Tečaj IV. V Ljubljani, za mesec november 1878. List 11.
Letna plača 2 gold. Družtvenikl dobivajo list brezplačno.


-t.

«T
Učitelji, dijaki In nepremožni kmetovalci plačujejo le po 1 gld.
LDVENSKA
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obtieff: O čebelnem prezimovanji. — Kaj z medom začeti. — Vrtinec — Dopisi. — Listnica opravništva. — Naznanila.
O čebelnem prezimovanji.
(Dalje.)
Na potrebno toploto za dobro prezimovanje čebel, smo rekli v zadnjič, naj čebelar že takrat ozir ima, kadar si nove panje omišljuje. Moramo k temu še nekaj besed dostaviti, ker je ravno te dni nekdo prašal, če bi bilo dobro panje iz lipovih dil izdelovati. Naj mu odgovarjamo tti, ker odgovor ravno k zadnjemu članku sliši ter ga dopolnuje.
Čebele so (sploh rečeno) z vsakim panjem s kakoršnje tvarine koli si bodi zadovoljne. Zato smo v „Čebeli že poročali ter nazuanovali, da so tu in tam poskušali spanjem iz ilovke-prsti, iz šote, popirja, celo iz železa, in čebele so v vsakem panju ostale. Kar lesene panje tiče, bi bil gotovo vsak les dober in pripraven, da bi čebele v panju ostale. Vendar pa moramo reči, da trd les ni za panje, že zarad teže ne. Zato tudi nikomur na misel ne pride, panje izdelovati iz hrastovega, je-senovega ali orehovega lesa. Tudi kar toploto tiče, nam podaja mehki les boljšo tvarino za panje, kakor trd les. Dober les za panje nam daje smreka, jelka, tudi forovna, le gledati je treba, kolikor mogoče, da les ni grčev; dalje lipa, topol, jagnjed, vrba, tudi beka in mačkovna, kjer zadostno debelost doseže. Pri nekterem lesu je napaka, da se rad zvrže, toraj je treba paziti, da je les do dobrega suh. Pri vsem tem se skoraj vsak mehek les, kolikor toliko, zavije in zvrže; kdor hoče toraj stanovitne panje imeti, naj jih dä čez eno ali dve leti, potem ko je čebele v njih imel, vestnemu mizarju še enkrat predelati in popraviti, kar je potrebnega.
Povrnimo se zdaj k svojemu predmetu.
2. Drugo vodilo čebelarja za prezimovanje, smo rekli, bodi: Preskrbeti svojim čebelam za zimski čas zadostne hrane. Koliko funtov moramo vsakemu panju medu pustiti, je težko komu določiti, ker reč je zel6 nandšavna t. j. odvisna od mnogih okoljšin, in kakor te ravno nanašajo, mora umen čebelar odločiti mero in težo hrane za prezimovanje. Sploh bi smeli reči, da pri navadnih panjih po Slovenskem zadostuje 12 do 15 funtov medü. Mogoče, da pri posebno
ugodnih primerljejih zadostuje tudi le 10 funtov, da — tudi še kak fuut manj. Vendar se na take posebno ugodne zime nikar na zanašajmo, ampak pustimo panjem rajše kak funt preveč, kakor premalo.
V prvem primerljeju nič ne zastavimo, kakor kak funt medli, tedaj 15—20 krajcarjev, kar se pa navadno na spomlad obilno povračuje; nasproti pa v drugem zastavimo cel panj, ki je na spomlad 4—5 gld. vredin in čez leto lahko mnogo dobička vrže. Sploh se skopa lakomnost povsod slabo vračuje, primeroma znabiti nikjer tako slabo, kakor ravno pri čebelarstvu. Iu vendar tega naši navadni čebelarji dostikrat ne morejo umeti! Čebelarji! rabite pridno tehtnico, kadar pripravljate svojim ljubljenkam zimsko ležišče ter jemajte v poštev panj in njegovo kakost, čebelnost panja, dobroto medü, staro in mlado satovje, stanje čebelnjaka i. t. d. Tü naj se kaže in razodeva vaša razumnost, ne pa, da bi mogli čebelam kolikor mogoče veliko vzeti, za prezimovanje jim pa do zadnje trohice proračuniti. Nasledek takega skopega, malo umnega čebelarstva je na spomlad mnogo mrličev in mnogo nezadovoljnosti in popustljivosti čebelarja in potem se poje spet navadna glasilka: „Muha ne dä kruha"..1
Umen čebelar odloči le take panje za prežimo vanj e, kteri imajo zadosti blag d, tudi za dolgo, neugodno zimo, brez da bi jih bilo treba pitati, ali se bati za njih življenje.
Kaj pa, če takih panjev nimamo? So namreč včasih letine toliko neugodne, da tudi boljši panji nimajo zadosti medü za prezimovanje, slabejši znabiti pa nič. Takrat je treba ali pitati, ali združevati. Da je naj bolj naravna in zdatna hrana za čebele med, ve tako vsak čebelar, toraj naj si tudi prizadeva, ča ga sam nima, da ga dobi pri zanesljivih čebelarjih. Pri takih prodajalcih, ki sami čebelarstva ne umejo, ali kteri od hiše do hiše med skupujejo, ne svetujemo nikomur pitanca iskati. Zlasti v poslednjih časih smo čuli od toliko nesreč po pitancu, da nekdaj pač ne toliko. (Sleparstvo je pri vseh rečeh občno zlo postalo.)
Pred dvema leti smo nekomu nasvetovali prav lep in popolno zanesljiv med. Možu pa je bil med predrag ter ga je od nekega navadnega prodajalca vzel. Prihranil si je s tem pri 20 funtih res 1 gld. Naj berž je bil tega vesel; al revež je ves čebelnjak s kupljenim pitancem okužil ter v kratkem bil ob vse čebele. Za ničevni dobiček (1 gld.) je imel zgube 100 gld., ali pa še več — da žalosti in kesanja ne omenimo ! Kaka primera dobička z zgubo! In vendar tako mnogim velja 1 kr. dobička v trenutku več, kakor še toliko žalostni nasledki v kratki bodočnosti. Naj nam nikdo ne zameri, če o tej priliki rečemo z znano prislovico: „Bog daj norcem pamet!" Tedaj čebelarji pitajte, če le mogoče, z medom, pa z zanesljivim medom !
Če zanesljivega medli nikakor ni dobiti, naj se pita s sladkornim le deuce m, s sladkorno moko ali tudi z navadnim sladkorjem. Naj boljši je sladkorni ledenec (Kandelzuker); cenejša pa je sladkorna moka (fariu). Da se mora s primernim delom vode raztopiti, se ume samo po sebi. Pita uaj se mlačno, ne vroče.
Pita naj se ne po malem in po redkem, ampak p okla d a naj se veliko na enkrat in pogosto drug za drugem. Če se pita po malem, si čebele ne bodo nič prihranile, ampak čebele imajo to za sprotno hrano ter prav vesele letajo, se vč da brez potrebe iu dobička; matica pa začne uovo zalego nastavljati,
kaj pak da v poznem času za večo škodo, kakor dobiček. Za izgojene čebelice se obrača še potem ves pitanec v hrano, namest da bi šel v zalogo za zimo; da, če se po malem in po redkem pita, še znabiti ne zadostuje, ampak čebele med za zalego celö iz zaloge jemljejo. Da tak panj svojemu poginu naglo naproti hiti, si lahko vsak sam misli.
In zadnjič moramo še opomniti, da kdor misli pitati za prezimovanje, naj pita zgodaj, ne prepozno. Naj boljše je za prezimovanje takoj (berž, precej) pitati, kadar zapazimo, da je paša zunaj popolno nehala. Takrat čebele same za prezimovanje skrbno spravljajo; tudi jim še mogoče, naj tudi na polji medü več ne dobivajo, založeni pitanec zalepiti, ker toliko še zmirom sem ter tje najdejo, da svojo zalogo kisanja obvarujejo.
Kdor zamore čebelam polnega satovja dati, pač naj boljše stori; ker panju je ravno tako pomagano, kakor bi ga bil z med6m panj sam napolnil. Le opomniti je, da naj se nezalepleni med spredaj dene, zaJepleni pa zadej, ker čebele se od spredaj proti sredi nazaj pomikajo, toraj tudi nezalepleni med kmalo povžijejo, da tako ni v nevarnosti, da bi se pozneje v panju skisal, kar se z nezaleplenim medom mnogokrat zgodi. Prav dobro je, če se čebelam zamore dati sat z rožnim medom, ker .na spomlad ga za hrano zalege mnogo potrebujejo. Tudi je tak sat, ker nekoliko stareji, toplejši, kakor novo satovje, v kterega čebele prav nerade in redko kdaj rožni med shranujejo.
Če pa čebelar za prezimovanje zarad kakoršnjega koli vzroka pitati ne more, naj lahke panje, še zlasti, če so malo čebelni, saj združuje, da iz dveh enega, ali iz treh dva naredi. Kako naj se to godi, ne bomo tü obravnavali, ve tako vsak čebelar. Le opomnimo, da kakor čez leto ne smemo gledati, koliko rojev imamo, ampak kakošnjih, tako tudi pri vravnavanji za prezimovanje ne štejmo, koliko panjev bomo čez zimo pustili, ampak da pustimo dobre pauje z zadostno hrano. Kaj pomaga, če pustimo dva panja s sedmemi ali osmeiui funti medü, ko bo gotovo eden ali drugi, naj berž pa oba odmrla, če ne pred, pa na spomlad; če ju pa združimo, bota oba pod eno streho s 15 funti lahko preživela. Ni treba se nikomur bati, da, če dva panja vsak posebej ne moreta živeti, da bi s skupno težo medü vkup tudi ne mogla zime preživeti, ne — primera je vsa drugačna. Ne rečemo, da se na večo ali manjšo čebelnost panjev ni treba nič ozirati; tudi ne zatrdujemo da tako združenih panjev nikoli noben ne odmrje, zakaj vzrokov je premnogo, pač smemo trditi, da se to le redko kdaj zgodi in še takrat zavolj združenja ue.
Naj konečno še dostavljamo, da o takih prilikah se pokaže naj lepše korist in dobroto panja s premakljivim satovjem. Zakaj? ne bomo tü obravnavali, da tolikokrat rečenega ne ponavljamo; tudi je korist tako očitna, daje lahko ume vsak umen čebelar.	(Konec prih.)
Kaj z medom začeti?
V zadnjem listu smo rekli, da so posebni in splošnji vzroki, da letos med in vosek nimata nobene cene. Na posebne vzroke ni gledati; taki so spremenljivi od danes do juter, le tü in tam. Drugače se v£ da je s splošnjimi. Med temi so taki, ki ostanejo stanovitni, ker javno, državno življenje se je spremenilo ter se
10*

gotovo več ne povrne. Družinske razmere bi se znale kdaj spremeniti, ko bi se ljudstvo hotlo bolj k priprostemu, zmirnemu in naravnemu življenji povrniti. Al kdaj se bode to zgodilo ? Moglo bi se še marsikaj druzega spremeniti. Naj bi pa čebelarji tega čakali, pridemo še s tem malim čebelarstvom. ki je med nami, popolno na kant. Iskati moramo tedaj družili potov in virov, po kterih zamoremo svoje Čebelarske pridelke spečati. Poskusimo si dandanašnje navade, ali tudi razvade k pridu obrniti.
a)	Ravno ko to pišemo, ponuja nek lab ter vpije vsem raemogredočim na ušesa: „Maroni caldi" (toplega, pečenega kostanja). Poletni čas so svoje vozičke iz ulic v ulice prepeljavali ter ponujali: „Gefrorenes" (sladkorno Iedenino). Enako delajo drugi z drugim blagom : premogarji so si celö zvonček, bolj prav klopotec, napravili, s kterim nadležujejo celo mesto od jutra do večera. Bi li ne bilo dobro, ko bi tudi čebelarji svoj pridelek začeli sladkosnednemu svetu ponujati ter ga ponujali po trgu, v kaki prodajalnici i. t. d. ? Ljudi je dovelj na svetu, ki bi za mali dobiček prodajo prevzeli. Kje se pa pri nas med dobiva? Pri svečarjib pač, ki ga pa vendar ne ponujajo veliko, ker to ni njih poglavitno pošlo; in potem pa v kakib malo vabljivih postranskih ulicah in to le o uekterih časih. Po tem takem marsikdo medu še kupiti ne more, naj bi ga tudi želil, če ga ne bo s posebno marljivostjo iskal. Naj bi se napravila kje na trgu lepa, snažna prodajalnica, ki bi bi bila z medom in z vsemi izdelki medli vedno in obilno previdena, ne dvomimo, da bi se mnogo medli spečalo med ljudstvo ne le o nekterih praznikih, ampak skozi celo leto. In tedaj bi ga tudi čebelarji v enaki meri spečali.
b)	Neka druga navada je dandanes, da se mora vse lesketati — sama sua-žnost ne zadostuje več. Tedaj je treba tudi nmnejšim čebelarjem skrbeti, da si napravijo za svoj čebelni pridelk ne le snažne, ampak, tudi lepe piskrice, skledice, steklenice veče in manjše z razno barvenimi napisi i. t. d., ter jih tako na prodaj postavijo. Za rabo sicer snaga zadostuje, zarad leskečih, raznobarvenih napisov ni mčd nič boljši, pa kaj se hoče — tak je svet! Zraven prijetnosti okusa morajo tudi oči kaj imeti , sicer se ne speed veliko. Čebelarji, podajte tedaj svoje slad-čice svetu v takih posodah, v kakoršnjih jih svet zahteva; stroške se ve da, naj tudi svet plača. Tii se kujati, ne pomaga nič; rokodelstvo, ki zahtevam sveta in navade ne vstreza, zaostaja in poslednjič zgine. (Da to vodilo v nravnih, moraličnih rečeh ne velja, menda nam ni treba opomniti.)
c)	Spet je dandanašnji druga navada, da se mora vsake reči za en krajcar dobiti; da se tedaj na drobno mnogo speča, na debelo pa znabiti le malo. Marsikomu je znabiti to zelö neprilično, pa kaj se hoče, vendar je le tako. Zato nam je prav dopalo lansko leto, ko je pri občnem zboru v Lincu nek čebelar prav male štirivogelne satke kazal ter zatrdoval, da se takih veliko več speči, kakor primeroma celih navadnih satov. Verjamemo mu prav radi in lahko. Satki so prav majhini ter tehtajo komaj kakega pol funta, sicer pa prav nežni in zapeljivi, da jih gotovo marsikdo kupi, če tudi ni ravno sladkosnedež.
Pri dandanašnjem stanu čebelarstva s premakljivim satovjem se to prav lahko in za kratek čas izvršuje. Druzega ni treba, kakor naš navadni romček vzeti, čez sredo eno Črto po dolgem, eno po širokem potegniti in imamo štiri linice, za ktere se romčeki pomerijo ter z žeblji zbij jo. Ker mali romčeki v večega pridejo posebno, ni treba trdnosti, delo grč tedaj ročno od rok. Kak izurjen mizar jih napravi
en dan za celo leto zadosti. Reč se dobro splača, ker taki mali satki so primeroma veliko dražji kakor cel sat in vendar se zlasti po večeh mestih vsak čas lahko spečajo.
d)	Prizadevajmo si med od medu ločiti; ker vsak med ni enake dobrote, pa tudi ne enake cene. Smerekov med je n. pr. posebno dober za zdravje zavolj smolnatih snovi, nasproti pa je lipov med naj lepši in okusniši. Vemo, da to ni povsod in vsem čebelarjem mogoče, marsikje in inarsikterim pa vendar, če bi se hotli malo bolj potruditi. K temu delu je se ve da neobhodno potrebno delovanje s premakljivim satovjem in mčdmetalnico. Pri začetku cvetenja kake posebne rastline, se nekaj panjev odloči ter vzame jim staro satovje in s praznim nadomesti, ali se tudi čebele predenejo v drugi panj; če kaže, se naredi nekaj rojev i. t. d. Kadar je potrebno, se po malem sproti pita; kadar je pa ugodno vreme, se vsaki drugi, tretji večer, ali kakor je ravno potrebno (to mora že Čebelar sam presoditi) med izmeče ter prazno satovje nazaj dene. Je znabiti tudi druzega medli kaj malega vmes, vendar veči del nikoli veliko, ker čebele gredö naj rajše tje, kjer je obilniša paša. Tak ločen med je vselej mnogo dražji, in se laglje prodaja, kakor navadni; trud se obilno splača.
e)	Dobro bi bilo, ko bi se kaka družba osnovala, ktera bi z medom redno kupčevala, in bi ji bilo mogoče mčd od vsakega čebelarja sprejemati ter po pošteni ceni plačevati. Al, to je laglje rečeno, kakor storjeno. Kje neki dobiti nesebično družbo, ki bi ne za-se, ampak za čebelarja skrbela ?
čebelarsko društvo se s tem ne more pečati; moglo bi imeti mnogo denarja na razpolaganje in biti tudi drugače osnovano. Tedaj bo taka družba ostala le „pobožna želja", ki se pa tako kmalo ne bode spolnila, ali pa nikoli. Toraj moramo iskati druzih potov, po kterih svoj čebelni pridelk spečamo. Tako pot nam kažejo razni izdelki iz medu.	(Dalje prih.)
Vrtinec.
Sila in potreba, ali tudi radoveduost rodijo mnogo novega, pred neznanega. Tako je tudi pri čebelarstvu, zlasti od tega časa, kar je nov panj s premakljivimi satniki iznajden. Na podlagi nove iznajdbe so se umni čebelarji prizadevali panj zboljševati in ga če dalje pripravnešega storiti. Da je radovednost tudi nekoliko k temu pomagala, kdo bo tajil? Potreba in radovednost: Kaj se v panju godi, kako napreduje, kako o potrebi pomagati, je rodila nov panj, kterega naj nekaj časa, dokler se pripravniše ime najde, vrtinca imenujemo.
Vsled naznanila tega panja v zadnjih listih so že nekteri popraševali, kdaj jim ga popišemo. Željam toliko laglje vstrezamo, ker smo ga po prijaznosti marljivega čebelarja dr. Razlaga sami vidili. No upamo sicer — da naravnost povemo — da bi nov panj kdaj se vdomačil ter bi naši čebelarji občno z njim čebelarili, ker reč ima tudi svoje sitnosti in tirja že mnogo vednosti, sploh pa je tudi predraga; vendar pa znil zvedencem dobro služiti, da skrivnostno delovanje naših čebelic dalje in skrbnejše opazujejo ter nam še marsikaj neznanega razkrijejo.
Vrtinec je po unanji podobi osem vogelnik, zel<5 podoben prvi medmetalnici, ki je bila po Slovenskem znana; po notranjem se bliža okrogli obliki. V sredi obuda je vreteno v navadno dno vstavljeno; vdelana mu je tik dna lesena, široka plošča, ktera se po tem takem z vretenom okrog suče. Na to leseno ploščo je okoli in okoli vretena postavljenih 32 romčekov naše navadne velikosti; vendar pa tako, da med dvema večima se vmes postavlja manjši romček. Reč se lahko ume, če se pomisli, da romčeki so nastavljeni okrog vretena proti obudu (obvodu), kjer je okrožje in prostor proti steni če dalje veči, in če se hoče napolniti, morajo med dva in dva veča romčeka manjši in krajši romčeki priti. Na vrhu vretena je mali ročaj, s kterim se prav lahkotno vreteno s plošo in romčeki vred vrti. Nasproti žrelica ste za vratica dve stekleni šipi, s kterima se po potrebi in prosti volji odpira in zapira. Vsak satnik ima svojo številko: 1, 2, 3, i. t. d., tako tudi vsaki prostor, kamor se postavlja: 1, 2, 3, i. t. d., tako da ne more biti nobene zmote, kam naj se kak romček pri pregledovanji dene. Tako se lahko vsak satnik posebej vun vzame ter pregleda brez motenja čebel na drugih satnikih; druzega ni treba, kakor vreteno rahlo vrteti toliko časa. dokler tisti romček s satom, ki ga viditi hočemo, na vrsto pride. Reč je res prav prilična in umetna; človek lahko ves panj od prvega do zadnjega satuika pregleda in popravi, kar je treba, pa mu iz sedeža pred vraticami še celo se premakniti ni treba.
Pripravnost takega panja za čebelorejo je prav očitna, ker:
1.	O vsakem času se panj lahko pregleda, dasiravno ga še premakniti ni treba.
2.	Vsak sat in ravno tisti, kterega pregledati želimo, se lahko vun vzame ter pregleda, da se drugih satnikov še dotakniti ni treba.
3.	Zarad okroglega prostora čebele silno redko kdaj satovje neredno postavljajo in če ga, se neredno satovje brez motenja čebel lahko izreze.
4.	Premnoga trotovua zalega se lahko prav naglo odstrani.
5.	Pokrite matične zibelke se vsak čas prav lahko izrežejo ter porabijo, kjer jih je treba.
6.	Rojev ni treba čakati ter pravega časa zamuditi, ker umetni roji se z naj večo lahkoto vsaki čas delajo.
7.	Medmetalnice ni posebej potrebno napravljati; ker vrtinec se z malim spremenom lahko za to vravna. Enako se z malim spremenom (se ve da drugačnem) panj lahko vravna za izgojilnico zalege (Brutapparat).
8.	Panj je poletni čas hladuejši in po zimi toplejši.
9.	Ker se vsako delo tako lahko in naglo izvršuje, se prihrani mnogo časa.
10.	Ker se čebele ne dražijo, kakor v drugih paujih, tudi niso nikoli tako hude ter se muogo dela, mogoče da celo leto brez pika lahko izvršuje.
Panj stane v delavšnici Oppenheimer-ja v Stuttgartu-Berg 30 mark; z na-davkom in potniuo še mnogo več. Naj bi se panj doma izdeloval, pač ne bo toliko stal. vendar mislimo, še zmirom preveč, da bi se ga čebelarji kdaj sploh poprijeti. Tudi bi mogli zarad okrogle oblike vse naše čebelnjake predelati in še marsikaj bi se moglo pri čebelarstvu predrugačiti. Zato tudi Freywirthovega na-voda, kako s panjem ravnati, ue bomo priobčevali ter ga opustimo. Naj bi pa tudi „vrtinec" za občno, splošno rabo nikoli ne bil, je vendar lepa iznajdba ter kaže, kaj umeu Čebelar s svojim bistroumom premore. Tudi je gotovo, da bode panj zvedencem za opazovanje prav dobro služil ter tudi pripomogel, da se še marsikaj neznanega in skrivnostnega v prid čebelarstva pred spozna in razkrije.

Dopis.
S Trebanske okolice 5. novembra. Letos je bilo za Čebelarje prav čudno leto. Preziinovale so čebele še precej dobro; na spomlad so pa imeli nekteri mnogo rojev, marsikteri nasproti malo ali pa tudi nič. Tako je bilo tudi ua jesen. Tü ne mislim le svoje domače vasi, kjer se čebelarstvo če dalje bolj ničli bliža, ampak nekoliko veče okrožje, kamor po svojib opravilih večkrat zahajam. Od Doberniča sem čul, ba se je nek čebelar, ki je tü sčm čebele v pašo pripeljal, prav hvalil ter bil zadovolju z dobičkom; al malo od tam, komaj ura hodil, so bile čebele pa prav slabe. Enako sem čul od marsikterih čebelarjev, ki so bili tako rekoč sosedje, ali saj ne dalječ drug od druzega, da so bili eui z jesensko pašo zadovoljni, drugi pa so se jako pritožvali.
V tukajšnji okolici se najde sem ter tje prav pripravna lega za čebelarstvo. Imajo tudi marsikteri čebele, al vendar mislim , da še veliko premalo. Kako lepč je tü marsikaka dolinica v zatišji skrita polna lepega sadnega drevja, ajda pri uas že tako posebno dobro rodi, in vendar ima komaj eden ali drugi kaj več paujev. Enako moram tožiti, da se navadni čebelarji malo brigajo za novejše čebelarstvo s premakljivim satovjem. Menda tudi čebelarsko društvo nima mnogo udov v naši okolici. *) Če Vas ne nadležujem, prosim, pošljite mi nekaj iztisov „Slov. čebele", kjer so pravila noter; znabiti Vam kakega uda pridobim. Sem ter tje sem se prepričal, da bi še kdo pristopil, al nikdo ga ne opomni in čebelarji še za čebelarsko društvo ne ved6 ne. Dobro bi bilo malo bolj društveni list ponujati, sem ter tje bi se še kaj spečalo. Z Bogom.
IjiHtiliCil »prHvllivtv».
G. Fr. P. čebelar v H. v.: Hvalo lepo za poslano. Ker se zdaj ne mudi več, bomo objavili Vaš popis, enkrat po priliki. Oe se Se kdo oglasi, bomo potem vkup naročili.
Big. g. A. H. profesor v O : Semena raznih medunosnib rastljin smo dvakrat udom dajali, pozneje ne več zarad pomanjkanja denarjev. V zalogi jih sicer äe nekaj imamo, a kalila ne bodo, saj ne vsa, ker so že prestara. Poprašali že bomo in če kaj dobimo, poslali. Do zdaj nismo mogli dobiti zaželjenega, obetalo pa se nam je. Zarad listov upamo, da je zdaj vse v redu.
G. Fr. D. čebelar v P.: Na Vaše prvo prašanje odgovarjamo, da neverno, kako se bode še zasukalo. Društvo samo gotovo še posla ne bode moglo prevzeti, ker stane mnogo denarjev; društvo ga pa ne bo imelo, naj hi tudi res stotina novih udov pristopilo, kar je pa še zelo dvomljivo. Res je, da bi društvo lahko to storilo, naj bi imeli več udov; res jo (udi, da bi bilo lahko več udov pri prvem, edinem, slovenskem čebelarskem drutvu (vse to smo že stokral zatrdovali kakor Vam je znano); al dragi, kar bi lahko bilo, to še ni! Kaj hočemo? Saj še celo tega ni, kar bi imelo biti. „Man muss die Welt nehmen, wie sie ist, nicht aber, wie sie sein sollte," nam je večkrat nek po Slovenskem znan profesor rekel.
Na drugo prašanje odgovarjamo, da hotno Vam v kakem pozuejem listu željo spoluili.
*) Na, Vašo pošto dohaja en sam list, v Vašo župnijo pa nobediti! Okraj Vašnam je dobro znan, tedaj znano, da je pripraven za čebelarstvo. Nekdaj je bilo tudi precej čebelarjev v okolici in nekaj prav vnetih; kako je zdaj, neverno. „Mogli bi list bolj ponujati" pravite. Da, komu pa? Vseh čebelarjev po imenu vendar ne moremo poznati, največkrat 110 poznamo nobenega, tedaj jim tudi lista poslati ne moremo. Cč. Duhovščini in učiteljem smo poslali po vsem Slovenskem list in ponižno prošnjo za razširjanje in priporočevanje; če se ne zgodi vredništvo, ni odgovorno, ker več storiti nima pravice, kakor le vljudno za podpiranje prositi. Tega smo pa že gotovo toliko storili ter prosili in se priporočevali vsako leto, da nas graja menda nobena ne zadeva.	Vredn.
Cena medü je sledeča: Na debelo po 15 do 16 kr. funt, na drobno po 25 — 27 kr. navadni rnčd, pitanec pa po 30 kr.
Cena voska je, kakor kdo osnaženega prinese, po 60 do 80 kr. funt, za posebno lepo blago tudi kaki krajcar več.
Ker se leto k koncu bliža, vse naše ude, kteri še niso letnine plačali, lepo prosimo, da blagovolijo, nam zaostalo naročnino pred ko mogoče poslati. Kakor je vsakemu znano, je treba konec leta letne račune sostaviti in tudi delalcem zasluženo plačo odrajtati. Ovira se oboje ter mnogo sitnost dela, če letnina zaostaja.
Nektere ude še posebno opozorujemo na §. 7. društvenih pravil, ki se konečno tako le glasi: „Kdor svojega izstopa predsedniku do konca leta ne naznani, se ima za uda tudi za prihodnje leto ter je letno plačo odrajtati dolžan". — Vsled tega smo društveni list „Slov. Čebelo" pošiljali vsem, kteri nam izstopa niso naznanili. Ravno vsled 7. §. smo imeli to za svojo dolžnost in se nismo upali lista ustaviti ter častitim udom toliko nezaupnosti kazati. Zdelo se nam je nasprotno postopanje toliko bolj neopravičeno, ker so vsi udje pravila večkrat (posebej in v listu) prejeli, ter pravila niso mogle nikomur neznana biti. Marsikteri udje so zlasti to leto več časa zaostalo letnino z hvaležnostjo poslali, da smo jih čakali ter nekteri še dalje udje ostali, nekteri pa tudi izstopili. In tako ravnanje je pošteno. Počakamo radi, saj nam denar vselej prav pride, vemo pa tudi, da mnogo vzrokov sprotno plačo lahko ovira.
Toraj prosimo tudi tiste ude našega društva, ki zaostale letnine do zdaj še niso odrajtali, da blagovolijo to v kratkem storiti.
Kdor ne misli več ud biti ter društvenega lista ne več prejemati, naj nam svoj izstop po pravilih naznani, ali saj list nazaj pošlje. Saj vendar je to mali trud in zlasti poslednje ne stane nobenega solda, ter smemo od prejemnikov lista po pravilih in po keršanski vljudnosti zahtevati.
Pač si želimo mnogo udov in prejemnikov društvenega lista, ne vsi-lujemo ga vendar nikomur, kar se ve da, tudi ne moremo. Zarad zaupanja in ravnanje po društvenih pravilih pa menda ne zasluži niti pred-stojništvo graje, niti društvo škode.