šicc, toda l'l"mogo večjo živčni i;istem, hor­ moni in vsi oi;tali regulatorji koordinacije. Pr i vrct.reniranosti j e neuravnovešeno delo­ va nje vseh organov. Znnkov, k i nas bi točno opozorili na preutrujenost, zaenkrat še 11e poznamo, uajbo]j zanesljiv je ta, da n;ienkrat hre7. pravegi. vzroka izgubimo veselje do d(?la. Zdaj je na vrsti trening alpinistov, prilagojen našim razmeram in ciljem. Pri Lem ne bomo sreč;ili mnogo novega, vse pa bo prilagojeno na.~im pogojem in potreb:,:11n. Zn to mor;imo delati vsi, če hočemo, da bomo uspeli. Vsak lahko sam sebe opawje, opazuJe soplen1lca in tečajnike v p lezalni šoli. Za lo opazovanje ni potrebno nt: posebno medidu~ko in ne psi­ hološko znanje niti ne priprave. Samo pozorno mor;:1mo opazovati. To pa zn a vsak ali pa se lahko vsaj priuči. Tdealno okolje za ta opazovanja so ra7.ni te­ čaji, odprave In tabori. SkoraJ nujno je, da ~e o tem tudi kaj napiše. To ui bU bogat vir, Iz katereg!l bi potem lahko i::rpali mnogo iz­ kušenj. škoda, da se ne more nihče odločiti, da bi uredil izčrpna opazovanja o naši od­ pravi na Trisul. Mnogo bi se la hko iz njih naučili in dobili dosti opozoril in izkušenj za v bodoče. Ravno tako mi je žal, da ni bilo i;redstev .:11. našo odpravo v Ande. Dobro je hita sestavljena. Tudi če bi n e bila alpini­ stično posebno pomf'mbna, bi vseeno ravno zaradi svoje sestave in programa koristila vsem našim bodočim odprava m. D ve bo t an ični b el ežki Tone Vraber l. I'rltlikava breza (Betu!a , nana L .) nekoč !udi v Julijskih Alpah. V letošnji 7. številki (1!163: 348) je urednik poročal o nalrnjališču pritlikave breze v ::ichladminških Turah, ki je v Alpah doslej najvzhodnejše. ~koraj n~ znano pa je, da je živela ta tipična IJ1 •eza po­ h1 rnih pokrajin, ki je v Alpah pt'L'Cej redka, tudi p ri nas. Navaja jo Fleischm11.nn v i;voji " Obersicht der Flora Krains« (1844: 136) 7..a Velo polje (»Bclopolje in dcr WohE>in«). Da je ta navedua pravilna, nam potrjujejo tudi herharijski pdmet·ki, ki jih je tam nabrnl Dolliner" (1794-1872) in jih hnmi Jjubljan:,ki • DOlllne,· se Je rodil v R.1dcčah. slulbovnl kot 1.dravnlk do tel:1 J842 na Duna1u, polem v P ostojni do 1846, ko j e prišel v Irlrijo 1n tam tudi u rn rl. P ritlikava brPza, lci j o je nabral no Vclcm polju (pO e kologij i je to moglo bili le Malo pol1e), Ima diketo: •Detula 11an,L L. DellopoljP. in Wocheln. Dolllncr.« š koda je, aa manJku l etnica. prirodoslovni muzej. ž.aJ pa te breze na Ma­ lem polju ni več. Njeno i:tginotje nam je raz ­ loiiil naš palinolog dr. Alojzij šerce lj, ki je palinološko preiskal močvJrJe na Malem polju. Pah nologija ali veda o c velnem pr ;:ihu pt·c­ iskuje usedline , v katerih se je konserv1ral cvemi prah. Gre torej za neke vrste botanično geologijo oz. paleobotaniko, ki s pomočjo fo:si­ ll7.iranega peloda ugotavlja vegetacijske rnz­ mPre, ki so nekač vladale v okolici preiskane v rtine. Ugotovi I je , da je nastalo kmalu po ledu ou koncu ledene dobe na Male m polju jezc1cc, v katerPm se je usedal cvetni pra h , ki omogoca oh preiskavi ok . 3.5 m debelih usedlin c.1-0ber vpo~led v razvoj vegetadJe po ledeni dobi. J ezerce se je polagoma zasipavalo. postajalo vedno bolj orgunsko (evtrofizacija) in se končno čisto zaraslo. Ko se je pred pri­ bližno 2500. leti podncuje spet 7.ačelo ohlajati in so se padavine pomnožile, je začdo rasti šotno visoko bar j e, k i je revno s hranilnimi snovmi. Prav tako ba1·je pa ji' primerno ra­ <:tišče za pritlikavo b1·c-,,,.o. Da je dandanes ni vf>Č. je vzrok v tem. da tudi bar jn n i več. šercelj je namrPČ ugotovil, da je 1.J Ua vsa .šota visokega barja porezana Jn z njo uničena tud i vsa kronologij1t za zadnjih 2500 let. na je bil1t šota odstranJena , dokazuje še ohranjeni Sotui rob ob krnju M1tlega polja in nekaj pre­ ostalih kupov porezane šote. šcrcelj domneva , da so bili pastirji tisti, ki so šoto porezali in jo verjetno pornl.iili za nastilj a li za brtvenj e rež v stena h stnnov In stiij. K c l· j e p1 ; tlikavo brezo vidPI še neischmann in jo je Dolliner celo nabral. smemo sklepati, da vsaj 7.:ldn ji ostanki barja niso izgin ili p rej kot ok. l. 1860, 2. Vpliv mikroklime n a rastlinstvo. - V istem poročilu beremo, da pripisujejo bota­ niki pojavljan je p11tlikave breze v 8 chlad­ minilkih Turah vetru, k i s cirkulacijo ohla ja tla. O nazornem primeru takega, za ekologi.jo rastišča odločilnega faktorja, lahko poročamo tudi iz d oline S1tve Dohinjkc. Pri Soteski naj­ demo tik nad dolinskim dnom sredi hukovcga gozda večjo jaso, ki je poras la z zdruiibo dla­ kavega sleča in slečnika (l drevje (rdeči bor , smreki\) uspeva m no­ go slabše. Slečeva 7.dniiba ~radi normalno višinski pas n1 ed 1500 in 1800 m (sem štejemo tudi sestoj e r ušja), tukaj pa se n iti v višini 520 m ne da pregnati od b ukovega gozda. Bkološki faktor, ki ustv:irja prav posebno, od normalne hladnejšo mikroklimo, JP. tukaj mrzel zrak, ki piha iz odprtin n a površju. Zč!nlmivo bi b ilo primer jalno merjenje tem­ peratur e na rastišču in v n jegovi okolici, ki bi eksaktno potrdilo ?'.e s prostimi očmi ugo­ tovljena dejstva. Posebno znamenito j e to nahajnlil:čc zaradi linejev ke (liinnaea borcatis L.), ki Je cirkumpolaren element in je bila prvič tukaj najdena že 1007, nato pa pozab­ ljena in ponovno odkrita šele letos. Ta prim er je poučen, k er kaže, kako se mi­ kToklima lahko menjava ::i.e v najmanjših r a7.daljah in kako odločileu je n jen vpliv nn živi svet. 639