega. Seveda pa ne sme manjkati pri takih stvareh podlih brez-vestnežev, ki raje rabijo zasmehljivc besede kot pa organe svojega zdravega telesa, a bolnega duha. Škode trpi posestnik čez 20.000 din, a zavarovan je le za 10.000 din. Istega fine. nekaj minut čez 11. uro do|>c!dno pa je tržiški vlak povozil v Naklem, kjer se križata železnica in cesta, kleparskega mojstra Jakla in njegovega vajenca, o čemer poročamo na drugem mestu. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke Izvršuje točno in •olidno K.TONEJC Kranj Sprejemni impiti na kranjski gimnaziji Nu drž. realni gimnaziji v Kranju se bodo vršili sprejemni izpiti za srednje šole dne 24. Junija l')40 ob b. uri zjutraj. Prošnje oz. prijave /n ta izpit, nuslovljene na ravnateljstvo gimnazijei morajo biti kolkovane z 10 din drž. kolkom in vložene do 20. julija. Prijavi je trebu priložiti krstn:. list in izpričevalo dovršeni ljudski šoli; učenci, ki so obiskovali že višjo šolo ljudsko šolo, prilože poleg omenjenih dokumentov tudi še zadnje izpričevalo višje ljudske šole. Sprejemni izpit morajo opravljati le učenci, ki niso stari nad 13 let. Obrestila OVZD V poslovalnici OUZD v Kranju so nastale v umhiilutoriju in kopališču sledeče spremembe; Rentgenoloiko pregledovanje članov v ambu-lutoriju vrši g. dr. Bezič Josip vsak torek, če. trtek in soboto od poli 8 d<> poli 9 ure. V fizikalnem zdravilišču se vrši obsevanje vsnk dan od 9. do 12. uro. Medicinske kopeli pri se dnjejo za moške v ponedeljkih in četrtkih od 13. do 19. ure: za ženske pa v torkih in petkih od 13. do 19. ure. Čistilno kopališče je odprto v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 13. do 19. ure; v lobotah od 10. do 19. ure: ob nedeljah'in praznikih pn od 7. do 12. ure dopoldne. Od t junija 1940 dalje jc zaposlena v fizikalnem zdravilišču v Kranju kvalificirana maserka, ki je mnserske zmožnosti uveljavila v vseh važnih oblikah masaže že v Radio Ther-mi Laško. Maserka bo nn razpoage članom OUZD in članom Trgovske bolniške blagajne, kakor tu- Vsnko sredo je medicinsko in čistilno kopališče zaprto radi čiščenja in event. popravil. Občinstvo naprošamo, da se poslužuje čistilnega kopališča po možnosti tudi med' tednom pop ildne, ker je ob sobotah prepolno. KRANJ Posestne izpremembe, »Slovenec" poroča dne 31. maja 1940 o posestnih izpremembah v Ljubljani in okolici ter dostavlja, da se za zemljišča zelo zanimajo ljudje z dežele, posebno iz Maribora. Do srede maja je bilo 89 novih kupnih pogodb. Gospa Angela Andrašič rojena Grohan, soproga veletrgovca v Kranju je kupila posestvo vi. št. 928 katastr. Petersko predmestje za 900.000 dinarjev. — Dr. \Tadimira Volavšekova, lekarnarica v Mozirju je kupila pare. 911 kvadratnih metrov za 209.000 din. Kakor je videti, je zemlja v ljubljanski okolici zelo dragocena. Umrli so: Sifrer Janez, sin mesarja, umrl 25. 5., star 2 leti; Razberger Ana, hči delavke. Struievo 39, umrla 31. 5.; Zupan Marija, Klane 54, raznašalka časopisov, umrla 1. 6.; Jakelj Rihard, instalater in Gutnik Franc, vajenec, Kraaij, Prešernova ul., umrla 4. 6.; Nadižar Manca, kuharica v pokoju, stara 80 let, umrla 5. 6.; Potočnik Frančiška, vidova po čevljarskem mojstru, stara 69 let, umrla 5. 6.; švara Božidar, gostilničar, umrl 6. 6. Tako bogate žetve smrt v Kranju že zlepa ni imela kot ta teden. Naj vsi pokojni počivajo v miru, preostalim naše sožalje. Marija Zupan. Preteklo soboto je na posledicah težke operacije umrla na Klancu raznašalka našega lista in ..Kranjskega zvona" Zupan Marija. Pokojnica je raznašala »Gorenjca" vse od leta 1934 dalje, ko je vnovič pričel izhajati in je s svojo pridnostjo in požrtvovalnostjo mnogo pripomogla k širjenju in razpečevanju našega lista po Kranju in okolici. Po vseh uradih in po vseh hišah so jo radi sprejeli, kadar je prišla z »Gorenjcem" ali s „Kranjskim zvonom'. Z veseljem je vselej prihitela po list, vedno je skrbela, da ga hitro raznese med svoje stranke. Več kot eno leto je tudi ruzuušala „Slovenca".Za trud in vse usluge, katerih je bil deležen naš list t njene strani, naj ji bo Vsemogočni plačnik, sorodnikom pa naše iskreno sožalje I Tatvina in vlom. Zadnje čase je bilo v Kranju zelo mirno, kar se tiče delovanja raznih kriminalnih tipov, vlomilcev in tatov. Policijski zapori so bili prazni. To idilo je v torek ponoči prekinil neki zidarski delavec z Dolenjskega, ki je lani bil zaposlen pri zidarskih delih pri knjigovezu g. Požguju, letos ga je pa prišel obiskat, toda ne z dobrim namenom. Priplazil se je ponoči in z verande po'eg knjigoveznice ukradel nekaj perila, ter železno cev. Požgajevi so takoj obvestili trgovino z železnino „Merkur", če bi kdo prišel ponujat železno cev. Tat je v resnici v sredo prišel k' ..Merkurju" prodajat železo, nakar so obvestili policijo, ki je tatu spravila pod ključ. Isto noč je bil povzkušon vlom v brivnico Kunstlju Stanica v Prešernovi ulici. Tat je okrog treh ponoči odprl roleto, notranja vrata so pu itak domači zvečer pustilj odprta rudi prezračenju in vdrl v brivnico. Ker so pa domači bili Se pokonci in je ravno tisto uro odhajal od njih neki prijatelj, je bil vlomilec NOVICI aifTffMyiM'IHH t....... II II" T Ml Tli "«ae prepoden. K u usti je v pomočnik je še spremil dotičnega prijatelja po mestu injko se je vrnil, je videl, da je roleta odprtu.Poklical jc mojstra, toda vlomilca ni bilo že nikjer. Sodijo, da je bil isti vlomilec, ki je kradel pri Pož-gaju. Kunstelj jc pred dvema letoma doživel vlom in mu je bilo tedaj pokradenega denarja v znesku din 1,500.—. Štrajk stavbinskih delavcev se je končal v ponedeljek. Pri gradnji poštnega poslopja so pričeli delati že takoj v torek, na Jelenovem klancu pu šele v četrtek. Na Jezerski cesti tudi včeraj še niso delali. Vzrok je boje v tem, da podjetju „Slograd" primanjkuje delavcev, zlasti palirjev in tehničnega osobja. Prav tako so pričeli takoj v torek z delom pri gradnji mlekarskega obrata v Cirčičah in pri cestnih delih v Naklu. Prav pridno so na delu na cesti proti Kokrici, kuter.i cesta bo sprameksirana. Priporoča se gostilna >Planina< .Senčnat vrt Kanalizacija izvršena v starem delu mesta se je sedaj izkazala za pomanjkljivo v tem smislu ker je preveč plitvo položena. Na Jelenovem klancu in po Vidovdanski cesti so seduj morali napraviti novo kanalizacijo in cevi položiti bolj globoko, ker to zahteva gradnja ceste. Včeraj so pričeli s kopanjem za kanalizacijo na Jahačevem prelazu. Na Jelenovem klancu so začeli poglabljati drugo polovico ceste. Rejci malih živali pozor) Društvo »Gorenjski rejec malih živali" v Kranju, ima namen nabaviti skupn« večjo količino različne živalske krme m večje število plemenskih živali v brezplačno podelitev članom, kateri imajo zanimanje za povzdigo plemenske pasme. Kdor se zato zanima, naj se zglasi v nedeljo dne 16. junija v gostilni „Planina" od 8—9 ure dopoldne. Člani rejci ne zamudite ugodne prilike. Istotam se sprejemajo novi člani. Na gimnaziji so včeraj zaključili pouk oni šolski razredi, ki nimajo tečajnih izpitov. Osmi in četrti razred sta pouk zaključila že prej. — Zaključna konferenca se je vršila včeraj popoldne. V nedeljo dne 9. junija 1940 v Kranju finalne tekma med SK. Železničar (Maribor) : SK. Kranj (Kranj). Za nedeljo se obeta Kranju gotovo ena najbolj težkih in odločilnih tekem za naslov prvaka Slovenske nogometne zveze. Naj nihče ne zamudi nedeljske prilike, zato gremo vsi na igrišče, da bomo z dostojnim navijanjem pripomogli k čim sijajnejšemu uspehu naše enajstorice. Fantje resno na delot NAKLO Gasilska tombola v Naklem bo na praznik sv Petra in Pavla. Zato prosimo gasilske čete, da vsaj bližnja okoliška društva ta dat ne prirejajo veselic, ampak paste ta dan prost za nakeisko tombolo. Obenem se že sedaj vabijo vsi okoličani, da na praznik sv. Petra in Pavi« pohite v prijazno Naklo na gasilsko tombolo. ŠKOFJA LOKA Himen. V nedeljo popoldne sta se v naši župni cerkvi sv. Jakoba poročila tajnik ZFO g. inž. Nerima in gdč. M. Osterc, katere starši $o rodom iz škofje Loke. Iskreno čestitamo! Lepo je uspela tombola. S strahom r očeh sy se ozirali v nebo v nedeljo okoli dveh prireditelji. Po nebu so se podile črne megle, ki niso obetale prav nič dobrega. Res je bilo nekaj kapljic, a kmalu se je zvedrilo in nastalo je najbolj povoljno vreme, kar si ga je možno mislili. Na društvenem telovadišču se je) nabralo o-koli 4000 ljudi iz vseh mogočih krajev. Tombola se je pričela ob treh in je trajala preko sedme ure. Glavni dobitek je zadel neki kmet iz Podreč, ki je telico na mestu prodal mesarju. Kuhinjsko opravo je zadela Fojkar Manca iz Centrale, drugi dobitki pa so šli križem, kražem na vse strani. S tombolo smo, če pomislimo, na današnje razburkane čase, prav zadovoljni. Zborovanje za može in fante. Cerkvene organizacije mož in fantov prirede v poletju đgpr Poslužujmo se »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Pradaa sa podaste na pot, k pridit« na brazplaian pesvat A |L k »PUTNIKU« J§ Dve nesreči na železniški progi V Naklem sta % motorjem trčila v vlak instalater Rihard Jakelj in njegov vajenec, v Kranju pa je vlak povozil nekega starčka. V torek v opoldanskih urah se je po Kranju nanagloma raznesla novica, do se je pri Naklem, kjer se železnica in cesta križata, pripetila strašne, nesreča. Z motorjem sta se zule-tela v vlak inštalaterski mojster iz Prešernove ulice Rihard Jakelj in njegov vajenec. Oba stu bila pri priči mrtva. Jakelj jo lani spomladi preselil svojo delavnico iz Bleda v Kranj, kjer je upal najti več dela in zaslužka. V inštalaterski obrti se je zadnje čase predvsem specializiral na razne ogrevalne naprave po kuhinjah in podobna dela. Bil je ravno na tem, da počasi uveljavi svoje načrte in svoje izume, ko ga je tako nenadoma doletela smrt. V torek okrog 11 ure dopodne sta se odpravila Jakelj in njegov vajenec Gutnik Franc, doma iz Vrhnike, star 18 let, z motorjem proti Gorenjski na neko delo. Ko sta se pripeljala žeiz-ven Nakla, sta — kakor pripovedujejo očividci — gledala proti leva strani, kjer grade via-dutk čez železniško progo. Z desne strani pa je med tem pripeljal vlak iz Tržiča, ki prihaja v Kranj malo pred poli dvanajsto uro. Motorista vlaka nista pravočasno zapazila in sta tik pred vlakom vozila preko ceste. Bila pa sta za trenutek prepozna, kajti nista še zapustila križišča proge in ceste, ko je vlak vozil čez cesto. Pri tem je vlak zadel v zadnji del motorja, ga zasukal okrog in nato odbil od sebe da sta oba nesrečneža odletela kake 4 m daleč v cementni steber. Vrglo ju je namreč nazaj v smeri vlaka. Jakelj in njegov pomočnik sta dobila na glavo tako hude udarce, da sta poškodbam takoj podlegla ter J« vlak ni prav nič razmesaril. Čudno je res, da je na tem mestu prišla do tako hude nesreče, saj je tam cesta popolnoma odprta in pregledna 'in ni treba nikakih zapornic. Morda sta oba ponesrečenca posvetila preveč pozornosti cestnim delom, mogoče je pa tudi vzrok v tem, ker je Jakelj zelo kratkoviden. Oba ponesrečenca so odpeljali najprej v Naklo, potem pa v Kranj, kjer so Jaklja položili doma na mrtvaški oder, vajenca Gutnika pa so prenesli v mrtvašnico na pokopališču, odkoder so ga potem odpeljali domov na Vrhniko. Posebna komisija si je v torek ogledulu kruj nesreče. Pokojni Jakelj, ki je bil marljiv in podjeten obrtnik, zapušča v žalosti soprogo in dva otroku 17 letno hčerko, ki poseču giinnuz.ijo in 12 letnegu sina, ki hodi v meščansko šolo. Za družino bo to zelo hud udarec, ker je izgubila očeta rednika. Kdo bo sedaj skrbel za preživljanje? Vajenec Gutnik pu je bil zelo priden fant in marljiv učenec, da so ga imeli vsi radi, mojster in hišni stanovalci. Nuj oba pokojnika počivata v miru, sorodnikom pu naše sožalje. Nesreča na postaji v Kranju. Še predno se je pripetila opiteana nesreča v Naklu, pa so ljudje v torek po Kranju pripovedovali, da je na kranjski postaji vlak po noči povozil nekega neznanca. Zjutraj okrog 4 je namreč postajenačeknik dobfl obvestilo, da so našli od postaje navzdol na četrtem tiru neznanega starčka, katerega je najbrž povozil eden nočnih vlakov. Ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico v šmartin. Spočetka se ni moglo ugotoViti identitete mrtveca. Šele čez dan se je ugotovilo, da je ponesrečeni starček Primožič Mihael preužit-kar, doma iz Hotavelj št. 2 občina Gorenja vas nad Skofjo Loko. Obiskal je prejšnji dan svojega sina Franca Primožiča bivajočega v Stražišču. Potem pa je na nepojasnjen način prišel na progo in ga je tovorni vlak ob 11 ali pa ob poli dveh povozil. Odrezal mu je glavo in eno roko. Nesreča se je pripetila v sredini med postajo in nadvozom, nekako pod studencem, ki se nahaja nad progo na bregu Kalvarije- Nekateri tudi pripovedujejo, da se je najbrže starčku omračil um, ker so ga videli čez dan v Stražišču na nekem mostu, ko je dejal, da straži most, da nihče ne bo mogel čez. Tako je taval starček okrog in ponoči zašel na železniško progo, kjer je našel smrt. Železniška uprava v Kranju je v torek imela dovolj opravka, ko sta se pripetili kar dve zaporedni nesreči na isti dan, kar se le malokdaj zgodi. Trsiški vlak povzročil kar dve nesreči v enem dnevu SfltAft « »GORENJEC« veliko /botrov an je mož in fantov r Crngr >bu. Nato /JboiOvaajc že sedaj opozarjamo vse mo-že.m fante ta vi* Gorenjsko. f Kermelj Franc. Umrl je mož, kot jeklo klen m zdrav. Dn kot jeklo je bil klen France Nr sv upognil pod silnimi viharji življenja. VerJho je Stal pokonča in je zrl usodi naravnost v oči. Z ženo Mino sta vzgojila petero otrok v res pravem krščanskem duliu. Vsi so Člani FO oziroma DK. Jože in France se na vodečih mestih udejstvujetu v tukajšnjem FO. izmed treh deklet je ena kuharica, dve pa sta dijakinji. Zadnje pol leta je jnjstal bolun. Bil je v bolnici, kjer je prestal hudo operacijo. A vse skupaj ni pomagalo. V četrtek proti večeru je zatesnil Bogu vdano svoje trudne oči France je bil katoličan v pravem pomenu be.sede. Bil je član Apoistolstva mož in fantov. Vsako prvo nedeljo je pristopil k mizi Gospodovi. Bil pa je tudi že dolga leta član Prosvetnega društva, katerega člani so ga v obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Počivaj v miru in Vsemogočni naj l>o tvoj plačnik! Družini pa naše iskreno sožalje! Praznik mladinske pesmi bo v nedeljo 9. t. m. v Škofji Loki. V šolski telovadnici bo ta dfin nastopilo 12 najboljših mladinskih pevskih zborov iz sol vsega škofjeloškega okruja. Nastopilo bo nad 500 mladih pevcev pod vodstvom svojega ut iteljstva. Vsak zbor bo zapel po tri narodne ali umetne slovenske pesmi. Za zaključek pa bodo združeni zbori zapeli lepo golen, j skoi pesem. Dopoldne ob poli 11. uri bo matineja za šolsko mladino iz Škofje Loke in okolice, popoldne ob 4. uri pa veliki koncert za obe.n-stvo. Učiteljstvo in mladina upravičeno pričakujeta največje udeležbe. Na ta zanimiv kulturni dogodek vsi v prelepo Skoifio Loko, da se oddolžimo svoji delavni slovenski mladini. Delavski obmornik Rrrohtrija ve€ kot dobrobit delmpMtva Pred kratkim je slovenska časopisje poročalo o usodi Hutterjevega pokojninskega sklada. Ta zadeva je zelo poučna in nam razodeva dvoje stremljenj: Eno gre za tem da se delavcu ustvari primerno socialno stališče, to je sedaj primerna plača, ki zadostuje za dostojno preživljanje njegove družine in tuđi za zavarovanje neka stalnosti in preskrbe za starost. Na drugi strani se pa to pozitivno in konstruktivno delo za dobrobit delavskega stanu neprestano podira, gotovim ljudem pač ni prav, če bi bil delavec zadovoljen in podirajo več aH manj skrito vse take ustanove, ki služijo temu, da bi delavec dosegel zadovoljivo stanje. Tem delavčeva zadovoljnost ne gre v račun, ker potem delavec ni veC sprejemljiv za revolucionarno agitacijo. Ti hočejo družabno revolucijo. Revolucija jc pa možna samo takrat če je človeštvo nezadovoljno. Delavec bo le takrat z« retolircijo, če se mu bo slabo godilo. Saj je bit tudi oee vseh revolucionarjev -— Mark* pristaš revolucije in nasprotnik socialne zadovoljitve delavskega stanu. — — Da ni pred temi škodljivci in rardiralci delavske skupnosti varna prav nobena ustanova, če tudi je delavska in odločajo o njej delavci sumi, nam najbolj nazorno ku->, kakšna usoda je zadela pokojninski sklad v Hutterjevi tovarni v Mariboru, ki je predstavljal naravnost vzorno delavsko institucijo, in ki je na tem. da bo likvidiran. S tem bodo delavci izgubili možnost starostnih pokojnin, katere je tu sklad predvideval. Ker se nam zdi lo poročilo tudi za naše razmere poučno in ilustrativno, ker se tudi pri nas v Krunju in Tržiču ruje in intrigira proti vsem koristnim in lepo uspevajočim delavskim ustanovam in podjetjem, po u u tisku jemo to poročilo i/. ..Slovenca'* z dne 2. junija, ker so ga morda naši delavci prezrli, ali pa morda tega časopisu niso dobili v roke. Usoda Hutterjerega pokojninskega sklada Kakor znano, je podjetje J. Hutter in drug ustanovilo sporazumno z delavci poseben pen-zijski sond, v katerega s<> plačevali delavci vsak mesec določene, razmeroma majhne prispevke, tovarna pa se je od Svoje strani ob-vezalu, da bo v fond plučula vsako leto isti znesek, kakršnega bodo zbrali delavci sumi. Povrhu je tovarna obilo podprla fond z brezobrestnim posojilom, da je omogočila zidanje delavskih hišic nu Podbrežju. Te hišice nuj bi S svojim donosom tvorile glavnice sklada. Tovarna je nameravala zgradilti na Pobrežju kolonijo več sto delavskih, z vsem modernim udobjem opremljenih stanovanjskih hišic I vrtovi. Ta gradbena akcija naj bi sc potem nadaljevala tudi v drugih delih mesta, da bi končno vsak delavec imel svojo streho. Uresničil pa se je le del tega načrta, ker delavci niso pokazali zanj dovolj zanimanja. Hkrati pa se je začela gonja med delavstvom proti na-daljnemu obstoju penzijskega sklada. Neodgovorni ljudje so hujskaTi delavce, naj zahtevajo vplačane zneske in naj se sklad likvidira. V „Slovencu" smo svojčas osvetlili to gonjo ter pojasnili javnosti, kdo je zainteresiran na tem, da se tekstilnim delavcem Hutter-jeve tovarne ne bi godilo dobro, da bi ostali nezadovoljni, tako bi imele gotove skupine med njimi lažje delo. Zadovoljen delavec hi nikoli dostopen za prevratne ideje komunistov in njim sorodnih skupin. Podjetje samo se je trudilo, da bi delavce prepričalo o koristih, ki jih bodo imeli na starost od svojega pokojninskega sklada. Zdelo se je že, da bo podjetje uspelo ter bo med delavstvom zmagala razsodnost. Vršilo se je glasovanje po posameznih oddelkih podjetja, kjer se je večina delavstva izrekla za nadaljni obstoj sklada. Sedaj pa so se naenkrat hujskači zopet pojavili, izšel je poseben letak, v katerem očitajo pod- jetju razne neresničnosti ter se zaletava med drugim Celo v „Slovenca" zaradi njegovega svoiječasnega poročila. V odgovor na ta letak je izšla sedaj v tovarni okrožnica na delavstvo, v kateri se obveščajo, da je podjetje sklenilo likvidirati delavski fond. Vsi delavci, ki so plačevali svoje prispevke v ta sklad, dobijo denar |>ovrnjeii z obrestmi. Vsak delavec bo tt.ko dobil nekaj sto dinarjev nazaj, zaigral pa si je s tem pravico do preskrbljene starosti." Podobno, kakor v Mariboru, nekateri ruje-jo tudi v Tržiču proti zadrugi „Runo". Nj jinr prav, du tu delavska gospodarska ustanova tuko lepo uspeva. Tako radi zahrbtno kaj udri-hujo čez njo in agitirojo proti njej in skušaj0 med delavstvom ustvarjati iierazpoložonjo.. Podobno smo čuli tudi v Kranju proti „Tezi". Pred par mesci smo čuli od „kršćansko socialistične strani" zabavljanje proti „Tezi", ki je gospodarska socialna ustanova. Našemu delavstvu manjka pogosto samostojnega mišljenja, da se tako rudo udaja brezvestnim hujskačem, katerim je glavni namen le revolucija, ne pa kako izboljšanje delavskih socialnih razmer. Radi tega so tuko nastopali proti okrožnici Quadragesimo anno, ker zavrača ista princip revolucije. Vsi, ki jim je revolucionarno stališče pravec vsemu socialnemu delu. Tega revolucionarega stališča so se oprijeli žul tudi nekateri — pravimo nekateri vodilni krogi med kršč. socialisti oziroma pristaši JSZ. s Kake sadove to rodi. smo vidah jasno pri zadnjem velikem štrajku tekstilnoga delavstva. Vodilnim krogom ni bilo pri srcu izboljšanje delavskega stališča, ampak revolucionarno gibanje. In to je pri vseh mezdnih gibanjih, ki jih vodijo pristaši marksizmu. Nekateri se čudijo, du skrahirajo razni štrajki in da se vodijo tako, da se more že naprej videti neuspeh. Vzrok je v tem, Vpr vodilnim krogom ni pri srcu dobrobit delavca, umpuk hočejo le netiti revolucionarno mišljenje med delavskim" stanom, za to ustvarjajo žrtve, nemire, skušajo vse, kar neti strasti... MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno 1 Modroee, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica) Sobo, sončno in svetlo na periferiji mesta se odda gospodu ali gospodični. Poizve se v upravi lista. g Oddam v Kranju lepo veliko sobo z 2 poste-lj-ema boljšima gospodoma Po želji zajtrk in, souporaba kopalnice. Poizve se v upravi ..Gorenjca". tikline, v prvem nadstropju, v sredini mesta, oddam za ceno din 800.— mesečno. Informacije Rudolf Hlebš, Kranj. Otroški voziček globok, izredno dobro ohranjen, sc proda -ali zelenja za bukovo. dr«e. Naslov v upravi ..Gorenjca". Hiša trostinovanj sa po dve «obi, kuniuju iu prirJkline se produ po zelo ugodni ceni radi odhoda. Maver, Klane 77. Lepo sončno stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo in pritiklinami se odda mirni stranki s 1. julijem v Jenkovi ulici št. 19. KoSnja na Petrčkovih travnikih sredi ceste Kranj — Kokrica se proda v nedeljo ob 4. uri popoldne. Vajenea ali vajenko zu krojaško obrt sprejme: Galjot Stanko, modno krojaštvo na Planini. Kranj. Prodam več stuvnbih parcel na Kokrici ter v bližini Kranja. Anton Štcfe, Kranj. Kiavir svetovne znamke, prav dobro ohranjen, prodam. Poizve se v upravi lista. II VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA LIPA" II B A U I • »imJaui ..I r\ r\ r\ ivi u - L-ayc;i jcvct u i. VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri Centralni vi mirni v LJubljani - Frankopanska ulica 11. Lepo stanovanje 3 parketirane sobe, soba za služkinjo, kuhinja, kopalnica in ostale pri- Elektrovarjen* Štedilnike, kakor tudi v nt ostala kij«eavn)čarska deta Izvrtoje T strokovni Izdelavi R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ Jača Herfort: SIN ČRNIH GORA Niti sedaj, ko je stopal proti njegovi delavnici se še ni prav odločil. Zmedene in nejasne misli so mu rojile po glavi. Mesto, to pusto in veliko ga je ubilo, iz vedrega gor janskega sina je postal mrk samotar, skoro izogibajoč se družbe. Neprijetna mu je, ne počuti se dobro v njej in zdi se mu, da postane družba žalostna, klavrna in nerazpolože-na, čim se prikaže v njej. V porah je mir, tam te ne sprašujejo, zakaj molčiš, tam ne silijo v te z bedastimi vprašanji, za katerimi se vendar skriva porog in posmeh. Mesto ga je s svojim šumom in urnim tokom vedno vznevoljilo. Mrk je bil, za nikogar ni imel dobre besede, le redke so bile ure s F redom, ko mu je beseda tekla urno, govoril je tedaj o lovu, o Črnih gorah. — Marko, trdi gorjanec, se ni mogel dolgo, dolgo odločiti za orličev rop, končno je ljubezen in tovarištvo do modrookega, brhkega in okretnega Freda zmagalo ljubezen do orlov in narave. „Bodi!" jc dejal, a poslej mu je bilo tolikokrat na skriveni žal, da je izdal poslednji rod orlov. »Obvestil bom Freda, naj se pripravi, naj si vzame čas in gre z menoj, sicer bo mladi vitez dobil krila in potem z Bogom nada na mladega orla!" Tako je besedičil Marko sam s seboj, ko je koračil proti Frednemu laboratoriju. Mrka. sivommenn hiša z ogromnimi okni, potopljena v mogočno hrnstovje je vzbujala navad- nim zemljanom nek čuden, tajen nemir in strah. Tiho m s pospešenimi koraki so hiteli mimo nje. Ponoči je gledalo mrko poslopje z velikimi jasno-belimi očmi žarkih luči na vso okolico in vzbujala mimoidočim grozotne misli. „Tu režejo mrtve, ta jih kosajo, jim pretipajo obisti in jetra, tu spet drugi mučijo žive živalice, zajčke, miške, ptičke, vse one, ki niso nikomur storile nič zalega." Kolikokrat je kdo in marsikdo tako besedičil, gledaje male staje in kletke ter trope psov, ki so se podili okoli po malem, skrbno ograjenem prostoru, in se vedno, kadar so koga izmed njih odpeljali tulili v zboru, tulili mu odhodnico, zakaj, nikda več se ni vrnil. Še par ovnov je delalo pasji sodrgi druščino, če so pa iz sosednje staje, ovni so jo imeli skoro tik psov, odpeljali jarca v ono strašno hišo, se je čez kako uro vrnil, pa bil popolnoma omotičen, da pijan in dolge dneve samo nemo zdel. prav kot bi premišljeval svojo čudno usodo. Tu, v tej hiši grozot je imel Fred svoj labo-ratorj. tu je puščal svoj smeh in dobro voljo. Sem se je nameril Marko. Beli pesek je škripal pod nogami in izdal slednjo stopinjo. Uboge pasje pare so ga žalostno gledale, Bog ve ali so tedaj hrepenele po hrani ali po prostosti? Najbrž je bilo oboje enako željeno, sicer ne bi bili tako kruto mršavi in pre-tegnjeni. Res, to so bili sami izobčenci pasjega rodu. psi vseh velikosti, barv in oblik, psi stotih krvi. za katere še konjač ne bi dni niti prebite pare. Prvi vtis so napravili na Marka psi. drugega ovni, ki so lopo buljili predse in sanjali o zelenili pašnikih tor mehkomnih ovcah. Vratar ga je osorno vprašal kaj želi. nakar gi je nezaupiM) premeril od nog do glave in siknil med rumenimi /obrni, da bo slabo naletel, če želi iti k Fredu. „2e vem!" je malomarno odvrnil Marko in se napotil v mrko hišo. Povsod samo preproga! Neslišen je bil korak in tudi to je vzbujalo človeku neku čudno grozo, da so mu po hrbtu /agomazeli mravljinci! Sama gluha, mrtva be- lina in ta neslišna stopnja! Sem in tja je stopil kak belooblečen človek čez hodnik in utonil v enih izmed neštetih vrat, ki so se neslišno zapirala. Poleg tega tajinstveriega vzdušja te je ščegetal in davil duh po lizolu, karboini kislini, jodu, kapo ritu, jodo formu in vseh mogočih in nemogočih razkužilih, zdaj, zdaj pa je udaril v ta ogaben in odvraten vonj razkužil osladno omamen duh po etru in kloroformu. Nad Fredovimi Vratmi je gorel« rdeča luč. Bil je to zhak, da je vstop prepovedali. Marko je nekaj časa stopical po hodniku sem ter tja, naposled pa ne meneč se za rdečo luč, potrkal in ker ni bilo odziva — vstopil. „Vraga, kaj nfc vidite rdeče luči in me motite? Ven!" Fred je skoro rjul, ni pa dvignil glave od dela. „Prav, Fred! Če je tako. ti samo povem, da grem v gore. Z Bogom!" Trdo, jezno je Marko odvrnil in vrnil enak odgovor. „0, oprosti, si ti! Kdo bi se te nadejal! Samo hipec in bom končal!" — Le delaj, te bom malo opazoval, pa kako zini vmes!" se je udobrovoljil Marko in z zanimanjem opazoval Fredovo početje. Na obrazu je imel naličnieo, do vratu zapet, roke v gumastih rokavicah, v spojki in držalo obenem pa je držal ogromnega gada. Dvignil ga je, da je ves visel nizdol, miroval je, le sem in tja se je veliko, si-vorjavo pisano telo malo zvilo, prav kot bi liotelo osvoboditi se trde spone, pa je telesu moč popuščala. Fred je strupencu vešče in urno razklenil čeljusti, tako, da sta se zoba strupnika postavila navpik, istočasno pa je že podstavil malo, okroglo skodelico ter v njo ujel par kapelj tiste, rumenkaste tekočine, oni grozni, smrt in muke prinašajoči kačji strup! „Vidiš, tegale strupenca sem varoval skoro pol leta in upam, da bo tale sirup eden najmočnejših. Teh par kapljic bi bilo po mojem dovolj, da gre v krtovo deželo vsaj pet ljudi!" To je dejal povsem mirno, nato pa spustil gada v majhno gostožično kletko in jo skrbno zaprl. ' Za urednika in iisdajatelja odgotarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.