Poslednja volja. V soboto, dae 24. septembra, bode 25. obletnica smrti raajcega kaezoškofa, A. M. Siomšeka. Njib. ime pozaa vsak Sloveaec ia izgovarja ga spoštljivo vsak otrok, brž, ko stori prve stopiaje v vsakdanjo šolo. Ni mogoče drugaee, saj ao bili raajci škof vselej ljubeznjiv prijatelj slov. ljudstva ia skrbea oča malih otrok. Ne vemo, če še zaa kdo tako ljubezajivo pisati za otroke, kakor j<± to pri Slomšeku bilo, pa tudi redka je taka ljubezea, kakor je je bilo polao Slomšekovo srce do alov. ljudatva. Spomin aa ajih torej živi v slov. ljudstvu na veke ia veijave ajih besede ne izbriše nobea čas ia ga ae obledi nobeaa prevara. Kar so kedaj ranjci škof izpregovorili ali zapiaali, to sega še aaše dni v srce slov. ljudfitva. žal, da že v naŠih daeh razmere za slov. ljudstvo aiso veliko bolje, kakor so bili v ajib letih. Vedao še ima med seboj zmočeaili mož, ki jim ni mar za slovensko, materno besedo ter še vedao kiečč pred tujko, pred aemško mačuho_ Da še bode tako, zaali so raajci škof ia radi so od časa do časa izpregovorili ali zapisali kako besedo, aaj bi se dobrim pa nevednim »aemškutarjem" oči odprle. Tako najdemo v zadajem letaiku ,,Drobtmic", ki je izšel še za njib (1862), imeaitae besede, v katerib aagovorž slov. ljudstvo ter mu kažejo, kako da mu je treba slov. jezik apoatovati. Človeku, ki te beaede bere, zdijo ae kakor posledaja volja raujcega škofa. Mi jih torej postavimo le-aem, kakor v blag spomia o 25. obletaici ajih smrti. Mili stvaraik, pišejo raajci škof, nam je podelil brez števila veliko darov ter aas je okinčal, kakor veaec svojega vstvarjeaja: bodi mu slava na veke! Velik božji dar je naa materni jezik, s katerim hvalimo atvaraika ter govorimo o aeštetih 6udežih božjih. Povej, ako moreš, število zvezdic aa jasaeni aebu ia preštej po njih dobrote milosti božje, katere za- vživamo aa tem svetu, toda ne pozabimo, arečai otroci, da je beaeda materna izmed vaeb. dobrot aajvečja, jasuo ogledalo vaacega ljudstva, mila dojka vsakegfcjaauka ia aarodaega izobražeaja. Dokler slovi D?$\da materaa, dotlej se časti ia oživlja aarod, ^iakor hitro pa umira materna beseda, peaa t^,l aaroda alava in moč. Kdor torej ljubi svoj^iiarod, ajemu ao dragi tudi matere mili glastrVi; oai ao živci dušaega življenja. PrijateljT^ ne pozabimo. da smo Slovenci! Beseda materaa je mati slave svojemu ljudstvu. V domačem jeziku ae jame narod učiti, po materai beaedi alovš častiti možje, blagi dobrotaiki svojega ljadstva, po njegovi besedi apoštujejo tuji narodi ljudstvo ali pa ga zaaičujejo. Kdor tedaj spoštuje svoj narod. ima spoštovati tudi materao besedo ter skrbeti, za ajeno čast, kakor za diko avoje neveste. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Sloveaci! Slovenščiaa, beseda mila matere naše, bodi nam ravao tako blaga in draga, kakor zemlja materaa, na kateri je aaša zibel tekla. Beseda Slave, aaae matere, teče gladko, kakor pohlevai potočič, ki aam rosi zeleaje ia cvetje. Kratki ia krepki so alov. pregovori ia prialovice, podobae so žlahtaim jagodam v kiti govora. Rodovita je slovenščiaa v svojih oblikah, kakor aaše slov. gorice. Prizadevaj si le aašo besedo izpozaati ia ljubil jo bodeš, kakor avoje očesce. Prijatelji, ae pozabimo, da smo Slovenci! Tako ranjci škof. skorej prav v zadajib. treaotkih svojega življeaja ia še v aaših daeb. je treba, da se vedao ia vedno le poaavlja ajih opomiaj: Prijatelji, ae pozabimo, da smo Slovenci! Ni aara daes volja, da še pridemo kaj tem besedam, one so jasne, sežejo v srce, posledaja volja so velicega aašega škofa. Za to naj doai o 25. letnici smrti tega aašega očeta od hiše do hiše, od doline do doliae, od gore do gore — njih reaai opomiaj: Prijatelji, ae pozabimo, da smo Sloveaci!