Slika: Predstavitev raziskave o preobrazbi malih industrijskih mest. SW EN R EI CH H O LD bo naslednja konferenca, posvečena srednji in vzhodni Evropi, za zdaj še ni znano. Z zanimanjem in veseljem pa že pričakujemo krovno letno konferenco Združenja za regionalne študije, ki bo junija 2023 v Ljubljani. Maruša Goluža Kras – stoletje znanstvenega navdiha Beograd, Srbija, 23.–24. 9. 2022 Na beograjski Geografski fakulteti je konec septembra 2022 potekal posvet z naslovom »Kras – sto- letje znanstvenega navdiha« (Kras – vekovna naučna inspiracija), ki je bil organiziran ob 60-letnici začetka pedagoškega in znanstvenega dela prof. dr. Dušana Gavrilovića, dolgoletnega predavatelja na Geografski fakulteti, ki je v drugi polovici 20. stoletja pustil trajen pečat pri preučevanju krasa v Srbiji. Dolga tra- dicija preučevanja krasa se je v Srbiji sicer začela pred 134 leti, ko je leta 1888 Jovan Cvijić začel s tovrstnimi raziskavami, prof. Gavrilovića pa lahko štejemo v tretjo generacijo srbskih geografov-krasoslovcev. Posvet je organizirala omenjena fakulteta, na kateri so že v osemdesetih letih preteklega stoletja uved- li podiplomsko usmeritev Geografija krasa, ki sta se ji v zadnjem desetletju pridružila še posebna predmeta Speleologija na prvi in Geografija krasa na drugi bolonjski stopnji študija. Prvi dan posveta se je zvrstilo blizu trideset predavanj z različnih krasoslovnih področij. Videti je bilo, kot da gre za srečanje krasoslovcev nekdanjih jugoslovanskih republik, saj so manjkali zgolj Hrvati. Posledično tudi ni bilo potrebe po uporabi angleškega jezika in so vse predstavitve potekale v srbščini. Na začetku smo spoznali prof. Gavrilovića kot geografa, krasoslovca in speleologa – med drugim je objavil srbsko kraško terminologijo (Srpska kraška terminologija, 1974), deloval na področju kraške hidrologije (Problems of karst hydrology in Yugoslavia (urednik), 1976) ter se posvečal koroziji (Merenje intenziteta površinske korozije u krasu Srbije, 1984), pečat pa je pustil tudi na pedagoškem področju 209 Geografski vestnik 94-2, 2022 Zborovanja vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 209 210 Zborovanja Geografski vestnik 94-2, 2022 Slika 1: Rajkova jama (Rajkova pećina) pri Majdanpeku velja za najdaljšo jamo v Srbiji s prek 2300 m odkritih rovov, od katerih je približno 600 m dostopnih za turiste. Jamo je preučeval že Jovan Cvijić. M AT IJA Z O RN Slika 2: Rudnik bakra v Majdanpeku. Rudnik ima dva večja odprta kopa – slika prikazuje manjši »Severni revir«, ki je po daljši osi dolg okrog 1900 m, po krajši 1100 m, višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko pa je prek 300 m. JU RE T IČ A R vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:38 Page 210 211 Geografski vestnik 94-2, 2022 Zborovanja s pripravo učnih gradiv za različne stopnje šolanja, na primer z učbenikom o regionalni geomorfologiji (Regionalna geomorfologija, 1978). Sledila je predstavitev obsežnega bibliografskega opusa Jovana Cvijića, posvečenega krasu, tej pa predstavitve o teorijah pretakanja podzemne kraške vode, speleogenezi in reliefno-hidroloških značilnostih večjih jam v Srbiji. V nadaljevanju smo med drugim spoznali data- cije jamskih sedimentov v Makedoniji, glaciokras v Črni gori ter pojavnost krasa v izobraževalnem sistemu v Srbiji. Več predstavitev je bilo posvečenih biodiverziteti ter fosilnim in arheološkim ostankom v jamah Srbije kot tudi kaški geomorfološki dediščini in geoturizmu. Posveta smo se udeležili trije Slovenci; poleg podpisanega še Mauro Hrvatin in Jure Tičar (vsi ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika), predstavili pa smo paleopodnebne raziskave iz Jame v Dovčku na Gorjancih, sledenje voda, ki odtekajo s Triglavskega ledenika ter raziskave podledeniških karbonatnih sedimentov v jugovzhodnih Alpah. Drugi dan posveta je sledila ekskurzija na kraško območje v vzhodni Srbiji, z glavnimi postanki: Kućevo (jama Ravništarka), Majdanpek (Rajkova jama) (sliki 1 in 2) in Dolnji Milanovac (središče za obiskovalce Narodnega parka Džerdap; slika 3). Ob posvetu je izšel tudi zbornik z  naslovom Kras – vekovna naučna inspiracija (2022; ISBN 978-86-6283-127-9), v katerem je objavljana večina prispevkov, ki so bili predstavljeni na posvetu. Matija Zorn 16. bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji Ljubljana, 27. 9. 2022 Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znano- sti in umetnosti je v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Zvezo geografov Slovenije in Zvezo Slika 3: Geološki stolpec v interpretacijskem središču Narodnega parka Džerdap v Dolnjem Milanovcu. Narodni park (približno 640 km2) s širšim zaledjem (skupaj približno 1300 km2) je bil leta 2020 vključen v UNESCO-vo mrežo globalnih geoparkov. M AT IJA Z O RN vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:38 Page 211