celjski tednik Celje, 2. avgusta 1963 • Leto XV. Številka 31 ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-655. LETNA \ SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE OELOVNEGA LJUOSTVA OKRAJA CELJE NESREČA, PREIZKUŠNJA ČLOVEKOLJUBJA Ves sof t sočustvuje in pomaga porušenemu Skopju V celjskem okraju do torka 121 milijonov denarne pomoči Na ruševinah starega bo zraslo novo Skopje Doslej znanih 813 žrtev - usoda 700 ljudi se neznana Huda elementarna nesreča, ki je v petek zjutraj zadela glavno mesto I^lakedonije Skopje je bila najhujša povojna tragedija v Jugoslaviji, ena največjih potresnih tragedij v zad- njih desetletjih na svetu sploh. Skopje je utrpelo razimšenje, ki je bilo enako in deloma še huje od aga- dirskega primera. Potres je popol- noma uničil 34.000 stanovanj. Nad 220.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, 813 smrtnih žrtev je bilo potegnjenih iz ruševin, medtem ko za okoli 700 ljudi usoda še ni znana. Kot smo že poročali v izredni iz- daji v soboto, je nesreča hudo pri- zadela vse jugoslovanske narode, ves svet. Popolnoma samoiniciativno so po vseh občinah celjskega okraja ustanovili ipolitični aktivi posebne štabe za pomoč prizadetim. Vsi ti štabi so bili ustanovljeni že v petek popoldan. Zlasti si je prizadeval celj- ski štab, ki je že v petek poslal prve ekipe, med njimi 2xiravnike v pri- zadeto mesto. Kot se je zgrnila človekoljubnost vseh jugoslovanskih narodov nad ne- srečnimi Skopjani, tako je solidar- nost in pripravljenost za pomoč za- jela ves svet. Kako plemenito in raz- mišljainja je vredno dejstvo, kako nesreče družijo človeštvo, rušijo vse politične, rasne in druge pregraje. "V w>či od sobote na nedeljo je čez Celje grmelo 27 ameriških vojaških letal, ki so v Skopje peljala komplet- no bolnišnico z nad 200-članskim medicinsMim osebjem. Iz vseh pre- stolnic sveta so letela v Jugoslavijo letala s krvno plazmo, zdravili, zdravniki in prepotrebno hrano itd. Brzojavke sočutja so bile vse pove- zane s konkretno pomočjo pa naj si je izhajala iz papežke palače v Rimu ali iz Tokia — iz ix)k »živega boga«. Vzhod in zahod sta si nad Skopjem podala roki človečnosti in humaniz- nia. kot so ga v Moskvi izpričali ^b podpisu sporazuma o prepovedi attom- skih poskusov, ki so nesreča za vse človeštvo. Kaj ni pretresljivo ravno to, da so številni ponesrečenci v ru- ševinah od naravnih sil zdrobljenega mesta mislili na največjo nesrečo — mislili so, da je izbruhnila vojna? V soboto, dan po nesreči, so Skopje obiskali predsednik republike Josip Broz-Tito, podpredsednik Aleksan- tler Rankovič, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj in drugi visoki državniki. Ogledali so si ne- srečno mesto in v razgovorih z naj- višjimi predstavniki Makedonije in Skopja odločili: Na ruševinah mora <>b podp<:^ri vseh narodov Jugoslavije ''rasti novo Skopje. V torek so začeli delati domala vsi proizvodni kolektivi v okolici mesta. Medtem je tekla in še apoteka akcija za reševanje izpod ruševin, žal le malo je upanja, da bi ostal pod be- tonom in opeko kdo še živ. Tako kot ipo vsej državi, je tudi celjski okraj založil vse svoje sile, vse svoje razpoložljive materialne možnosti, da bi čim več in čim hitre- je ix)magal. Poleg številnih strokov- nih ekip je v Sikopju vsak dan odha- jalo veliko materiala od hrane, zdra- vil, do šotorov, odej in oblek. Hkrati so kolektivi sklepali o denarni po- moči. Do opoldne je v torek bilo.na posebne številke pri občinskih štabih sprovedeno za pomoč Skopju nad 121 milijonov dinarjev. Ta številka pa seveda še ni zaključena, kajti po- moč še kar prihaja, saj zbirajo po- moč vsi do pionirjev. Pomoč Skopju je v prvih dneh bila izdatna in hitra. Potrebna pa bo tudi v bodoče. Predvsem bomo tudi v naš okraj brez dvoma dobili posamezne družine, zlasti pa otroke, ki bodo do zgraditve zasilnih stanovanj m šol v Skopju ostali pri nas. Občinski štab v Celju sprejema vsak dan po- nudbe občanov za začasno oskrbo otrok in za posvojitev osiroteli!") malčkov. Bratski makedonski narod v svoji nesreči ni ostal sam. Z njimi so na- rodi Jugoslavije, z njimi je ves člo- vekoljubni svet. Zemlja pod poruše- nim mestom se po okoli 179 potres- nih sunkih večje in manjše moči po- časi umirja. Življenje v Skopju se počasi normalizira kar se tiče oskrbe, odstranjujejo ruševine in v kratkem bodt) prve brigade začele graditi naj- prej zasilna, nato pa nova bivališča za dvesto tisoč ljudi makedonskega glavnega meSta. V tej številki znova posvečamo največ prostora Skopju, njegovi ne- sreči, njegovi srečni preteklosti in zgodovini, zlasti pa humanitaimim akcijam delovnih ljudi celjskega okraja. TEKMOVANJE DOSEGLO MMEN Lepi rezultati dela krajevnih organizacij SZDL v posavskih občinah Bivši okrajni odbor SZDL Novo mesto je septembra 1962. leta skleni! razpisati tekmovanje med krajev- nimi organizacijami SZDL z name- nom, da bi postalo delo teh organi- zacij bolj kvalitetno. Telonovanje je zajemalo vsebinsko ix>globitev dela ter organizacijsko utrditev krajevnih organizacij SZDL. Ob reorganizaciji okrajev se je tekmovanje v bivših občinah novomeškega okraja nadalje- valo v okviru okrajev Ljubljana in Celje in je trajalo do konca junija letos. Tako so še v sredini prejšnjega meseca zbrali v Krškem predsedniki občinskih komisij, predstavniki ob- činskih in krajevnega odbora SZDL, ki so analizirali rezultate tekmo- vanja krajevnih organizacij SZDL tistih občin, ki so bile priključene okraju Celje. Iz razprave na tem sestanku povzemamo naslednje misli: — Za enoten ix>tek tekmovanja je bil izdelan pravilnik in navodilo za posiočanje. , — V tekmovanje so se vključile vse krajevne organizacije SZDL v teh občinah. O tekmovanju je bilo obveščeno celotno članstvo. Nadalje so ugotovili, da je tekmo- vanje doseglo svoj namen. — Krajevni odbori SZDL so se v polni meri angažirali za uspešno iz- vedbo volitev v vse predstavniške organe, kar je dobilo svoj izraz v kvalitetnih in dobro obiskanih zbo- rih občanov, v sodelovanju občanov v razpravi, v okrasitvi volišč in končno v solidni udeležbi na volit- vah. Krajevne organizacije SZDL so letos dobro pripravile letne konfe- rence, tako vsebinsko kot kadrovsko. Nekatere organiza9ije, kot npr. Bre- stanica, so poročila: razmnožile in jih poslale vsem članom. Poskrbele so za usposabljanje članov odborov. Stik odborov s člani je postal tesnej- ši in pogostejši. Uveljavila se je ob- lika kvalitetnega informiranja čla- nov z glasili krajevnih organizacij SZDL, zlasti v občini Videm-Krško, kjer je npr. KO SZDL Brestanica izdala v času tekmovanja sedem gla- sil. V tem času si je precej krajev- nih organizacij SZDL uredilo svoje družbene prostore. Urejeno je plače- vanje članarine in evidenca članstva. Prav tako se je povečalo število čla- nov. Veliko dela je bilo opravljenega v podružnicah in sekcijah. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da se je v celoti .povečala aktivnost članov, kar je ugodno in perspektivno' tudi za reševanje prihodnjih nalog. Pri pregledu ocen, ki so jih občin- ske komisije zbrale na osnovi poročil in obiskov pri krajevnih organizaci- jah SZDL, so v posame2inih občinah najboljše uspehe dosegle naslednje krajevne organizacije SZDL: v občini Videm-Krško: Brestanica, Senovo, Leskovec, Kostanjevica in Videm-Krško levi breg; v občini Brežice: Globoko, Cerklje, Jesenice, Dobova in Artiče; v občini Sevnica: Studenec, Pri- mož, Poklek, Molhovec in Tržišče. Izvršni odbori občinskih odborov SZDL ter izvršni odbor okrajnega odbora SZDL so sklenili najboljše organizacije nagraditi s sredstvi za opremo družbenih prostorov. Za za- ključek tekmovanja bodo krajevne organizacije SZDL sklicale sestanke, kjer bodo prav tako ocenile svoje delo in sprejele programe bodočega udejstvovanja. Se do nadaljnjega lepo in toplo vre- me. Zjutraj po kotlinah megla, čez dan od časa do časa povečana ob- lačnost. V glavfaem suho in brez bistvenih padavin. Občinska skupščina Laško je izvolila nove svete in komisije Na zadnji seji občinske sikupščj^e Laško, ki je bila prcid dnevi, so obravnavali kot osrednjo točko dnevnega redai izvolitev sve- tov in komisfj. Tako so bili izvoljeni na novo vsi sv«ti in komlsiije. sporedno s to izvolitvijo pa so Izvolili tudi predstavniiike Svetov oz. komiisij. Tako je za predsedmiike Sveta za splošne in notranje zadeve izvoljen POZUN Stane, Za predsednika Sveta za družbeni plan in finAnce. PONEBŠEK Anica, za predsednika Sveta za gospodarstvo ZUP.\NCIC Tone. za- predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdar- stvo KUMER Pavle, za predsedniJta Sveta za stan. ifn komunalne zadetve OŽEK Leo- pold, za predsednika Sveta ^a delo iin de- lovna razmerja prof. PEŠEC Ivan, za pred- sednika Sveta za socialno varstvo SUH.4R Fankka. za predsi-dnika Sveta za zdravstvo dr. PECAR Samota in za predsednika zdra- v,i|iškeg Sveta VODOVMK Ivana. Nadalje je bil izvoljen za preds<|dniika Komisije za vpraš&nja borcev in vojnih invalidov tov. NAPREt Franc, za predsednika Komisije za prošnje in pritožbe FIRM Marica in za predsednika urbanističnega sveta tov. OŽEK Leopold. Po končanem konstituiranju Svetov i'n ko- tnhii'i so se člani skupščine seznanili še o poteiku realizacije družbenega plana za leto 19163. Na osnovi dos^eženih uspehov v prvem i>ol- letju 1961 v pogledu realizacije družbenega plana je plan dosežen v višiai 59 %. Po posameznih področjih gospodarstva pa je bila Izvršitev dosežena takole: Industrija 59,2o- rušeuega Skopija prispeval« tudi nova kom- pletna okna v vrednosti 200.000, Zdravilišče v Laškem bo sprejelo na zdravljenje 50 ŽPtev potresa. CJlede na t,o da je bil soud<>- ležeii le del občanov [)ri zbiranju s.redstev po |)0(ljetjiili in ustanovah, bo izved'el pri pr<'ostuie!n delu občanov akcijo za zbiramje pomoči Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva. Akcija za zbiranje pomoči je pri občanih občine Laško naletela na ne- pričakovano širok odmev. Zato priča- kuje občinski štab, da se bodo tej akciji odzvali prav vsi volivci, na- brana sredstva pa se bodo s to akci- jo še znatno povečala. V času ko to sporočamo je krajevna organizacija SZDL v mestu Laško že pričala z na- biralno akcijo in je uspeh akcije že kar v začetku zadovoljiv. . ^® ob katastrofalnem potresu zrušila večnadstropna stolpnica. Ka- ' j» videti, so vsi balkoni zgrmeli na kup in pokopali pod seboj ne- srečne stanovalce. Kdo ve, koliko jih je? stran 1 CECJSKI TEONIK Številka 31 — 2. avgusta 1963 TINE OREL Atomski stop je pretekli teden po- stal dejstvo. Nima velikih izmer, a spričo razvoja po drugi svetovni vojni vendarle nekaj pomeni. Ni še korak k razorožitvi, je pa priznanje, da atomsko oboroževanje ni edino sredstvo in varnost držav. Prilož- nost za sklenitev sporazuma med tremi velikimi je bila velika in ni šla mimo. Vsi trije so bili zaintere- sirani in pamet vendarle ni šla mi- mo, kakor že tolikokrat. Na Vzhodu in Zahodu sporazum ni bil sprejet soglasno. Kitajci so ga napadli, če s da je to zmaga imperialistov, SZ pa je nanj pristala, ker ne želi, da bi do atomske bombe prišla tudi Kitajska. Kitajci so s svojim sta- liščem podprli uradno Francijo, ki je atomski stop odklonila, češ da je ne veže, ker ni bila zraven in ker vidi v lastni atomski oborožitvi edi- no sredstvo za varnost Francije. Tako je navdušenje o moskov- skem sporazumu precej manjše, kot bi lahko bilo ali bi moralo biti. Nezaupanje je za hip odrinjeno, a je že navzoče. Francija je opozorila tudi na nemške pretejizije glede atomske bombe. Če bi jo Nemčija dobila, bi to pomenilo prav tak šok za mirovna prizadevanja, kakor če bi jo imela Kitajska. A na drugi strani prihajajo tudi blagodejne sa- pice , optimizma, če se ■ pridruži skupnemu atomskemu stopu še kak sporazum o preprečitvi nenadnega atomskega napada, če pride do ne- napadalne pogodbe med NATO in Varšavskim paktom, potem bomo v resnici lahko rekli, da se je nekaj zganilo na bolje. Nikogar ni na svetu, ki bi ne po- vezoval moskovskega sporazuma z istočasnim nesporazuptom na istem kraju — sporom med SZ in LR Ki- tajsko. Mnogo se je o tem pisalo, a razgovori so bili odeti v globoko konspiracijo. Vendar sta obe partiji podpisali skupen komunike, kar po- meni, da bosta še sedli za okroglo mizo. Pri slovesu iz Moskve je bilo vse v redu, pri sprejemu kitajske delegacije v Pekingu pa prevelik akcent, ki pomeni da Maotsetung ne misli spremeniti svojih stališč in da hoče postati vodja manjšine, ki ima »prav«, čeprav večina še tako dokazuje svoj prav. Prav pa je, da v Moskvi nista iskali kompromisa kakor prejšnja leta. Sporne točke so take, da terjajo razčiščenje, kompromis pa bi kompromitiral so- cializem, ki je na tapeti vsega sve- ta. Vse kaže, da je Hruščovu mno- go do tega, da v kali zatre kakršno koli pritrjevanje Kitajcem, saj je bila neposredno po moskovskih raz- govorih konferenca SEV, ki gotovo ni razpravljala zgolj o gospodar- skih in tehničnih vezeh med socia- lističnimi državami. Koeksistenca pa je tudi kriterij za azijsko afriško solidarnost. Če si Kitajska prizadeva, da bi idejo koeksistence pri mladih afriških državah kompromitirala je to še en razlog, da tako ravnanje nima nič skupnega z zdravo socialistično mi- slijo in da se celo upira logiki ki- tajske politike same. Afrika, na priliko, se pripravlja za napad na poslednjo postojanko kolonializma, na Angolo in Južno Afriko. Ves svet se zavzema za to; zadeva je pred Varnostnim svetom. Indija prepoveduje državljanom Južne Afrike stopiti na indijska tla, Liberija izganja Portugalce, Skandi- navija odklanja južnoafriško izvoz- no blago, Kongo in Alžirija snuje- ta prostovoljske vojaške čete za partizanski boj v Angoli, mednarod- na delavska organizacija v Ženevi terja izključitev Južne Afrike iz ILO, Portugalska je na tem, da jo vrže- jo iz OZN. Svet se je v zadnjih de- setletjih močno spremenil, sociali- zem se razvija v bistveno drugač- nih pogojih kot v dobi Marxa, lleni- na, Stalina. Kdor tega ne upošteva, se obrača tudi zoper temeljite ugo- tovitve marksističnih klasikov. Zato je razčiščevanje kitajskih stališč obenem tudi pogoj za napredek člo- veštva, ki bi moral biti vrhovni za- kon vsega našega prizadevanja. 140 POTRESNIH SUNKOV Razen katastrofalnih potresnih sunkov devete stopnje, V petek 26. julija ob 5. uri in 17 minut, je Skop- je doživelo v naslednjih dnevih še okoli 140 potresnih sunkov, na srečo dosti lažjega značaja. Saj sta bila med njimi le dva pete stopnje, ki pa tudi nista povzročila škode, vsi ostali pa še nižje stopnje. Vesreča v Skopju - bolečina nas vseh Medtem ko se v Skopju še veno- mer bije boj za življenje in za reSi- tev vsega tistega, kar je Še ostalo po strašni katastrofi v petek, 26. julija; vtem ko se v glavnem mestu sociali- stične republike Makedonije bije boj za normalizacijo življenja, v kolikor sploh lahko govorimo o normalnem življenju v mestu, v katerem je okoli psemdeset odstotkov hiš poškodova- nih in ki je v nesreči izgubil okoli dva tisoč svojih prebivalcev ter bilo še več ljudi teže in laže ranjenih, pa vsa ostala država, lahko rečemo ves svet, sočustvuje s prizadetimi in jim pomaga. V tej pomoči celjski okraj prav go- tovo ne zaostaja. Akcija za zbiranje pomoči se je začela že v petek, kma- lu zatem, ko se je razširila vest o strašni nesreči. Pri vseh občinah celjskega okraja so bili ustanovljeni posebni štabi za pomoč prizadetim prebivalcem Skopja; mnogi družbeni in politični delavci ter vsi zdravstve- ni delavci so prekinili dopuste ter se vključili v izredno humano akcijo. Z delom je začel tudi okrajni štab za pomoč prizadetim v Skopju, ki ga vodi podpredsednica okrajne skup- ščine tov. Milena Vršnik-Stiftarjeva. Začelo se je delo, ki so ga podprli vsi prebivalci okraja, vsi ljudje. Že »v petek in soboto so se sestali člani organov delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah in spreje- mali sklepe o pomoči. Seje o tem so bile kratke, saj zdaj ni šlo za to, ali bodo dali ali ne, temveč edinole za to, kako na najboljši in najbolj učinkovit način pomagati porušene- mu mestu in njegovim prebivalcem. V večini primerov so se odločevali za denarno pomoč, v mnogih slučajih so se odločevali za enodnevne in celo večdnevne zaslužke, za pomoč v ma- terialu, za ekipe strokovnjakov, ki naj pomagajo pri odstranjevanju po- sledic potresa in podobno. Kot že neštetokrat doslej so se tudi to pot i3i(azali prostovoljni krvodajAlol. 2e v prvih dneh je bilo toliko prijav, da ekipe transfuzijske postaje dela niso zmogle. Skratka, vse je bilo na no- gah; vsi so hoteli in želeli pomagati. Nesreč^ v Skopju ni bila in ni več samo nesreča prebivalcev glavnega mesta socialistične republike Make- donije, temveč bolečina vseh prebi- valcev naše države, nesreča nas vseh. Akcija za zbiranje pomoči priza- detim prebivalcem Skopja je v po- slednjih dneh dobila delček nove vsebine. V mnogih krajih in tako tudi v Celju so začeli urejevati spre- jemne baze In centre za prihod eva- kuirancev iz porušenega mesta. Vse je pripravljeno tudi za sprejem naj- mlajših in najmanjših prebivalcev Skopja. V teku je tudi akcija za zbi- ranje tistih družin, ki bi bile pri- pravljene posvojiti one otroke iz Skopja, ki so po nesreči ostali brez staršev. Akcija za zbiranje pomoči prizade- tim v Skopju je zdaj poleg sponta- nega in vseskozi humanega dobila še močno organiziran značaj. Veliko zasluff za to imajo poleg olirajnega še občinski štabi za pomoč prizade- tim v Skopju, ki delajo brez predaha. M. B. BRIGADIRJI OB NESREČI V MAKEDONIJI Vest o nesreči v Skopju je niočn-o odjek- nila ftidi med inladiini brigadirji v celjskem okraju, ici s« na delovnih akcijah v Šmarju ter Reciei ob Savinji. Vsesplošnemu soču- stovanju se je pridružil skle-p, da bodo tu- di mladi po svojih močeh pomagali prizade-« tim krajem in bratskemu makedonskemli ljudstvu. Svet mladinskega naselja »Bratstva in enot' nost« v SmarJK pri Jelšah je sklenil, da so brigade delale tudi v nedelj« 28. julija, četudi je bil to prost dan: zasl.užek pa na- menili f.a prizadete v Skopju. Tej akciji so se priključili z enakim sklepom tudi bri- gadirji v Rečici ob Savinji, Tako so skupaj zbrali zaslužek v višini okoli pol milijona dinarjev. Razen toga so se brigadirji pri- javili tudi med številne prostovoljne krvo- dajalce. - jt Samo v denarju nad 132 milijonov Kot vse kaže gre zbiranje denarnih pri- spevikov v gospodarskih organizacijah celj- skega okraja kot pomoč za prizadete v Skoipju že h koncu. OgCiOmna večina delov- nih kolektivov se je že odločila za pomoč v tej ali oni obliki, zlasti še za denarno. V tem ko so nekateri kolektivi obljubljeno pomoč že nakazali, pa računamo, da bodo ostali to storili te dni.' Po predvidevanjih, ki,jih je zbral okrajni štab v Cel u za pomoč prizadetim v Skoipju, bodo podjetja v okraju prispevala nekaj nad 132 milijonov dinarjev. Večmiilijonska pa je ' tudi vrednos't materiala, ki so ga kolektivi prav taiko nameniili za porušeno Skopje. Med kolektlivii, ki so se otiločiili za najve^čje prispevke sodijo velenjski rudiarji z enajstii- mi nliiliijorfi, nadalj^ .celjske Emajlirkc Zentjiin niiilijononi v denarju ter z opremo za šolo v vrednosti šest milijonov, potem kolektiv cel|s-ke Cinkarne s petimi miliijoni, celjska železniška postaja v skupnosti ŽTP Maril>or prav tako 5 mHiiijoiiov, koilektiv železarne v Storah '5 milijonioVj^ od teg« dva milijona llz skladov ter trPinilifone iz osebnih dohod- kov,' celjski Elektro tri milijone (material, skladi ter prisipevek od osebnih dohodkov), občinska skupščima Celje dva milijona, Gozdno gosijiodarstvb Celje 1.2 milliijona ter 5teviilo krvodajalcev se je znatno po- večalo v velenjski občimi, kjer se je nekaj nad 900 tamošnjih rudarjev prijavilo za to akcijo. Posobntf oblika pomoči se zrcali še v šte- vilu (854) kižiišč, ki so jih pripravljeni odstopiti ljudje za začasen sprejem evaku- irancev iz porušenega mesta ob Vardarji*, nadalje v orguniiziranju taiko imenovanih^ centrov za siprejem ottrok in odraslih iz Skopja in podobno. In kočuo tu so še ekipe strokovnjakov, ki čakajo na poziv, oziiroma ki so že odšle na delo v Skopje, pa tudi precejšnje šteivilio šotorov, ki so že razpe- ti v Skopju. -m Prispevki za žrtve potresa v Skopju rastejo iz dneva v dan Delavski svet Rudnika rjavega prenaoga je na svoji seji sklenil, da bo poleg enega milijona din, ki ga , prispeva podjetje,' primaknil še eno- dnevni zaslužek vseh treh izmen. De- ilovni kolektiv je v ta namen že opra- vil svojo delovno obveznost, denar pa nakazal na abirni račun. Občinski štab za pomoč žrtvam po potresu, je na današnji seji razprav- ljal o možnosti sprejema skopskih otrok. Glede na možnosti, je sprejel sklep, da sprejme Laško 20 otrok žrtev potresa. Za njihovo bivanje pa bo poskrbljeno v planinskem domu na šmohorja. T. K. PREJŠNJI TEDEN POSEBNA ŠTEVILKA CELJSKEGA TEDNIKA Zadnji dan prejšnjega tedna je uredništvo našega li.st« »b največji podpori grafičnih delavcev skupnega podjetja izdalo posebno -številko Celjsikega tednika in jo v celoti namenilo nesreči v Skopju ter akciji za /.hiranje pomoči prizadetim prebivalcem glavnega mesta socialistične republike Ma- kedonije. Pos«(bna številka je izšla v na- kladi 6.008 izvodov. Po zaslugi predstavni- kov političnih organizacij v vseh občinah celjskega okraja so bravci sprejeli list že nekaj ur zatem, ko je bil natisnjen. Posebna številka Celjskega tednika je imela vseg« (skupaj dve strani. Objavljeni prispevki pa so govorili a nesreifi v Skopju ter o pripravljenosti prebivalcev celjskega okraja za /.biranje pomoč.i ponesrečencem v Skopju. Številka je bila kolportaži brezplačna, saj je bila ta posebna izdaja Celjsikega ted- nika pomemben mobilizacijski prispevek ko- lektiva Celjskega 4iiska v zbiranju pomoči za ponesrečence v Skopju. Prosimo - prijavite Okrajni .štab za pomoč ponesrečencem i/. Skopja \ Celju prosi vse občane na območ- ju eeljsikega okraja. _ da prijavijo prihod znancem in sorodnikov iz Skopja v dvanaj- stih urah po nj'ihovem prihodu in to pri ustreznih občinskih štabih za pomoč priza- detim v glavnem mestu tteljala ple- menita želja — dati kri za ponesrečence v glavnem mestu sociali- stične republike Makedonije. Naval je bil takšen, je nadaljevala dr. Strausova, da vsega dela nismo zmogli. Zato smo morali nekatere celo odvrniti in jih naprositi, da se oglasijo pozneje. Najbolj pre- senečenih je bilo tistih, okoli 40 pripadnikov celjske garnizije JLA, ki smo jih morali začasno odsloviti. Takrat ko je prišla večja sku- pina, smo jih sprejeli le petnajst, vse ostale pa smo naprosili, naj bodo pripravljeni na naš poznejši klic. Razumeli so nas, četudi neradi. Vsi so hoteli biti prvi, ali vsaj med prvimi... — Vem, -da je težko razvrščati kolektive med boljše in slabše, zlasti kadar gre zh zbiranje prostovoljnih krvodajalcev. Toda nav- zlic temu, ali so se kje še posebej izkazali? -t— Pohvalo si prav gotovo zaslužijo vsi, ki so nas že v petek in soboto spraševali, kdaj lahko pridejo in hkrati povedali, da se je pni njih javilo toliko in toliko prostovoljcev za oddajo krvi. Toda če že gre za to, da je treba nekoga posebej pohvaliti, si to priznanje zaslužita Icolektiva štorske železarne ter celjske tovarne emajlirane posode. Vendar, kot rečeno, si pohvalo zaslužijo vsi tisiti, ki so prišli in že oddali kri, kakor tudi oni, ki šele bodo prisili-na vrsto. Zani- mivo je, da so se zdaj javili celo taki, ki so pred leti pogosto pri- iiajali na našo postajo, pa so nas zadnja leta nekoliko .jKtzabili. Iz vsega tega lahko povzamemo, je še pudarila dr. Strausova, da so vsi naši ljudje spoznali, kako ipotrebna je ta akcija. Razumeli so tudi njen hiter učinek, zato niso odlašali, marveč'prihajajo iz vseh koncev in krajev. To je tudi povsem razumljivo, saj je nesre- ča V Skopju prizadela vse. Potreba po krvi je bila zai^es velika.' Tako smo bili v sredini, lahko bi rekla, množične krvodajalske ak- cije. Moram reči, da je uspela, hkrati pa bi rada povedala, da se pri nas v bolnišnici vsak dan pojavljajo enake zahteve. Razlika je le v tem, da navadno ne gre za velike količine krvi, a prav tako nujne in hvaležne. Zato bi bilo prav, če bi trajala takšna priprav- ljenost krvodajalcev še dolgo časa, pravzaprav venomer. Ko bomo namreč izpolnili svojo nalogo do ponesrečenih v Skopju, bmo mo- rali misliti tuili na domače ipctrebe in zahteve. Zato vabimo vse .prostovoljne krvodajalce, da se tudi v naprej prijavljajo z enako vnemo in da tudi v prihodnje skušajo s svojo krvjo reševati živ- ljenja drugih. Naj povem samo to, da še nikoli nismo in ne bomo klicali brez potrebe. Kadar koli se odlašamo in kličemo na pomoč, gre za življenja, za dragocena življenja naših ljudi. M. B. g^^lkajl - 2. avgusta 1963 CELJSKI TEDNIK Stran t CELJANI V SKOPJU Tragična nesreča v Skopju je pre- i^ila vse prebivalce Celja in ostalih Lajev cedjskega okraja. 2e isti dan Zy zasedali upravni organi domala kolektivov in sprejeli sklepe o pomoči Skopju. Povsod so želeli po- inagati in tako je tudi poziv o for- miranju posebnih strokovnih skupin, ti bdo pomagale normalizirati stanje v porušenem Skopju imel v celjskem okraju velik odziv. Najprej je odpotovala v Skopje jcompletna kirurška ekipa, Celjani pa so foripirali še drugo podobno ekipo 23 nuđenje pomoči poškodovanim prebivalcem makedonskega glavnega j^esta, ki je pripravljena, da v pri- meru potrebe takoj odpotuje v Skopje. Spričo tega, da je v Skopju po po- tresu mesto ostalo brez električnega toka, vode in podobno in da je pri odstranjevanju ruševin in reševanju ponesrečenih Skopjanov domala ob vsakih ruševinah in pri vseh reše- valnih ekipah bila potrebna pomoč elektrovarilcev, ki morajo z varilni- mi aparati rezati jeklene vezi be- tonskih blokov, ki jih je sicer nemo- goče odstraniti, je tovarna emajli- rane posode med prvimi sestavila skupino varilcev, ki so takoj odpoto- vali v Skopje. Tudi celjsko podjetje Elektro je takoj poslalo v Skopje .skupino strokovnjakov za urejanje električnega omrežja in za osposo- bitev trafo-postaj v porušenem mestu. Iz Celja pa je kmalu odpo- tovala tudi posebna skupina strokov- njakov varilcev in instalaterjev iz podjetja Klima. Vse tri ekipe, ki so že odpotovale v Skopje, so odlično opremljene, seboj pa imajo tudi po- trebne šotore, tako da njihova na- mestitev v porušenem mestu'ne, bo predstavljala posebnega problema. Vse tri ekipe so s seboj vzele tudi ves potreben material, največ med njimi ekipa Klime, ki je s seboj vzela za preko eno in pol tone raz- nega gradiva, nadomestnih delov in podobno. Toda v istem času so tudi druga podjetja pripravila posebne ekipe, ki so na voljo za pomoč Skopju. Tako 'so v Cinkarni ustanovili skupino osmih električarjev, Ingrad je pri- pravljen poslati v Skopje večje šte- vilo zidarjev in drugih gradbenih delavcev, kolektiv pošte je formiral skupino telefonskih mehanikov, ki so pripravljeni, da takoj odpotujejo v makedonsko glavno mesto, Vodna skupnost v Celju je formirala po- sebno skupino hidromehanikov, v Velenju so ustanovili skupino elek- tričarjev, v Storah so sestavili večjo skupino, sestavljeno iz raznih stro- kovnjakov, ki hi lahko bili koristni pri odstranjevanju ruševin v poru- šenem mestu, v Krškem je nared za pot v Skopje skupina šestih elektri- čarjev, razen tega pa še druga sku- pina šestih vodovodnih instalaterjev, ekipo električarjev pa so ustaJiovili tudi v Slovenskih Konjicah. Toda to ni edina posebna .pomoč, ki so jo kolektivi razen posebnih fi- nančnih prispevkov namenili za Skopje m ponesrečene prebivalce glavnega mesta Makedonije. Spričo velikih potreb po šotorih so letala prepeljala v Skopje iz celjskega okraja že preko 270 šotorov. Istočas- no pa so v 2alcu predlagali, da je tovarna Juteks pripravljena odstopiti večje količine posebnih tkanin za šotore, ki bi jih v Polzeli hitro za- šili, iz Gornjega grada poročajo, da bodo poslali v Skopje nove obleke, iz Sevnice bo tovarna Lisca poslala večjo količino srajc in' podobno. Ta- ko je povsod, ipovsod so naši ljudje pripravljeni pomagati z vsemi močmi. Dragocena pomoč ponesrečenim Razen ekipe štirinajstih ljudi je celjska bolnišnica poslala v Skopje tudii kompletno opremo,' ki je po- trebna za delo kirurške ekipe. Razen tega je kolektiv bolnišnice sklenil odstopiti 3 milijone dinarjev iz oseb- nih dohodkov, kar znaša nekaj več kot dvodnevni zaslužek vseh članov kolektiva. Vrednost opreme, sanitet- nega materiala pa znaša okoli 15 mi- lijonov dinarjev. povsod ponujajo gosto- ljubno streho otrokom Vest, da bo v Celje prispela večja sloipina otrok iz Skopja je povzro- čila živahne priprave. V vseh obči- nah so pripravili primerna bivališča za male Skopjane. Največ so jih osr posobili v Celju in Brežicah, v zdra- vilišču v Laškem pa so pripravili tu- di ležišča za lažje pošl^dovance. iter je v Skopju ostalo nekaj ot- rok brez sitaršev, so občinski štabi za pomoč Skopju začeli sestavljati tudi sezname prebivalcev, ki so pri- pravljeni sprejeti za dalj čas male Skapljane. ' Družine, ki se še nameravajo pri- javiti za sprejem sirot iz Skopja naj se javijo občinskim štabom za pomoč pizadetim «v Skopju, kjer bodo do- bila tudi podrobne informacije. V humani akciji za pomoč prebi- valcem Skopja sodelujejo tudi naj- mlajši Celjani. Celjsko društvo pri- jateljev mladine je namreč organi- ziralo posebno nabiralno akcijo pi- onirjev iz Celja, ki po vrednosti ne bo predstavljala rekorda, a je po moralnem učinku eden od največjih akcij pionirjev Celja. Podobne akci- je bodo pripravili tudi pionirji iz dru- store—Skopju žalostna vest o katastrofalni ne- sreči v Skopju je globoko pretresla vse člane delovnega kolektiva Žele- zarne v Storah. V globoki žalosti so takoj prvi dan sklicali razširjeno sejo upravnega odbora podjetja in noli- tičnega aktiva., Enodušno so sprejeli sklep, da bodo prebivalcem mesta Skopja nudili vso potrebno pomoč. Kot prvo pomoč so odobrili in že na- kazali 2 milijona dinarjev iz sldada skupne porabe, člani kolekt^iva pa so se na masovnih sestankih, ki so bili sklicani posebno v ta namen, kolek- tivno obravnavali, da bodo za obla- žitev nesreče v Skopju odstopili enodnevni zaslužek, ki bo znašal 3 milijone dinarjev. Ce bo potrebno, bodo priskočili na pomoč še v ma- terialu. Ker je v njihovem podjetju zaposlenih na dvoletni praksi 13 Ma- kedoncev, ki se v obratu elektro plavž usposabljajo za novo železarno v Skopju, od tega jih je pet iz samega Potresnega mesta, so le-tem omogo- čili takojšen odhod domov in jim nudili materialno pomoč ter brez- plačno potovanje tja in nazaj. Organizacija Rdečega križa v pod- jetju in odbor za krvodajalske akcije Pri sindikalni podružnici pa sta takoj organizirala množično krvodajalsko ^cijo, v kateri se je že prva dva dni Prijavilo več sto članov kolektiva, ki so vsak čas pripravljeni darovati kri. J. M. Celjska kirurška ekipa med prvimi v Skopju , v celjski bolnišnici so takoj po ^^OTočiiu o strašni nesreči v Skopju «>rmirali posebne skupine zdravni- in pomožnega osebja. V Skopje J* tudi takoj odpotovala skupina treh I ^avnikov-kirurgov in petih sester I J Itirurški ekipi. V ekipi, ki je sedaj J Skopju so zdravniki dr.' Ivan Ver- J^'' dr. Jovan Djordjevič in dr. Bo- soinir Krašovec. Razen tega je iz ce- ^.^Ke ibolnišnice odpotovala tudi sku- tp^u ^^^^ bolniških sester za nego poškodovanih prebivalcev ^Pja. Nared pa je še ena kirurška Trikrat v Skopju Trikrat sem dalj časa bil v make- donskem glavnem mestu, o katerem sedaj govore po vsej Jugoslaviji in vsem svetu. Trikrat pred strašno tragedijo, ki jo je doživelo mesto ob Vardarju. Najprej sem ga videl in spoznal pred vojno, nato takoj po osvoboditvi in nazadnje lani. Tako kot je Skopje polno kon- trastov, tako kontrastni so bili tudi vtisi, ki sem jih dobil ob vsakem po- novnem obisku v Skopju. Mesto se je spremenilo, da ga ni bilo moč spoznati. Le znamenitosti in zgodo- vinske, posebnosti v posameznih de- lih novega Skopja so opozarjale, da je to zares Skopje. Še kot deček se izpred 1941. leta spominjam Skopja po značilnih kal- drmah, vijugastih in ozkih uličic ter za naše pojme čudno grajenih stano- vanjskih stavbah. Toda Skopje se še pred vojno ni dosti razlikovalo od ostalih manjših mest — Bitolja, Pri- lepa, Kumanova, Tetova in drugih, le da je bilo večje — dimenzije so ga označevale. Sedem let pozneje je gradbena de- javnost v Skopju dobila nove smeri. Kaldrma se je spreminjala v asfal- tirana cestišča, namesto značiilnih pritličnih in enonadstropnih poslopij, so začeli rasti na levem bregu Var- darja sodobni st^anovanjski bloki, stolpnice in stolpiči. In zares, ko sem po dvanajstih letih tretjič za dva meseca bival v Skopju, ga nisem mo- gel spoznati. Na levem bregu Var- dar j a, južno, severno in vzhodno od impozantne stavbe doma ljudske ar- made je zraslo novo mesto — po- nosna prestolnica Makedonskega na- roda. To pa je prav tisti del, ki je ob hudih potresnih sunkih najbolj trpel. Prav dobro se še spominjam, kako -prijetno mi je bilo pri srcu, ko sem prvič po tolikih letih znova zakoračil tedaj že po novi aveniji od želez- niške FK>staje do mostu na Vardarju. ■ To je bilo novo mesto, ki bi si ga težko predstavljal, če bi ga ne videl. In nato sem dan za dnem doživljal v Skopju nova presenečenja. Mesto je dobilo široke in sodobno grajene asfaltirane ulice, še tam kjer so pred letom ali dvcmi stale male trgovinice in obrtne delavnice, so se visoko dvi- gale stolpnice; vse tja do stadiona nogometašev ob Vardarju. Zares, to ni bilo več tisto Skopje, ki sem ga imel v spominu — to ni bilo Skopje zanimivo le po tisočerih znamenitosti iz časov turške vlada- vine — bilo je eno najlepših mest, kar sem jih videl, videl pa jih nisem malo. Poklicna radovednost me je vzpod- budila, da sem se zanimal tudi za razvoj gospodarstva. Saj sem že prvi dan zvedel, ko sem se pogovarjal s starimi znanci, da je število prebi- valcev Skopja izredno hitro naraslo in da je Skopjanov že domala dvesto tisoč. Število zaposlenih pa se je v tem času početvorilo. Tako sem tudi zvedel, da so nekdanje obrtne delav- nice, ki so nadomeščale industrijo, zgodba preteklosti. Skopje je dobilo sodotmo kovinsko industi-ijo, veliko telcstilno tovarno, tovarno usnja,* raz- vila se je kemična industrija, zaradi izrazito hitrega tempa izgradnje tudi gradbena in industrija gradbenega materiala, industrija papirja, moder- nizirana je tobačna industrija in še in še. Seveda pa se je v tem novem sodobnem mestu še zlasti močno raz- vila živilska predelovalna industrija. Tako je Skopje postalo razen uporav- nega in kulturnega središča Makedo- nije tudi močno industrijsko središče, ■z največjim tempom letnega porasta brutopr<;xiukta industrijske proizvod- nje v Jugoslaviji. Toda vse to so spomini. Danes so Skopjani znova na začetku. Tragičen dogodek jim je v nekaj trenutkih podrl in uničil domala vse, kar so gradili od osvoboditve naprej. Začeli t>odo znova in tudi tokrat ne bodo sami. Pomagali jim bodo vsi Jugo- slovani. Mile Celjska brigada iz Raven spet doma v četrtek zvečer se je iz Raven na Koroškem, kjer so delali pri gradnji stadiona, vrnila celjska mladinska delovna brigada »-Dušana Finžgarja«. Brigadirji so se pri delu lepo izka- zali, saj jih občinski komite ZMS iz Raven ocenjuje kot najboljšo briga- do na delovišču. Notranje življenje so si izredno le- po uredili. Skoraj vsak večer so ime- li ples z zabavnimi točkami, pripra- vili pa so tudi oddaje »^Pokaži kaj znaš«. Obiskali so graničarje na Strojni ter se pri njih v prijetnem razgovoru zadržali ves dan. Tudi do- mačijo Prežihovega Voranea so si ogledali in doživeli še celo vrsto pri- jetnih doživljajev. O tem bo treba razmisliti Na dopust gremo enkrat na le- to, dopust je prijeten, laliko pa je tudi draga reč. Zlasti tedaj, ko člani kolektiva ne izrabijo mož- nosti letovanja v počitniškem do- mu kolektiva. Večina kolektivov namreč prizna svojim članom re- gres za letovanje le v primeru, če prebijejo čas dopusta v domu oddiha kolektiva. V tem pa je precejšen problem Mnogi zaposleni si namreč žele spremembe, saj. so nekateri -tudi že po desetkrat letovali v istem kraju ali pa so opustili letovanje le zato, ker si ne morejo privo- ščiti letovanja brez regresa v ka- kem drugem kraju. Nekaj podje- tij, med njimi tudi štorska Žele- zarna, so sprejela sklep, da se re- gres nudi tudi članom kolektiva, ki letujejo v drugih domovih od- diha. Toda to so le redke izjeme. Večinoma si podjetja pomagajo z zamenjavami in s kombiniranjem letovanja v osrednjih domovih — sindikalnih in drugih, ki pa so večinoma slabše urejena. Zaradi tega se že dalj časa čuti potreba po spremembah pravilnikov o da- vanju regresa zaposlenim in čla- nom njihovih družin. Največ zaposlenih se ogreva, da bi se regres za letovanje odobril za sleherno letovanje na osnovi potrdil in po predhodnem dogovo- ru. Tako bi lahko letovali v posa- meznih domovih tudi člani drugih kolektivov, ki bi plačali polno ce- no penziona, a bi dobili prej ali pozneje razliko v višini enotnega regresa. Res je, da bi letovanje v drugih domovih tudi tako bilo nekoliko dražje, kot v lastnem domu oddiha — saj podjetja po- skrbe še za druge ugodnosti v lastnem domu — vendar pa bi razlike ne bile tako očitne, me- njava kraja letovanja pa bi bila dostopna večini zaposlenih. Ta predlog je še toliko pomemb- nejši, ker se v zadnjem času vse bolj čuti razlika v zasedenosti po- sameznih domov. Medtem, ko so nekateri domovi oddiha posamez- nih kolektivov dobesedno prena- trpani, drugje imajo še proste ka- pacitete, a jih člani dmgih kolek- tivov ne zasedejo preprosto za- radi tega, ker so jim cene nedo- stopne. Razumljivo je, da bi s spremembami sistema regresira- nja letnih dopustov te težave od- padle, omogočili pa bi še večje- mu številu zaposlenih prijjetno letovanje ob morj,u ali gorah. Značilno je tudi dejstvo, da je zlasti letos prav ta problem po- stal eden od najaktualnejših in se skldda s težnjo turističnih delav- cev v obmorskih krajih, da bi do- movi oddiha, ki imajo nezasedene kapacitete bile dostopne tudi osta- lim turistom, in tujcem. Seveda pa bi ti poravnali stroške letova- naSlednje leto prišlo do bistvenih sprememb. nja po ekonomskih cenah. V ve- čini kolektivov o tem zato zelo razpravljajo in sodijo, da lx> že Ločičnik iz Žalca osvojil prvo mesto Preteklo nedeljo je bilo v Šempet- ru tekmovanje traktoristov iz celj- skega okraja. Tokrat so na tekmova- nju prvič sodelovali tudi traktoristi iz posavskih občin. Na tem tekmova- nju pa so se tudi izredno lepo uve- ljavili, saj so med starejšinii člani zasedli drugo mesto. V treh disciplinah je največ točk zbral traktorist strojne postaje v Žalcu tov. Ivan Ločičnik, drugi je bil Ivan Slopšek iz kmetijske zadruge v Brežicah. Naslednja mesta pa so za- sedli Anton Pogačar, traktorist hme- ljarskega inštituta iz Žalca, Slavko Travnikar, traktorist kmetijskega kombinata Žalec, Viktor Lampreht iz Slovenskih Konjic, Viktor Lenko, traktorist kmetijske zadruge Savinj- ska dolina. Na tekmovanju v Šempetru so na- stopili tudi mladinci, ki so pokazali solidno znanje. Najboljša mesta so zasedli mlaidinci iz Žalca. Prvi je bil Jože Rezera, drugi Friderik Luskar, tretje mesto pa je osvojil Martin Stajner. Zammiva je tudi ugotovitev, da kljub prijavi v Šempetru niso tek- movali traktoristi iz izrazifo kmetij- skih občin — Šentjurja in Šmarja. V Savinjski dolini je bilo zlasti za spretnostno vožnjo traktoristov iz- redno veliko zanimanje, saj se je na tekmovalnem prostoru zbrala velika množica domačinov in gostov. Med njimi si je tekmovanje ogledal (tudi predsednik skupščinskega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo SRS tovariš Franc Lubej in predsednik glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije ing. Raul Jenčič. SIran i! CELJSKI TEDNIK Številka 31 — 2. avgust« 1963 OB ZAKLJUČKU PRVE IZMENE MLADINSKE AKCIJE V ŠMARJU IN REiCiCI Presenetljivo lepi delovni uspehi v sredo so iz obeh naselij celjske* inUđinške delovne akcije — iz Smar- A ja in Rečice — odpotovale prve sku- pinic mladih brigadirjev. Se isti dan pa ktaobe naselji že dobili nove pre- bi valpe. V Rečico so prišli brigadirji iz Vinkovcev in Celja, v Šmarje pa mladina iz Zrenjanina in Celja. Tudi te brigad^ ki jih sestavlja 250 mla- ^ ydy[hi Ijii^v bodo pomagale pri gradnji cest proti Logarski dolini in Rogaški Slatini. V sredo so v Rečici in Šmar- ju torej zaključili prvi del te naj- večje mladinske delovne akcije v celjskem okraju v zadnjih letih. Član okra.^ega komiteja Zveze mla- dine v Celju Stane Seničar pa nam je o njej povedal tole: ^>Kljub temu, da smo to vdliko ml^insko delovno akcijo začeli ' "brfez velikih izkušenj, smo zdaj ob zaključku prve izmene delovnih brigad z rezultati izredno zadovoljni. Mladina, ki je pomagala pri gradnji dAj.eh tako pomembnih cest kot sta ti dve v Rogaško Slatino in proti Lo- garski dolini, se je zelo lepo izkazala. Skupno so ustvarili del za skoraj enajst milijonov dinarjev, ali — v Rečici za tri milijone 332 tisoč di- narjev, v Šmarju pa za več kot 10 milijonov 500 tisoč dinarjev, Ce upo- števamo to, da smo se z izvajalcem del dogovorili, da bo mladina v obeh mesecih opravila 76 tisoč norma ur in s tem ustvarila 15 milijonov di- narjev, lahko z veseljem ugotovimo, da smo ob zaključku prvega meseca izpolnili že več kot dobro polovico ■ te obveznosti. Računamo, da bomo celotno obveznost realizirali že v pr- vem tednu druge izmene in s tem v ■ celoti krili stroške vse delovne akcije. •■Seveda pa bodo mladinske delovne 'Brigade intenzivno delale tudi v ostalih dneh avgusta. Dogovorili smo : se, da bomo večino presežka obvez- . -nosti namenili za nadaljevanje grad- K :Jije .obeh cest, 30 odstotkov presežka pa bo dobila mladina^ Pri. prvi izmeni smo opazili nekaj . slabosti. Predvsem so bile to slabosti organizacijsko tehničnega značaja, ki pa so jih brigadirji kar sproti od- pravljali. Precej težav pa je bilo na delovišču. Cestno podjetje ni ravno, najbolje organiziralo' dela. To se je pokazalo predvsem v Rečici, kjer so bili zato slabši tudi delovni rezultati. Prepričani pa smo, da bo v avgustu teh slabosti veliko manj. Prva izmena je bila tudi nekoliko slabše pripravljena na organizirano notranje življenje v brigadah. Res je, da so pripravili dokaj veliko uspelih predavanj, priznati pa je treba tudi to, da je bila organizacija zabavnega in kulturnega življenja še dokaj po- ni an j kiji va.« »^Kolikor vemo, je bilo v prvih dneh julija v Rečici n^aj obolenj. Zakaj so brigadirji oboleli in — ali bo v prihodnji izmeni bolje?« »■V Rečici se domačini že nekaj let borijo za to, da bi dobili boljšo vodo. Voda v tem kraju je namreč precej slabe kvalitete. Kljub temu, da smo že pred začetkom akcije pregledali vse vodnjake in vodo tudi klorirali,? pa so nekateri brigadirji — vsi pa so popili izredne količine vode — ven- darle oboleli za prolivom. Zdravniki so ugotovili, da ne gre za težja obo- lenja in da je vsaka pretirana skrb odveč. Kljub temu pa smo za pri- hodnjo izmeno še bolje poskrbeli. V naseljih se bodo še posebej potrudili, da bo higiena res na primernem ni- voju. Vsi brigadirji pa so cepljeni tudi proti tifusu in paratifusu.« Prva izmena mladih brigadirjev se je torej že poslovila od prijaznih do- mačinov. Brigade so dosegle izredno lepe rezultate, med brigadirji pa je tudi kar lepo število udarnikov in pohvaljenih. Mladi ljudje so tokrat opravili veliko delo. Delali so priza- devno in z veliko voljo. Skoraj ne- popisen pa je bil delovni elan, ki so ga mladi ljudje pokazali v nedeljo, ko so delali za ponesrečeno Skopje. Tako so tudi brigadirji prispevali svoj delež k pomoči, ki v teh dneh prihaja v razdejano Skopje z vseh strani naše domovine. -ij Prometna kronika Poletje je čas, ki terja'največ pro- metnih nesreč. Življenje na cestah se popestri, vsak dan je na njih več motornih vozil — in tudi več nepri- vidnih in slabih voznikov. Od 23. julija pa do torka, 30. tega meseca, se je na območju celjskega okraja pripetilo 33 prometnih nesreč. Od te- ga je bilo osem težjih. Smrtnega pri- mera v tem razdobju niso zabeležili, vendar je šestnajst žrtev, ki jih je terjal promet doslej v tem letu že tako veliko preveliko. Zabeležili smo tri najbolj karakteristične prometne nesreče v preteklem tednu. NI PAZIL NA CESTO V soboto sta trčila v Velenju dva osebna avtomobila. Voznik I. Ž. iz Štor je ž osebnim avtomobilom CE 23-35 vozil proti Velenju. Ker je gle- dal nazaj — opazoval je neko vilo — ni opazil, da mu nasproti vozi voz- nik Ž. R. Vozili sta trčili, škode pa je za okrog 320 tisoč dinarjev. So- potnica v avtomobilu 2. R. je bila težje poškodovana. TOVORNJAK ZAPELJAL S CESTE V torek, 30. julija ob pol sedmih zjutraj, je med Podplatom in Poljča- nami zdrsnil s ceste tovornjak, last opekarne iz Ljubečne. Vozilo je zdr- snilo s ceste n^ ostrem ovinku. So- potnica v tovornjaku se je težje po- škodovala, na vozilu in tovoru pa je škode za okrog dva milijona dinar- jev. PREVELIKA HITROST V nedeljo se je pripetila promet- na nesreča tudi na Polulah pri Celju. Iz Cel^a proti Laškem je vozil avto- mobilist Alojz Miklavc iz Trbovelj. Zaradi prehitre vožnje ni mogel var- no zvoziti ovinka na Polulah, zato ga je zaneslo čez cesto in trčil je v ograjo mostu. Škode na vozilu je za okrog 500 tisoč dinarjev. POGOSTILI SO SVOJE UPOKOJENCE Ni še dolgo tega, ko je cestno pod- jetje v Celju povabilo bivše člane kolektiva — tiste, ki so bili upokoje- ni v letih 1962 in 1963 — na prija- teljski pomenek. Srečalo se je več kot petdeset upokojencev, ki še ved- no živijo s problemi in delovnimi uspehi svojega podjetja. Delovni ko- lektiv je vse svoje bivše člane na- gradil z dvajsetimi tisočaki ter jim pripravil prijetno zakusko. Upoko- jenci so bili nad veliko pozornostjo izredno presenečeni, zato se delov- nemu kolektivu s pomočjo našega lista za prijetno presenečenje iskre- no zahvaljujejo. Podražitev mleka Svet za blagovni promet pri občinski skupščini je pred dnevi sprejel predlog kolektiva obrata Mleko v Celju o podražitvi mle- ka. Sklep za to so narekovali šte- vilni ekonomski razlogi in činite- lji, ki vplivajo na določitev cene. Tako se je v drugem polletju le- tošnjega leta /pOvečala odkupna cena za liter mleka za približno šest dinarjev; spričo uvedbe te- kočega traku ter nujnega pove- čanja števila zaposlenih v obra' Mleko, pa se je povečala tudi pol- na lastna cena. Medtem ko je v prvem polletju letošnjega leta znašala lastna cena mleka 74.77 dinarjev, se je v drugem polletju ■povečala na 82.90 dinarjev. Razli- ko, ki je nastajala med lastno in p]X)dajno ceno v prvem polletju je kril občinski »proračun v višini nekaj nad 12 milijonov dinarjev. In tudi zdaj, ko gre za višjo pro- dajno ceno, bo nujno, da bo ob- činska skupščina zagotovila naj- manj deset milijonov dinarjev za kritje razlike med novo lastno in prav tako novo prodajno ceno mleka v Celju. Po sklepu, ki ga je sprejel svet za blagovni ^promet pri celjski občinski skupščini znaša od pr- vega avgusta dalje cena enemu litru mleka v maloprodaji 70 di- narjev. Od tega časa dalje pa bo- do gospodarske organizacije pla- čevale za en liter mleka 83 dinar- jev. Spremenjena je tudi cena za tiste, ki prejemajo mleko na dom. Vtem ko so doslej plačevali po 4 dinarje za dostavnino mleka, bo poslej ta strošek znašal 6 dinar- jev. Po vsem tem bodo stranke, ki dobivajo mleko na dom plače- vale 70 dinarjev za mleko samo ter še šest dinarjev za dostavnino, torej vsega skupaj 76 dinarjev za liter mleka (doslej 64 dinarjev). —an Ko dobi brigada obisk. Posnetek je iz Rečice Veka] zanimivosti o osnutku statuta Komisija za izdelavo statuta v Emajlirki je osnutek le-tega že iz- delala in ga bo v kratkem času predložila upravnemu odboru v pretres, kasneje pa bo o njem do- končno razpravljal kolektiv. Raz- prava bo bržčas potekala izredno dobro, kajti kolektiv je o tezah os- nutka razpravljal že spomladi, po- leg tega pa je komisija sproti ob- veščala člane podjetja o posamez- nih važnejših določilih v svojem ča- sopisu »Emajlircu«. Povprašali smo podpredsednika komisije za sesta- vo statuta tovariša Jejčiča, katere so posebnosti v osnutku. Dejal je, da zaradi skladnosti predpisov in zakonov z določili sta- tuta previdevajo razsodišče, ki bo pregledalo in vskladilo interne pred- pise podjetja, da bodo v skladu z vsemi zakoni. Prav tako pa bo raz- sodišče razsojalo spore med eko- nomskimi enotarni in posamezniki. Druga takšna posebnost — je dejal tovariš Jejčič — pa je odnos komu- na-podjetje. Prav do potankosti smo izdelali pravilnik o medseboj- nih odnosih in dolžnostih, vsekakor pa menimo, da naj ne bi bilo dopust- no samovoljno vmešavanje v odno- se v podjetju, če so v skaldu z in- teresi podjetja in široke družbe. POPRAVEK V iprejšinji števil ki našega lista ismo pisali o deložaoiji v Zidanšikovi 'ulioi 22. Tu .pa naim je ponagajal tisfcarslk išikrat. Zamenjal je hišno števiiliko. Deložacija je bila iz vr- isana v Ziidajnjškovi ulici 27 in me v hiši 'štev. 22 kot smo iporočali. UMORIL JE OČETA V noči od sobote na nedeljo je triindvajsetletni Maks Seničar iz Podvrha pri Sevnici ubil* svojega očeta. Ura je bila nekaj čez polnoč, ko je Maks Seničar v zasedi pričakal svojega okrog 45 let starega očeta in ga zabodel z žepnim nožem. To je storil še prej, preden se je oče lahl^o ubranil. Le-ta je umrl takoj zaradi poškodbe na vratu. Fant se je takoj' po dejanju 'javil na postaji Ljudske milice, kjer je tudi povedal, da je očeta ubil zaradi izredno neurejenih družinskih razmer. Maks Seničar — starejši, je bil strojevodja, njegov sin pa je bil za- poslen kot kurjač na železniški postaji v Zidanem mostu. Zadevo preiskuje preiskovalni sodnik iz No- vega mesta. Solata se je podražila Cene nihajo — to je najbolj karakterističen oris situacije na celjski tržnici. Pripeti se, del je danes cena nekenni pridelku še zelo visoka, jutri pa ga bodo prodajali že zelo poceni. Lahko je seveda tudi narobe, kot se je v preteklem tednu zgodilo z endivijo. V torek, ko smo obi- skali celjsko tržnico in zbirali podatke o cenah v preteklih sedmih dneh, so endivijo pro- dajali po 150 dinarjev kilogram, čeprav je bila še v ponedeljek po sto dinarjev. Solate je te dni nekoliko manj kot prejšnji teden, zato je poskočila tudi ce- na. Vprašujemo se, kje so za- loge kmetijskih posestev, da lahko zdaj privatni proizvajal- ci navijejo ceno, kolikor se jim zdi. No, nekoliko se je pocenil krompir — čeprav bi bil v tem času lahko še cenejši: Prodaja- jo ga po. 15 do 35 dinarjev ki- logram. Belo glavnato zelje smo v preteklem tednu lahko kupiti za 30 do 50 dinarjev, medterh sta bila ohrovt in rdeča pesa po 60 do 80 dinarjev ki- logram. Kolerabe ni, špinačo pa so prodajali po 200 do 300 dinarjev, kar je več kgt preveč. Cvetačo so cenili na 100 do 200 dinarjev, grah za luščenje pa na 100 dinarjev kilogram. Fižol v stročju je imel ceno 60 do 130 dinarjev. Dovolj pa je pa- prike, ki jo prodajajo po 120 dinarjev. Paradiževec je po 120, paradižnik pa po 80 do 90. Ku- mare se ponašajo s precej niz- ko ceno — bile so po 40 do 80 dinarjev. One za vlaganje so seveda dražje — po 80 do 180 dinarjev jih prodajajo. Marelice gredo proti koncu, breskve pa so po 70 do 200 di- narjev kilogram. Ringlo dobi- mo že za 80 dinarjev, hruške pa za 70 do 120 dinarjev. Svežih .fig v preteklem tednu ni bilo, "jajčka pa so prodajali po 30 do 32 dinarjev. Ko sem se v torek poslovila od tržnega nadzornika, sem mi- mogrede pogledala v skladišče zelenjave. Vse polno blaga je je tam spravljenega. V skladi- šče ga zaklenejo prodajalci iz Celja in okolice, ki upajo, da bodo tisto, kar je ostalo od te- ga dne, prodali jutri. Največ je v skladišču rož. Škoda, čez noč bodo že ovenele! Posledica prepira - telesna poškodba v nedeljo so se v Kolodvorski re- stavraciji stepli fantje. Pri tem je Rudolf Šimanovič iz Celja bolj kot ne iz objestnosti zabodel z nožem Antona Mihelina iz Dobrave pri Ce- lju. Šimanovič bi moral tisti dan k vojakom, pa so ga namesto tega pri- prli. Fantje so bili vinjeni, zato je dejanje izredno žalostno. Šimanovič in Mihelin, ki je dobilhudo poškod- bo, pa se prej sploh nista poznala. Tale motiv smo posneli v celjski »Emajlirki«, v oddelku radiatorjev. De- lovni kolektiv tovarne emajlirane posode se je namreč odločil, da kot svoj prispevek porušenemu Skopju nameni celotno opremo osemletne šole in sem sodijo seveda tudi radiatorji. Vsa oprema bo veljala okrog šest milijonov dinarjev. Poleg tega pa je kolektiv >'EmajIirke« ponesre- čencem Skopja namenil tudi milijon dinarjev pomoči v gotovini GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 22 do 28. ?. 1965 se je v Ceilju roditt^ 21 -deč!kov in 26 deklic. POROC-ILI.SO SE: • Jože Ledinek. tkalski predmojster in Stani- slava Žveplan, k,njigovodkinja. oba iz Celja. Branko Anton-Ožek, stp. Pcljučavničar in Ljudmila Kunst, kurirka, oba iz Pečovja. Jožef Vezenšek, kmet iz Be^zenškovega Bu- / kovja in Ivana Keblic, kraetovalka iz Rov. Jožef Krušfč. delavec iz Zadobrove inri Da- rinka Skumen, kmetovalka iz Zg. Hudinje. Vladimir Veselak, delavec iz Levca in Mi- lena Dremel, uslužbenka iz Ogeč. Marjan Koštomaj. strupar z Vrha in Ljudmila Trst- uii'k, delavka, oba iz Celja. Ludvik Kamplet, delavk! in Ljudmila Tratnik, delavka, oba 4.4zvCelja. ,ViJjera Lukner, ^tr. tehnik iz Griž in Ana Juteršek, frizer, pom. iz Gotovlja. UMRLI SO: Antou Orozel, iipokojenec iz Celja, star let. Slavko Kapel, otrok iz Krajnč, star . ,5 meseji«. Zlatko Loznik, otrok iz Velenja, s.tar 2 dni. Franc Krajne, trb. moj^ster iz i Pi'U6,>^«tar 5? let. Kristina Krajec, gospo- dinja iz Celja, stara 5? let. HedvLka Pušnig, delavka i/. Celja, stara 45 let. Uršula Po- lajnar, upoJtojenka iz Marija Gradca, stara ' 75 \vi. Jož Bračun, upokojenec iz Trnavelj, star 59 let. Pavlina Kremar; upokojenka iz Celja, stara "3 let. Kugler Frančiška, gospo- dinja iz Celja, stara ?? let. Vsak dan ob 1?, bo na vrstil Celjska kro- nika, ob 1?.10 obvestila, 17.15 čestitke ra- dijskih pođlulaleev (n ob 17.45 zaibavna glasba ter reklame. Sicer pa bomo v pone- deljek ob 17.15 lako poslušali orkester Mitcha MiilHrja, deset minut nato pa redni tedenski športni pregled. V torek ob 17.15 bodo igrali narodnozabavni ansambli, v sre- do ob istem času pa bo na sporedu Georga GershwLna »Amerilkanec v Parizu«. V četr- tek ob 17.15 bo igrala harmonička v ritmu, v petek pa bo pel mešani zbor »France Pre- šeren« iz Celja. Ob 17.25 bo na sporedu turistična oddaja. V soboto bo ob 17.15 na vr.s4ii oddaja za prijeten konec tedna. v nedeljo. 11. avgusta pa bo imela celj- ska radijska postaja takle spored: ob 12. bo na vrsti pogovor s poslušalci, nato ob- vestila, ob 12.15 pa odddaja »Naši*poslu.šal- ci čestitajo in pozdravljajo«. Deset minut nato bodo zavrteli glasbo za dober tek, ob 12.45 pa literarno oddajo. KRONIKA NESREČ v Žepinj je na cesti motorist podrl Ano Feldin. Obležala je nezavestna. V Podvinu pri Polzeli se je s škropivom zastrupil An- ton Potočnik. Pri delu je dobil lažje poškod- be tudi Janez Svenšek iz Ostrožnega. Pri delu si je zlomil nogo Alojz ZavršnLk iz Polzele. Stanko Tratnik Iz Mal« reke pri Preboldu je padel z mopedom. Pretresel si je možgane. Pri prometni nesreči si je pre- tresel možgane Ivan Ojstršek iz Vojnika. Alojzijo Gračner iz Medloga je nal»odla krava in jo po.škodovala. RADIO CELJE Po.slušaIci celjske radijske postaje bodo v prihodnjem tednu od ponedeljka, 5. avgu- sta, pa do nedelje, 11. avgusta — lahko po- slu.šali takle spored: ŠTEVILKA 31 — 2. avgusta 1963 CELJSKI TEDNIK Stran S ! . ge tako dolgo tega, ko je bila v Celju na trgu Oktobrske revolucije f^*jyonstracija motornih vozil, ki jo je priredil >^^Avtomotor<< iz Celja, Na ^p^onstraciji so prikazali številne avtomobile — hladilnike, posebne majhne avtobuse, tovornjake, polto vornjake itd., skratka izredno prak- fčna vozila, ki jih je na našem trgu iz tedna v teden več. KAM NA DOPUST? j^ljub temu. da je predvsem v zadnjem času pri nas že precej ljoo.rije veliko prostora že v juliju. Cene pa so od 1.100 do 1.170 dinarjev. Morda pa se boste odpravili na Brač v Povljo. V živopisanem ma- lem mesitecu na Braču bi lah.ko na- šli prenočišča tudi v privatnih lso- bah. Cena kompletnega pensiona je okrog 1.200' dinarjev. No, seveda pa je kotičkov, kjer je mogoče preživerti prije-ten do- mist še izrf'dno veliko. Malo iznajd- ljivosti - lin seveda nekoliko prište- denih dinarjev. ,pa bodo tudi letos nje .počitnice prijetne. S. S. KONJICE: z vsemi močmi bomo pomagali SKOPJU Vest o veliikl katastrofi, kj je zadela Skop- je v petek zjutraj, se je izredno naglo raz- širila v vseli krajih konjiške občine. De- lovni ljudje so prfsluhnuli radij'skim poro- čilom v poznih dopoldanskih urah, ki so prinašala grozljive novice. Pri občinskih skupščinah so v soboto zju- traj pa.stavi!,i 10 članski štab iz predstavni- kov delovnih kolektivov fh političnih orga- nizacij, ki ga vodi predsednik skupščine ing. Tavčar. Ta je že v dopoldanskih urah po- zval vse občane, naj po svojih močeh po- magajo ponesrečen;!m z zbiranjem prispev- kiiv. Podružnica Narodne baake v Slov. Ko- njicah je odprla poseben račun, kjer se bodo zbirala darovna denarna sredstva. v usnjarskem kombinatu »KONUS« v Slov. Konjicah so sklenili, da bodo v ta namen darovali enochievni zaslužek, delavski svet podjetja pa je sprejel .sklep, da bo v s/lu- čaju potrebe pomagal tudi z matenialom. V tovarni umetnih brusov »COMET« v Zrečah so razen enodnevnega zaslužka namenili še 100.000 din. Člani delovnega kolektiva to- varne usnjarskih in čevljarskih strojev »K(XSTROJ« v Slov. Konjicah, pa so kot svoj prispevilk določili 7UU.OOO dinarjev iz ''^ojegu zaslužka in skladov podjetja. Usluž- benci uprave občinske skupščine so na skup- nem sestanku sprejeli sklep, da bodo na- kazali zaslužek enega dneva. Podobno kot v večjih podjetjih so k or- ganizirani akciji pristopili tudi v manjših delovnih organizacijah. Že v jutranjih urah so vprašali na tajništvo ob&hiske skupšči- ne in na vodstva političnih organizacij, kam naj nakažejo svoje prispevke. Kolektivi po- djetja Opekarne v Ločah, Ključavničarstva in Elektrosignala ter nekaterih drugih bodo darovali enodnevni zaslužek, prav taku p« so pripravljeni pomagati z materialom ali z strokov-nimi kadri. Na občinski odbor Rdečega krila dobiva- jo vedno nove prijave in sezname krvoda- jalcev, ki so pripravljeni darovati svojo kri. Ta organizacija bo na terenu zbirala tadi materialne pri.spevke kot na pr. oblačila in drugo, kar jim bodo za ponesrečence oddali občani. Celotni potek akcije kaže na veli- ko pripravljenost državljanov, da bi lia ka- kršni koli način pomagali vsem, ki jih je prizad«U,JiHda k»tt4$rol«. Va bojišču koloradskega hrošča Kot je znano, nam koloradskega hrošča, tega velikega zajedalc^a in škodljivca krompirja nikakor ni mo- goče v celoti zatreti. Široke vsakolet- ne akcije ne prinesejo zaželjenih re- zultatov, uspemo le, da se ne more razmnoževati v večjem obsegu. Kme- tijskega inšpel'Ctorja pri občinski skupščini v Slov. Konjicah tovariša Podvršnika smo povprašali, kako po- teka zaliralna akcija na obmcćju ko- njiške komune. Tako-le nam je od- govoril: »Ko hodimo po raznih krajih ob- čine, ugotavljamo, da večina lastni- kov krompirjevih nasadov upošteva navodila o zatiranju koloradskega hrošča. Krcmpirišča sproti škropijo ali trosijo z zatiialnimi sredstvi. Zla- •sti v okolici Slov. Konjic in Zreč so mnogo napravili, da bi škodljivcu "•-nem-ogcčili nadaljnje širjenje, saj je znano, da se izredno naglo plodi ter je popolno uničenje skoraj nemogo- če,-^ je povedal tov. Podvršnik in na- nadaljeval: »Hkrati pa smo ugotovili, da ta akcija ni tako dobro opravljena v okolici Loč in nekaterih bližnjih kra- jev. Lastniki krompirjevih nasadov so malo napravili za zatiranje hrošča, ki tako seveda napada vedno večje površine. Mislim, da se bo štednja pri nakupu zatiralnih sredstev moč- no maščevala z mnogo nižjim pri- delkom. Razen tega pa vsako opuš- čanje zatiranja na določenem območ- ju škodljivo vpliva na okolico, saj je tu nujno potrebna enotna, splošna in zelo široka zatiralna akcija. Le-ta nam lahko prinese primerne rezul- tate. V kolikor se tega vsi lastniki krompirišč ne bodo zavedali, se bo- mo pač morali posluževati zakonitih ukrepov in tudi kaznovanja.* 42 urni teden zaenkrat ni mogoč Tudi v Emajlirki se na veliko ba- vjio z mislijo o 42 urnem tedniku, ki pa vsaj v grobem gledano, zaen- krat nima nekih realnih tal v nji- hovih trenutnih pogojih. Sektorji pripravljajo obrisne analize in pred- loge, o katerih bo te dni razprav- ljal celotni kolektiv. Znova se zavr- timo v tistem krogu, ki ga vsesko- zi načenjamo: rekonstmkcijo. V podjetju je nekaj ozkih grl, zakar obstojajo v glavnem le dve izmeni. Seveda si kolektiv prav tako želi, da bi lahko prešel na sedemumi de- lavnik, toda kako vključiti 14 od- stotkov delovnega časa in ob tem zagotoviti nezmanjšani osebni do- hodek in prav tako obdržati v isti višini sklade in družbene dajatve? Rešitev ni v večjem številu zaposle- nih, bila bi pa pri prehodu na nove proizvode in seveda s tem v nuj- nem postopnem manjšanju osnov- ne dejavnosti — to je izdelkov emajlirane posode. SZDL Brestanice - prvo mesto v tekmovanju pretekli petek je bila v Brestanicil •azširjena seja odbora krajevne or-| »anizacije Socialistične zveze, ki 'je| la nedavnem tekmovanju med kn-j evnimi organizacijami SZDL bi v-j ega novomeškega okraja, dosegla] (rvo mesto. I Tekmovanje med krajevnimi orga-j lizacijami SZDL je razpisal bivši! )krajni odbor SZDL Novo mesto žei 7 preteklem letu. Po ukinitvi okraja | le ie tekmovanje nadaljevalo, ven-* lar s to razliko, da je za področje, d je bilo .-priključeno Ljubljani, jrevzel evidenco o tekmovanju okraj- ni odbor SZDL Ljubljane, za bre- žiško, sevniški in krško občino pa okrajni odbor v Celju. CMj tega tek- movanja je bil popestriti delo kra- jevnih organizacij na vseh delovnih področjih: pri tolmačenju ustave in sestavljanju občinskih statutov,' pri razširjevanju organizacije, pri pra- vilnem V'odenju evidence članstva itd. Organizacija Brestanice se je v tem tekmovanju še posebej solidno izkazala. Na razpravah o novi ustavi je zagotovila tolikšno udeležbo., da je ne pomnijo zlepa. Vso pozornost so posvetili tudi vključevanju nove- ga članstva in pa ureditvi novega klubskega prostora, kjer se zdaj zbira že veliko prebivalcev Brestanice. Organizacija SZDL Brestanice je sestavila tudi že program dela za. naslednje razdobje. V orihodnje bo- do pripravili več srečanj z -'^bč'^'^' kjer bodo le-ti govorili o aktualnih problemih svojega območja. Tak ne- posreden stik-z delovnimi ljudmi bo nedvomno soliden prispevek k čim- popolnejšemu uresničevanju tiste pravice občana, Id mu daje možnost, da neposredno sodeluje pri uprav- ljanju komune. Se enkrat »naš vsakdanji kruh« Pod gornjim naslovom smo v 28. števillci Celjskega tednika objavili kritičen sestavek o pekarni v Ro- gaški Slatini. Kolektiv tega podjetja nam je na ta prispevek poslal takle odgovor: »Zadeve, ki je o njih pisal pisec članka »Naš vsakdanji kruh«, še niso povsem raziskane, ali pa so se dogo- dile pred leti, ko je bila v podjetju še prisilna uprava. Na splošno je naš kruh kvaliteten, čeprav ne zanikamo, da se lahko včasih zgodi, da je slab- še kvalitete. Nikakor pa ni tako slab, kot je bilo prikazano v članku. Kar zadeva žebljev, je bil pisec mnogo preuranjen, kajti zadeva še ni raz- iskana. Tudi od zaoblenega ščurka je poteklo že sedem let, ker je bilo to še pred prisilno upravo 1957. leta. Pripominjamo pa, da se kolektiv za čimboljšo kvaliteto in splošno zado- voljstvo potrošnikov izredno priza- deva, čeprav posamezni sodelavci za- radi nediscipline kvarijo ugled celot- nemu kolektivu«. Uprava I Društvo upokojencev prizadevno dela Ko je pred kratkim žalska občina silavi- U sTOJ občinski praznik na Polzeti, so k pofjstilvi tega dne prispevali svoj delež lorfi celjski upokojenci. Delegacija desetih f/anov društva, je obiskala Dom počitka na Polzeli in obdarila 115 starčkov. Ob prijet- nem kramljanju so se domenili, do bodo podoi>ne obiske, še ponovili, takrat pa v vetjem številu in celo z instrumenti. Že prihodnji teden imajo namen obiskati Dom počitka na Grmovju in tudi takrat povezati svoj obisk z obdaritvijo 90 starč- kov. Vsekakor je to lep primer, ki potrjuje •lejstvo, da starčki v teh domovih niso po- Mbljeni. Društvo upokojencev prireja za svoje čla- ne t nd i lepe in zanimive izlete in jim s tem ^"je možnost spoznavanja naših lepih kra- jev, pa tudi sosednih dežel. Pred kratkim *o obiskali Gorico in v spremstvu delegata '•Bošnjega Društva upokojencev položili ve- «er padlim rojakom iz prve svetovne voj- "e na Osovljem. V avgustu pa bodo'obiska- li Gradec, kjer se bodo poklonili spominu irtvam fašizma pokopanim v skupnem gro- "^en. Hkrati si bodo ogledali tudi zanimi- vosti tega mesta in vzpostavili stike s t&mošnjimi upokojenci. Na Dolgem polju se šušlja... .,~ da so tudi na njihovem območju, med |«"ielovo in Vrunčevo ulico na močvirna- lem travniku našli telesce nedonošenčka, ^ff So nekateri »ostrovidci« ta rebus že '"vozljali. bi bilo vredno o tem dati kakšno •f«dno sporočilo, saj bi bil šele tedaj volk *" 'n koza cela. . . da ne verjamejo govoricam, da imamo I Celju škropilni avto. Ce pa je to vendar- fPS, bi bil ta s svojo funkcijo na Vrun- J'!' ulici in. Cesti na Dobravo bolj drbrn- kot tisti avtomobili, ki vozijo tu Ijob opozorilom na enosmerni cestni pro- s tem (Ivigajo megle prahu, dtt imelo strokovne opere ne bi morda iz tega nastalo kolišno »•foško skladišče« . . . ^ da b- bilu potrebno cvetlicam, ki so po- >rilv''"* "a Brobnici na Golovcu, večkrat ,l^'''.^<>de, saj tako posušene lie delajo ''^nega okrasa spomeniku, ki je pu- spominu padlih borcev. Da MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Laško v preteklem tednu so se poročili: FRECE .\NTON. železniški .kurjač iz Kon- ca št. 6 fn OZEK Olga, delavka iz Lož št.l2. DEZAN ST.\NISLAV. bolničar iz Tovstega št. 6 in HRASTNIK Erika. trg. pomočnica iz Vojnika št. 202. KODRUN Martin, šofer iz Laškega št. 5 in 2ANDAR Marija, navi- jalka iz Laškega .št. 3. UMRLI SO: Š DORNIK Franc, star 75 let, upokojenec i'. "Bnk^v-ice št. 4. JUTERŠEK Fortunat, star 65 IbR. preužitkar iz Rečice št. 94. GOLOUH Jakob, star 75 let. UT>okojenec iz Rečice št. 85. RODILI SO SE: Teršek Ana, gospodinja iz Harje 9 je ro- dila hčer Olgo. Laško, dne 29 ?. 1961. Žaleo^ v času od 21. do 27. julija 196> sta bila na območju občine Žalec rojena: en deček in ena deklica. SKLENILI SO ZAKONSKO ZVEZO: SITER Frančišek-Vilibald. kmetovalec iz Šešč pri Preboldu št. i60 in VODI.-sEK Pavla, tov. delavka iz Gornje vasi pri Preboldu št. 70. R.\DEL1C Miloš, kosmatilec iz Radoševc- ga št. 105 !n VEGELJ Jožefa, uslužbenka iz Prel>olda št. H. JOVAN Štefan, rudar iz Lip- ja št. "54 in MARINŠEK Jošefa. poljedelka iz Stranic št. 10. KOŠICA Viktor, ključav- ničar iz Volog št. 1 in GR,\.'slN.\R Ivana, i>oljedelka iz Volo« št. 10. MATKO Adolf, čevljar iz Braslovč št. 66 in ZUPAN Štefa- nija, tov. delavka iz Polzele št. H. UMRLI: GRE.SOVNiIK NnHAEL.-V. otrok stara 1 leto iz Vrhov ši<. 40 pri Slovi iGradcu. POIANI.SEK Andrej, star 70 let, invalidski upokojenec iz Lovrenca na Dravskem polju št. 70. HROVAT Peter, star 74 let, poljede- le<- iz Zg. Grušovij št. 16. KOLENC Jožef, star 81 let. i>o poklicu kmet liz Podloga v Sav. dolini št. 41. OCEPEK Ivan. star 7'; let. upokojenec iz Cepi št. 21. NOVAK Ma- rija, stara 85 let, sxKialna podpiranka i/ Miklavža pri Taboru št. ^5. Brežice V času od 20. 7 do 27. 7. 196'5 so bile roje- ne 1 deklice in 1 deček. POROKE: Zdolšek Jože, uslužbenec, stan. Ponikva 38 in Rihtar Amalija, uslužbenka, stanujoča .Šmarje pri Jelšah 27. SMRTI: Zaje Julijana, prevžitkarica, nazadnje sta- nujoča Volčje 2, umrla dne 21. 7. 196'5 v. bolnišnici, stara 77 let. Marolt Neiža, upo- kojenka, nazadnje stanujoča Brege 19, umr- U dne 23. 7. 19M v bolnišnici, stara 70 let.^ Kovinsiko podjetje KLIMA Cdje sprejme v delovno razmerje VODJO SKLADIŠČA / Pogoji: Visokokvalifioiran delavec itrgovsek stroke-železninar. Osebni dohodek je določen po pravilniku o osebnih dohodkih Podjetja. Prošnjo z navedbami dosedanje zaposlitve in osebnimi podatki predložiti splošnemu sektorju podjetja. CINKARNA CELJE razpisuje za šolsko leto 1963/64 sprejem učencev v poklicne šole za naslednje poklice: 1. 10 učencev za elektrostroko; 2. 15 učencev za kovinsko stroko Učna doba traja trd leta. , POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: uspešno dokončana osemletka. Rok za prijave je do 20. avgusta 1963. V prošnji za sprejem naj kandidati za kovinsko stroko navedejo ali želijo stanovati v Domu učencev, ali bodo stanovali doma. Kandidati morajo za sprejem predložiti: 1. Lastnoročno napisano in s 50 din kolkovano prošnjo (z na- tančnim naslovom). ^ 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Izpisek iz rojstne matične knjige. 4. Zdravniško spričevalo, izdano od šolske poliklinike. * 5. Lastnoročno napisan življenjepis. Vsi učenci prejmejo učne pogodbe po Pravilniku o delitvi oseb- nih dohodkov. CINKARNA CELJE KadTOvskl sektor Komunalna banka CELJE sporoča, da z 1. avgustom 1963 sprejema hranilne vloge na 24 mesečni odpovedni rok ter jih obrestuje po 6 V4 '/o letni ob- restni meri. Vlagatelji, ki bodo v času od 1. 8, do 31. 10. tega leta vlo- žili v KOMUNALNI BANKI v Celju ali CELJSKI MEST:.« HRANILNICI vsaj 50.000 dinarjev in znesek vezali na 24 m - sečni odpovedni rok imajo poleg visokih obresti še možnot.r, da bodo izžrebani na dan 31. 10. 1963. Žreb bo določil 20 vlagateljev, ki bodo prejeli denarne nagrade v zneskih po 10.000 dinarjev. 6 Stran CEtJSKI TEDNIK Številka 31 — 2. avgusta 1963 Milan Skrbinšek in celjsko gledališče sedaj po tridesetih letih se je taoja želja le izpolnila in mi je z Vašim povabilom tudi dana prilika, da svoje delo z« dvig celjske- ga jfledalLšča po prekinitvi pred trideseti- mi leti lahko nadaJjujem. (pod«. M. Skr- binšek). Skrbinše-k je t«ko tudli celjskemu gledališču vtisnil znamenja svoje osebnosti ki je izražala sivino poirtvovaJnost in lju- bezen do gledališke umetnosti. V času, ko je bil pri nas, na« je navduSeval in nam vlival poguma, če smo bili malodušni. Književnik Bratko Kreft je ob svojem gle- dal.iškem začetku zapisal o njem: >Njegovo ime je bilo ves program gledališke umetno- ti za vsakega mladoga človeka. Mi smo ve- rovali vanj. kakor mor^a verovati sam« mlad človt>k v dobrega učitelja, v dobrega igral- ca, v umetnika . . .« S temi mislimi in z giloboko hvaležnostjo «e ga spominja naj- mlajši slovenski poklicni gledališki ansam- bel. Branko Gombač Slovensko kulturno javnost zlasti gledališ- ko, je pred tednom dwi pretresla vest o smr- ti islovenskcga gledališkega organizatorja, igralca, režiserja, pedagoga, prevajalca, pu- blicista, CLOVFJKA. ki pri nas nima enakega »umetnika Milana Skrbinška. Po pravici je l)ifo innriirnkrat napisano, da je podoba iu izraz njegovega življenja, izraz in rast ce- lotnoffH slove-kcga gledališča. Rasel je s tržaškim gledališčem in tam postavil na odfT vsa Cankarjeva dramska dela, vživel se v ras't mariib&rskega gl<^daliKČa v času, ko je potrebovailo- v vodstvu izkušenega gle- daJiiškcga človeka, dail s svojo markantno umetniLško osebnostjo l'jubljausiki Drami, tiiste usodne umetniške injekcije, ki so dvig- nile naše (>srednje gledaiHščc ma evropski nivo. Pri vsem tem vsestiransko naporuem d('!n, i.ia je našel d'ovolj časa, da je obisko- val provinoionalne odre. l'M9. leta, je Milan Skrbiniicik prevzel umetniško vodstvo ccljisikega Dramatičnega društva. Ustaniovil je igralsko šol.o, jz kate- re so izšli kasnejši vidn'i coljski gledališki dclavcii. Da bi ipridobill delav.sko pifbliko, je organiziral posebno delavsko predstavo ter povabil knjdževniika Frana Albrehta, da je delavcem govoril pred ptredstavo. Jerman kakor ga je igral Skrbinškek, pa ni bil všeč ot>čLnstvu v parterju. Pred meseci sem pokojnega uiojst.ra sre- čal v ljubljanskem Tivoliju. Ves se je raz- vnel ob ix)govoru o celjskem gledališču. O tiftii prvi dobi v Celju, pa je dejaj: :>Go- spodom z vrha- ni bila všeč moja reperto- arua politika. Povedal sem jim z odra narav- nosit vse, kar so zelo neradi slišali in to s Cankarjevimi besedami. Z Jermanom sem se zlil v eno. Vse prizore, ki jih' govori Jer- man o hlapče.stvu v zbornici in gostilaii sem, govotiil obrnjen v dvorano. V dvorani je nastal šum. .Nekateri iz prvih vrst v parter- ju so tudli odšli iz dvorane, .\eikaj dni za tem,, sein ise tudi jaz moral iposlovitii od^ Celja. .VlisLjui pd, da sem vsaj v moralnem |)C!g!e(1ii zmagal, čepra\ sem se tnoral umak- niti / bojišča. Danes vam je luže . . .« je dejail mojster. Drufij/č je Skrbinšek prišel ,v ■ Celje v se- zoni 1'*"f/">2 na povabiilo upiravnika celjsjte.-, ka dališča Feflorja Ciadišnilka. Prevzel je unielniškV) vodstvo. Skrbinšek je nastopil v ( rljii v času ko so nekatera mlada gleda- lišča zapiralii. / izkušeno roko je v tem ča- su pa.kazal pot naši ni'.;;di umetniški ustano- vi. * Upravi gledališča je takrat napisal: -•Predvsem me je osrečilo, ko mi dokazuje- te 2 Vašim vabilom, da prevzamem umetni^- kf) vodstvo in da Vam zrežiram otvor't^eno r,redstavo da ziin Celje vrcdnotilii moje gledališ.ko kulturno deh> takoj po koneu prve svetovne vojne." Žal s»- v vtari Jugo- sla\4iji ni uresn'ičila' moja nada" da bj^ dpbilo Celje svoje staln« poklicno gledališče. No, Porodila seje ideja ali lahko operem svoj avto (Hudomušna zgodba) Najprej vam ga naj predstavim: temno moder topolino tipa napol kabriolet, nedoločenih let, brez ga- raže, stalno bivajoč pod mojim ok- nom, večkrat umazan kot čist. Zato sem sklenil, da ga že enkrat temeljito operem in celo, da opra- vim generalno reparaturo v malem. Toda kako? AvtomehCiniki so dan- danes dragi, pod topolino pa prak- tično ni mogoče zlesti. Ce bi imel kakšno mehko blazino, bi ga lahko sicer prevrnil nanjo, toda pernice se. mi zdi le škoda. Tedaj se mi je na vsem lepem porodita ideja. Zgrabil sem lopato in pričel za stolpičem dolbsti jamo. Da, jamo. Ljudje, ki so me opazovali, so že mislili, da iščem kakšen zaklad ali da si delam celo podzemno garažo, toda bili so pošteno razočarani, ko je bila jama izkopana. Robove sem namreč ob- ložil z deskami (z bližnjega gradbi- šča) in nanje v veliko začudenje (najbrž, ker se nisem prevrnil) za- peljal svoje vozilce. — Glejte! so vzkliknili ljudje, — saj to je zametek nove avtomcha- nične delavnice! Kako neverjetno iznajdljivo! Da. In tedaj se je pričela proce- dura. Prinesel sem »vinto« in svoj topolino na eni strani toliko dvig- nil, da sem lahko snel obe kolesi. Potem sem zlezel pod njega>Npva Makedonija« in »Goce Delčev^< sta v Skopju. Od teh sta bili obe poškodovani. --^Novo Makedoni- jo^", ki je tiskala istoimenski osrednji republiški časnik v 30.000 izvodih, poleg tega pa še 28 raznih časopisov in knjig, so grafični strokovnjaki iz notranjosti že pričeli usposabljati, vendar za zdaj tiskajo osrednji ča- sopis v Prištini. Nekateri SO pritekli (O prevodih filmskih naslovov) Ce gledamo na vprašanja pre- . vajanja filmskih naslovov v na- šem celjskem merilu z vidika~ res- nosti, tedaj se nam lahko zd; ; čudno, da v vsem mestu ni pre- vajalca, ki hi ne bil ustrelil kak- šnega kozla. Ce gledamo na tc vprašanje z vidika komičnosti ali humorja, gre dejansko za zeli razveseljiv pojav. Humorističn«| navdahnjeni ljudje se lahko nam- reč od časa do časa kar pošteno nasmeji jo. . Vsekakor je res, da se v pogle- du prevodov ne oddaljujemo bi- stveno od filmskega repertotirja, kar pomeni, da so filmski naslovi njegova personifiiicacija. Vendar je tudi res, da bi lahko slabim filmom nadeili vsaj dobre naslove. Kinoobiskovalcem je gotovo .še v spominu TAKSNA VRST ŽEN- SKE, to je TAKSJNIA vrst pre- voda, ki postavlja prevajalca v VRST tistih prevajalcev, ki jim lahko le ploskamo. Seveda pa TAKSNE VRST ploskanje ni naj- bolj prijetno. Zdaj se je zgodilo, da SO NE- KATERI PRITEKLI. Že pred tem po SO BILI NEKATERI ZA VRO- ČE. Tisti NEKATERI, ki SO PRI- TEKLI, sicer najbrž niso bili ZA VROCE. Pri tem je bilo zelo inte- resantno, iS kakšno veliko brzino SO NEKATERI PRITEKLI. Gle- dalcem v dvorani je enostavno za- stajal dih, ker namreč niso mogli razumeti, kako je mogoče, da bi NEKATERI PRITEKLI na film- sko platno s takšno gromozansko brzino. To sicer ni bilo kakšno atletsko tekmovanje. In tako da- lje. Gre za to, da bi lahko že en- krat posvetili malo več skrhi pre- vajanju filmskih naslovov v slo- ven.ske jezikovne gredice, pri če- mer niti ni nujno, da bi morali vedno upoštevati pogo.sito nesmi- selne prevode distributerjev. S tem pa seveda še ni rečeno. d& bi morali naslove bistveno spre- minjati, kar se je tudi že zgodilo^ in tako zavajati kincobiskovalce. da bi gledali danes neki film poet vrne, pod drugim. Prevodi filmskih naslovov spadajo v našo jezikovno kulturo, zato, če hoče- mo biti v tem smislu kulturni, jih ne moremo prevajati le po občut- ku, pač pa po jezikovnih pravi- lih. oh Skopje je bilo tudi kulturno središče Makedonije ... JE BILO, KAJTI VSE TISTO.KAR JE MAKEDONSKI NAROD S TOLIKŠNIMI NAPORI IN LJUBEZNIJO GRADIL V STOLETJIH SVO- JE BURNE ZGODOVINE I NSE JE OSREDOTOČILA V GLAVNEM ME- STU, JE TRENUTEK KATASTROFALNEGA POTRESA PORUSiL ALI POVSEM UNICIL. PO NEPOPOLNIH PODATKIH SO TEŽE ALI LA- ŽE PRIZADETE SKORAJ VSE KULTURNE INSTITUCIJE NA OBMOČ- JU MESTA. Porušena univerza Med ustanovami, ki so bile za mla- do makedonsko republiko prav go- tovo največjega pomena — tako po svojem znanstvenem kakor po svo- svojem • padagoškem značaju — je skopska univerza. Univerzitetni svet, ki je zasedal v ponedeljek pod milim nebom, je ugotovil, da je 80 odstot- koV univerze povsem uničene, med- tem ko je hkrati uničeno 90 odstot- kov laboratorijev in drugih znanst- venih prostorov. V celoti je uničena tuda študentska menza s 16.000 dnev- nimi obroki. Zametki skop.ske univerze segajo v leto 1920, ko je Skopje dobilo filo- zofsko fakulteto kot nekakšen odde- lek beograjske univerze. Število štu- dentov tedaj ni presegalo 200. Naj- večji razcvet je skopska univerza do- živela i>o osvoboditvi, saj pomeni let- nico njene dejanske ustanovitve šele leto 1946. Že takrat je bila ustanov- ljena nova filO'Zofska fakulteta s 14 oddelki v katerih je bilo vpisano 549' slušateljev. Leto dni kasneje je Skopje dobilo medicinsko in gozdar- sko fakulteto, ;949. leta tehniško fa- kulteto z gradbenim oddlekom in od- delkom za arhitekturo, 1950. eko- nomsko fakulteto. Leta 1959 so skop- sko', imiverzo še razširili. Na medi- cinski fakulteti so odprli še stomato- loški oddelek, na tehnišld pa tehno- loški in elektro strojni oddelek. V izgradnjo objektov so investirali pre- ko 5 milijard dinarjev. Poleg univer- ze je bilo zgrajenih dvoje študent- skih naselij in študentski dom. Tako je imela skopska univerza v zadnjem času-preko 11.000 študentov in je bila tretja v državi. KONEC GLEDALIŠKE HISE Tragično usodo je doživelo tudi iSTarodno gledališče. Zgradba sicei' še stoji, vendar spričo velikih poškodb v njej verjetno ne bo več predstav. Prvo stalno' gledališče je bilo v Makedoniji osnovano že 1913. leta^ ko je bil Branislav Nušič postavljen za upravnika Srbskega narodnega gledališča v Skopju. Otvorili so ga januarja 1914. Toda že dva meseca kasneje je zgorelo. Po prvi svetovni vojni je Andrije Miclinovič postavil ob Vardarju temelje nove gledališke hiše. Vanjo se je gledališče vselilo 1928. leta. Med obema vojnama so v skop- skem Narodnem gledališču igrali mnogi znani igralci (Bojan Stupica, Sava Severjeva, Maks Furijan, Mili- voje Živanovič idr.). Po prvi svetov- ni vojni je v Skopju delovalo ;tudi Rusko dramsko društvo s hudožest- venikoma Vero Greč in Polikarpom Pavlovom. Ta sta igrala in režirala tudi v Narodnem gledališču. V se- zoni 1927/28 so v skopskem Narod- nem gledališču uprizorili prvo delo v makedonskem jeziku (ali po poj- movanju tedanje gledališke uprave, v »^dialektu^^) Lenče Kumanovče Va- ših ja iljovskega. V času okupacije od 1941 do 1944 je deloval v Skopju bolgarski teater. Prvo profesionalno gledališče so v Skopju takoj po osvoboditvi ustano- vili člani vojne kulturno umetniške ekipe »-Kosta Rac in«. Do leta 1958 je skopsko Narodno gledališče izvedlo 68 premier s 1793 predstavami. Poleg domačih avtorjev —- Sterije Popoviča, Nušiča, Cankar- ja. Krleže, idr. je skopsko Narodno gledališče uprizarjalo tudi tuje av- torje — Shakespeara, Moliera, Gogo- Ija, Ostrovskega, Schillerja, Shawa dr. Skopsko gledališče, ki je s svojimi uprizoritvami gostovalo širom po na- ši državi kakor tudi izven njenih meja, je ustvarilo kvaliteten igralski ansambel, pod streho gledališča pa je delovala tudi opera. ■ Teh ustanov zdaj praktično ni več. Toda ne samo teh. Porušene in uni- čene so vse tiste institucije in spo- -neniki, ki so izpričevali ne samo ži- žo kulturno prisotnost skoraj četrt- ■nilijonske prestolnice, pač pa vsega nakedonskega naroda. Poslopje skopske univerze, ki je bilo ob katastrofalnem potresu docela umčeno. Skupaj ie potres uničil enajst fakultet 31 -2. avgusta 19fi3 CELJSI^I TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLAS' „up\S ORVESCA VnECANTE 7. AFRIKO - v oktobru 1. potovanjo z luksuzno ladjo Jiul- '''"po S'r('. gidualne prijave. |-QLf,kriVI! prirejamo eno in ve<5- * e izlet'" preko Plitvičkili jezer v Opa- l^^jj^ilje preko Vršiča Mangarta ter ''"'i, pO vaši /elji izbrane turistične kriije doinfl^''i'f- Prijave sprejciua konipa- !*CelJ« telefon 2V>(). 5 LOVCI, COZDAILSKI IN LKSM STJio P-^j'e za •t-d"e\uio strokovno ckskur,' ''J',,tavo Lov - gozd - les b"v v .Viiin- ' I (času' od I«*, do 29. se.ptembra ^"'ipoia kompas — ( <'lj«, tek 2"v>0 vkljiič- K 15. avjfusta t%->. J \ Ol'N'AJ štiridnevni avtobusni izlet. Lijave ti" avgusta: I FIRKN'ZK - SA.\ M.VRINO - -j-diicM.i riobtiuni i^^f^i- prijave ilo t"), avpusta; e pUBROTNIK — devetdnevni izlet / b*loin — odbod •iti Ljubljane 11. in a\- 's,a in 8. septembru; g MONCHITN — 4-diievni izlet z (-dcck)!!) )kT0B«RFE:4THa . Pnijave vkl.jučuo do [ avgusta. 10 BRNO petdnevni avtohu-iui '/.let iia ^(inarodni ind. sejem; prijave do 12. avgu- ,|. PO AVSTRIJSKIH ALPAH - pctdni \ avtobusni izlet, prijave do 15. avguMa. 2. KOLN — petdnevni avtobusni izlet, pr'- (Jo 8. avgu-tiU: ^ DCSSELOORF petdnevni avtobii- ^let. prijave dm li. avgusta; 4. MILANO - FlRENZE - petdnevni aN- iuo želji zplačno dostavim« programe, 'red ■ vsakim izletom rfbiišči.te turistično Jjctje kompas , C elje. Organiziramo fktivna potovanja in .izlete po Jugjsla- I in v inozemstvo z modernimi turistič- if avtobusi, z rednimi in posebnimi vla-, ladjaiiii obal.iie in rečne plovbe in poseb- ni letalii. Kompas — ( olije posreduje »dajo vseh vrst vozovnic za železniški, norčki in letalski promet, kompas posre- jf v iiajkrajšeni fa^u nabavo potnih li- V. vi/Mnio\ ter iiiciija tuja plačilna sred- «1 in sprejema dop()zite. bnipas ( i"ije du/je bre/plačuo v.se prouiet- iu tu^\^tielle imlornuKJiije, prodaja ruz;jl,;ul- . in. lemtje* ifte, spt)miiike, filatelist.("iir MoiinVe itd. Pred '\saikini potovanjem pC'VNujte \ poslovalinici. Kompas — Celje, Telefon 2-)-->0 IKINO ^ UNION 8. 196'^ ^Parada poipevk 1961^ zah. nejn. barvici fjlm 5. - 5. 8. lOft"? ^Človek na mesceu« an.gleš- ti film 8. - 9. H. 1%3 »Haj'kui angleški film NO METROPOL V s. 1%-, ,Zlati kadilijaki; ameriiški film S' — 5. 8. lObT »Dnolvi« jugoslovanski film — 8. 8. J Dogodilo se je v Rimu« •alijan^ki filjii - I2.8. {')h-\ .-^f). slopni^ft' angleSkifbarv- 11 film ' ' TNI KINO 4. N. Se\(r - sever(vzahod<- aiiic- f^^ (s. filui ?• — ".. 8. iLiiii.ja za Tuosoiu auie- Jski barvni film — 10. «.Oh'i Zvezde opokfne«: traueo- barvni film -SVOBODA ŠEMPETER V SAV. dol. .I" avgusta >Uzda na vraitu« franeoski film ^*Busta .Viridlijana«, španski film "gusta Obračun pri ženah«, frane. film "1 11. avgusta >A]amo« L del, ameriški '^"ui Cs Jiljn ARTIZA\< društvo za tolesno vzgojo Kl- M^bSEK SEVNICA ,"58. >Pot v središče zemlje^ ame- '"'^i barvni film 11. avgusta r.Anastazijac ameriški """i filjn 7.A RAZVOl KULTURE IN PRO. ;-rf:^ BREŽICE • ^'M)'^ >Rana jesene jugoslovanski film ^^^^ 8.^1%5 .Ljubim, Ijubišc italiuanski 8. 1963 >Greh mladosti;: francoski lilij ^ ^^^'^ »Betonska d/ungla< anglr-- STANOVANJA i^"'■'^•^ '-akonea brt-z otroik, Lščeta manj- \ 'aiHnajije v Celju ali bližnji oikoliti. '""""o pJačata za več let vnaprej v /'pravi lista. •I r.SŠ išče s 1. sfsptembrom opre- > sobo v Celju. NmisIov v upravi li- l>razno.aiH opremljeno sobo v Celju. "Prini lista. /,i dvosobno komfortno i>tanovanjc "Je. .Naslov v upra\i lista. SLUŽBE ^JuV^^^'^A družina i.ščc gospodinjo. upravi lista. S^Hb,, 7P**""'J'^^" pomočnico. Pismene po- Cf:\i i ''r Lukič, Oiblakova b, Celje, "r dnpv"^ varstvo otroka za 4 — 5 l'rj.>;?"- -Naslov: Sava jovanovič, Celje '*'j.Tri-^'^'^ družina v Domžailab pri I „': 'sprejme pošteno inj marljivo go. .,j j. P'^močnico. Naslw pu'stiifci v USLUŽBENKA s 15 letno prakso v knjigo- vodstvu želi menjati službo. .Naslov v tipravi lista GOSPODINJSKO ptMttočniioo rf{)rejemem. Lahko začetnica. Simenko Drago R'imske Topili (jp DEKLE isče učno mesto pri šivilji aili kro- iaču v (olju. .Naslov v upravi lista. STANOV.ANJE nudim stairejšl ženski, izme- nično zaposleni, ki bi pazila otroka. Osta- lo po dogovoTU. Sojič Joliica, Savinjsiko nabježje 2, Celje. sOFlvR amater kovinske stroke, vojaiščine prost se žalii zaposl'iti kot šofer. Strnad Vinko, Ostrožno 22. Celje. 7\ VARSTVO '> letnega otroka in manjšo poni(K' v dojioldaiiskem času iiiidiin staiio- \aiiije in hrano. Naslov v upravi lista. • TURIZEM CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA FLOSARSKI BAL V sobto Lu nedeljo se hudo končale turi- stične prireditve Gornje Savinjske doline. Tuko bo v soboto ob l-t uri otvoritev večje-. ga števila ra.zstav ob 20 uri pa na Vrbju >večer med Ijubenskiuii flosarji . v nedeljo, 4. avgusta ho dopoldne več tek movainj z ontološko vsebino in promenui'ni koncert. PotMjlidan ob 14 ifri pričip<- vr-igra Hmeljars-ki likof.. V nedeljo. 11. avgusta pa bo ob 8 uri. otvo- ritev turistične razstave, ob. 9 uri tckino\ t- nje v šahu. ol) f4 tiri pa tradicionalni pri- hod hineljarskiih .obiiralcev. To pol bodo n stopili tudi združeuii pevski zbori, nato p'' z ansamblom Bardorfcr. FLOSARSKI BAL Olepševail^io in iunistično društvo (elic s|)o.roča, da prireja dne 4. avgusta izlet i' i I.JMbno na FLOSARSKI BAL. Priiave v ii. turističnem uradu v Stanetovi ul'ii. Cen,; za člane 410 din za tiečlane 330 dtnarn \ . Odlicd avtobusa ob 13 uri izpred Oistnc . na razpolago je še nekaj prostih nii-t' JESENSKI IZLETI: Tunist'čni informacijski urad že sprep- ma prijave za jesens'ke izlete O'iepševalno- ffa in tiirivtičneffa društva Celje v Kumro- vec in v Kostanjevico—Otočec. Celjska koča je obnovljena. Vse sobe ima- jo vodo iii novo posteljnino. Do koče vozijo avtobii«i. peš je uro in i>ol Inda. Cena l>eiisionu 1300 din. samo prenočišče 400 din. Nova uprava vas bo zadovoljila. PREMIK Marjanu k uspešno končanemu štu- študiju čestila..jo Dean in Cuvanovi. •PRODAM .|.\ BOLC \ I k A ^ečjo kolininoS prodam. Klet oh a\tomobiski cesti. Slugu Emu, ?.iie 4il> LcK'e pri Poljčanah. rCOD.VVl ali zaipenjani Ztt dvps^dežni mo- ped, motorno ikolo PUCH 123 "ccm. Ven- Kust Ivam, Store 5. PROD.\.M posestvo 1 ha s bi.šo, gospodar- sk'ini posloipjem, 10 min. iz otmtra Velenja in 20 minut dio rudnika. Ugoden nakup za rudarja! Blažie — Podkruj 16. Velenje. ROČNI voziček — platcner. nosilnost 500 kg. nuAŠko in žensko kolo ter model za streš- no (»peko prodaino. Z?. Iludinja 34. ODLIČNO ohranjen j)ianiiu) MACRINI- FIGLIO< s kovinskim nastavkom prodani. Cena po dogovoru. Korošec — Orgler .lernej. Loče. MOČNO moško dvokolo, veliiko kad za pra- nje i.n kopel, trgovski ročni voziček pro- dam. Vrhovšek, Drešinja vas. Petrovce. lGOf>.NO prodam dobro ohranjeno samsko spalnico. Naslov v iiipravi lista. l'liOI).\M hišo s sadovnjakom in vrtom v Rimskih Toplicah, tena ugodna. Naslov v upravi lista. Ci:P.FJ,ARJI! PROD.AM 13 Znideršič praznili panjev in dva polna. Ocvirk Jože, Šmartno v Rožni ■* dnliiii 15. PRODAM dobro ohratfjen italijanski globok otroški voz!ič«»k. Cimerman Ed'vurd — Ža- lec. > PI'ODAM motorno kol BMW letniiik 1955. s pr'lkolicu ali brez. Vojnik 243 - Seniiišče. ATNOC.RAD. donos 700 litrov, z uto, malim sadonosniikom in gfozdiora ob časti na grad, prodam za 250.000 din. Pukl Filip, Ložni- ca Ronkova 2 — (eltje. UGOl>NO prodam dvosobno komfortno sta- novanje s pritiikilitnami ha lepi v Celju. Vsel.jivo proti zamenjavi. .Naslov v upravi lii-sta. » PRODAM, dotbro ohranjeno kuhinjsko kreden co. V'oizvedbc v Cretu — Teharska 79, Celje. PRODAM dobro ohranjen globok italijanski otroški voziček. Naslov: PočkAj^ Vrunčeva 14, Celje. UCiODNO prodam dobro ohraijeno pohLštvo Za dnevno sobo. Ključavniearstvo, Stane- tova 16. PRODAM posnemalniik. ^lulgaj .Marija, Cr- nova 16 — Velenje. • RAZNO OBVlvšCA.MO CE-NJENE GO.STE. da gasitil- na Čll.k na Lavi od 1. 8. ispet redno ob- ratuje. DNE 30. 7. *em izgubila zeleno jopico v me- stu. Poštenega najditolja prosiim, da jo vrne na naslov: Srot .Nežiiika, Zagrad 56. > PROSl.M poštenega najditetja ploščice zob- nega zlata, da pustii svoj naslov iiroti lepi nagradi v oglasnem oddelku. ' ODD.VM garažo v Liscah. .Naslov v-upravi lista. ^ • KUPIM K''^'M enf»fuzni ebvktro motor 1,5 KS. Na- slov T upravi lista. PLETILNI stroj, brezhiben, novejšega ti pa kupim. Ponudile pod »Znamka in cena . • RAZPISI OSNOVNA SOLA RIMSKE TOPLI- CE razpisuje mesto tajnika (c e). Ustrezna izobrazba. Plača po pravil- niku. ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POSLO- VALNICTl Za vse inozemske izlete, ki jih organi- zira Putnik Beograd, sprejemamo prijave v naši poslovalnici. i4-dncvno potovanje z avionom, vlakom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA. LENINGRADA in MOSKVE v mesecu septembru. Prijavo do zasedbe. 2-dnevni izlet z avtobusom v Benetke in Trst v avgustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom v Trst v av- gustu. Prijave do 20. julija, 1-dnevni izlet z avtobusom v Graz v av- gustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom na Koroško v avgustu. Prijave do 20. julija. 8-dnevno potovanje z vlakom v Rim—Pom- peji—Capri—.NapoIi—Benetke—Trst v avgu- stu. Prijave do 1. avgusta in za II. grupo do 20. septembra. 8-dnevno potovanje z avtobusom v Grčijo Atene—Delbi—Larissa—Solun. Prijavr do 1. avgusta. 7-dnevno potovanje z vlakom v Koln na sejem ».\NUGA«. Prijave do 15. avgusta. 7 dnevno potovanje z vlakom v London— Pariz—.Miinchen. Prijave do 1. septembra Potovanje je v oktobru. 9-dnevno potovanje z vlakom v Turčijo in Bolgarijo z ogledom Carigrada in Sofije v oktobru. Prijave do 5. avgusta. 9-dnevni izlet z vlakom v Pariz—Nipo— Monte C'arlo—Benetke,—1'rst. Prijave dg 15. septembra. 2-dnevni izlet na letalski pikn|k v Bovcu 21, in 22 julija. Prijave do 15. julija. 1-dncvni izlet na »Flosarski bal« v Ljub- nem 4. avgusta. Prijave do 1. avgusta. Za delovne kolektive prirejamo izlete po domovini s posebnim popustom. Izletnik, turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 5. telefon št 28-41. Državna založba Slovenije — Ljubljana EE —. Poslovanica C11', Knjigama in papirnica Trg V. kongresa takoj sprejme inkasanta za knjižne zbirke Podrobne informacije dobite v knjigami in papirnici v Celju v poslovodski .pisarni. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri Komtmalnem podjetju »Ceste — kanalizacija« Celje razpisuje prosto delovno mesto geometra Osebni dohodki so določeni po Pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Ponudbe je poslati pismeno do 15. 8, 1963 na upravo pod- jetja. »SLOVENIJALES-KOOPERATIVA« LJUBLJANA sprejme v redno delovno razmerje za svoje poslovne enote v Celju 4 SKLADIŠČNE DELAVCE Poboji: Prednost imajo oni delavci, ki so že delali na podobnih poslih in imajo že nekaj prakse, ter da so vojaščine prosti. Prošnje je vložiti osebno v predstavništvu ix>djetja Celje, Zi- danškova 15. Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Celju razpisuje sledeča delovna mesta: 2 referenta z dokončano pravno fakulteto I. ali II. stopnje ali z dokončano višjo pravno ali višjo upravno šolo za reševanje invalidskih zadev. 1 analitika z dokončano ekonomsko fakulteto I. ali II. stopnje z ustrezno prakso. Družinsko stanovanje za analitika bo na razpolago koncem le- ta 1963. Prošnje z življenjepisom naj dostavijo interesenti do 15 sep- tembra 1963. Oglašujte v Celjski tednik stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 31 — 2. avgusta 1%-^ Poslopje skopske univerze, ki je bilo ob katastrofalnem potresu doceia uničeno. Skupaj je potres unipU 11 fakultet • Jim je Mihec rešil živl|enia? Mihec se je tisto jutro zbudil sko- raj celo uro prej kot po navadi. Pre- metaval se je v svoji posteljici, vi'i- skal in sitnairil kcl pač znajo dojen- čki — neučakanci. Mihčeva mamica je bila sprva ne- jevoljna, da jo je sinko tako zgodaj zdramil, potem je pa le vstala in mu pogrela stekleničko. Medtem sta se zdramila tudi očka in ded ter vstala,^ Mihec je pil, 2:adovoljno go- del in'se z rečicami igral z stekle- ničko .. .• ... V trenutku pa, ko je mamici odložila stekleničko in hotela posa- diti Mihca v posteljo, se je straho- vito zatreslo in zazibalo vse okoli njih. Omare so se popeljale od sten, klaviir, težak ^masiven se je iz ta pripeljal na sredino sobe, okna so zažvenketala, stoli popadali, posoda se je drobila'... V tej zmešnjavi je ded prevpil trušč: Iz hiše! Vzemite otroka, bežimo. Potres . .. Kako so pritekli z mansardnega stanovanja po stopnicah na cesto nihče ne ve. K sreči prvi sunek ni podrl sftopnišča vhoda. Iz pritličja in prvega nadstropja so skakali ljud- je na cesto skozi okna, ker jim je potres zagozdil vrata in jih zasul s pohištvom. Vse je bilo v oblaku ne- prodornega prahu. ... Na ulici pa so obrezumljeni od strahu in groze stali vsi trije. Ded, zet z Mihcem in hči. Tako so doživeli potres v ranem jutru prejšnji petek v družini Vode- bovih, ki so stanovali blizu parka, v neposredni bližini epicentra. Riiiard Vodeb je Celjan, doma iz Gaberja^ ki je v Skopju živel že vrsto let kot vojaški nameščenec pri godbi. Nje- gova soproga, profesorica glasbe j^ Makedonka in z njima je živel tudj ded. Vodebovi imajo dva otroka dve- letno hčerko in 11 mesečnega Mih- ca. Hčerkica je bila pri svoji habici v Celju na ipočitnicah, kamor so te dni prišli tudi njeni starši in bratec. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi Mihec to jutro ne terjal svoje stekle- ničke prej kot navadno? Zakonca Vodeb sta se oglasila na občinskem štabu v ponedeljek. Nju- ne pripovedi so bile grozovite. Na obeli so bile posledice več kot vidne. Sleherni šum, ropot ju je zdrznil in prestrašil. Od prestane groze in stra- hu se še nista opomogla. Včasih je bilo treba dobro prisluhniti, ko sta pripovedovala v pretrganih stavkih, ko sta navezovala prizore bolj žive v njunem spominu kot jih je mo- goče v bes£?dah povedati. Mi smo srečni. Ostali smo vsaj ži- vi, je pravil Rihard Vodeb. V Celje je prišel v srajci, hlačah in sanda- lah. Žena v eni sami obleM in za Mihca je oče rešil nekaj pleničk ten kosov oblačil. Vse drugo je zakopane! v ruševinah, kajti poznejši sunki so' hišo gotovo sesuli. To je samo ena izmed stotisočeriii tragedij. Ena tistih, za katere radi uporabimo frazo o sreči v nesreči. Koliko bolj boleče in tragične pa so zgodbe onih, ki so zgubili vse svojce, ki sami težko ranjeni in osiromašeni do kraja ostajajo sami v svoji bole- čini. „Rekvizicija" v Škofji vasi v noči od sobote na nedeljo je kamion obstal pred vrati Tovarne volnenih odej v Škofji vasi. Nekaj trenutkov pozneje je skladiščnik te tovarne moral iz postelje. Dva noč- na obiskvalca sta bila »diverzanta« te noči tovariš Kramer in Cokan z občinskega štaba. Na ostiovi potrdila sta tovariša kmalu za tem odpeljala v Cerklje vso zalogo volnenih odej. Akcija je bila izvedena na osnovi nočnih spo- ročil iz Ljubljane, da Skopje trenut- no potrebuje predvsem odeje, šoto- re in podobne predmete za zasilno nastanitev brezdomcev v Skopju. Jure Revija, mladih boksarjev Boiksarska sekcija Olimpa je po zaslugi prizadevnega trenerja Karla Kuljatija zno- va zaživela in vse se zda, da bo njena pof odslej bolj mirna, saj sd je v kletnih pro- storih Uniona uredila več kot primerne pro- prostope. V svoj celotni program je uvrstila tudi republiško revijo mladih boksarjev. Le-ta bo v nedeljo, 4. avgusta ob desetih dopoldne na prostoru letnega kina. Po prijavah sodež, bo to revija najboljših mladih boksarjev iz vseh slovenskih klubov; svojo udieležbo je naiareč prijavilo 36 te'kuiovalcev, kar je več kot " zadovoljivo. Upajmo, da bodo nasto- pajo&i upravičili vsa pričakovanja in da bodo [»riikazali lep boks. DVE NAJMLAJŠI OBCANKI PORUŠENEGA SKOPJA Potres v Skopju je zaključil in po- končal mesto, kakršnega smo pozna- li. Danos je to mesto ruševina, čez leta pa bo tam novo mesto. Prvi občani tega novega mesta, pi-vi pri- padniki nove generacije sta bili roje- ni v Niški bolnišnici v ponedeljek. Deklici sta zdravi, pravtako materi, ki sta prestali težko gorje od koncu svojega pričakovanja. Toda bilo je še drugačnih, pretre- slivejših prizorov. Štiri žene so v jeku stihije predčasno rodile. V vol- nene odeje zavite nedonošenčke so iz Skopja prepeljali v Niš, kjer so jih ■ zaupah negi zdravnikov in in- kubatorjev. Nedonošenčki so izven nevarnosti... ALARM V NASELJU IZ PLATNA Po dolgem pogovoru o nesreči v Skopju so pripadniki odreda pred- vojaške vzgoje na taborjenju blizu Žalca končno zaspali. Nenadoma pa jih je sredi tamne noči prebu- dila piščalka. Poleg odgovornih to- varišev iz štaba sta v taborišču bila še organizacijski sekretar občinske- ga komiteja ZK tovariš Ivan Kra- mer in predsednik občinskega sin- dikalnega sveta tovariš Ivan Cokan. Pa ni bil nočni alarm, prirejen za- radi njiju, čeprav sta bila povod za to. V naslednjih trenutkih so fantje znosili izpod štorov svojo opremo, potem pa so podrli in zložili svojo vas iz platna. Kamion, ki je bil tu- di že pripravljen je nato z največjo hitrostjo odpeljal šotore, ki so bili še tisto noč naloženi v Cerkljah v transportno letalo in prepeljani v Skopje. To je bilo v noči od. sobote na nedeljo... Drugi dan so mladinci z ■ logoro- vanja, preselili so se v Vrb je, po- slali občinskemu štabu v Celju 19.900 dinarjev, ki so jih zbrali po svojih žepih in so bili namejeni »džeparac«. Jure nehote GA je osvrknil ... Beograjski televizijski reporter v ponedeljek obiskal male ranjence na kirurški kliniki v Beogradu. je malega Dimča spraševal o dogod- kih, je sedemletni ranjenec resnega obraza odgovarjal. Reporter: Kje si spal noč pred pO' tresom? Dimče: Doma v stanovanju... Reporter: — Kdo te je prebudil- Dimče: — Potres! je krati«) varil deček na odvečno vprašaDJ^' ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT INTERVJU NA BAZENU ZOPET OD ZAČETKA Problem, ki je nekaj mescev napolnjeval stolpce športnivh rubriik ■ najraziličnejših čaistnikiov, jc r^šen; spor je poravnan. Stvairi so bile temeljito prerešetane na vseh mogočih forumih, nazadnje celo na okraj- nem odboru SZDL ter pri Plavalni zvezi Sloveniije. Moralni zmagovalec je ostal Nep- tun. Na vseh končnih sestamkiih je bila iz- rečena ostra obsodba napram vsem tistim, ki na čudne ~ sicer pa v našem špoi-lu zelo uveljavljene načine — izvabljajo zlasti kva- litetne tekmovalce iz enega v drug klub. V Neptunovem primeru ni šlo samo za to, da bi .se kdoir koli vrnil! Še zdaleč ne! V vseli razgovorih jel šlo edinole za to, da je treba s taJcima' načini prestopov prekiniti. Sprejet je bil sklep, ki ga je z velukim razumeva- njem podprla tudi Plavalna zveza Slovenije, da se morajo v vseh takih in podobnih pri- merih najprej Ipog^ovoiliti upravni odborh prizadetih organizacij. — Dokler smo člani upravnega odbora dvomiili v uspešno rešitev tega problema, je dejal predsednik ŽPK Neptun tov. Franjo Štros, smo brli vsi člani v odstavki. Pred zakUučtkom razgovorov pa smo zopet prijeli za delo. Tako lahko danes rečem tu, da tako, enotnega in homogenega, pa tudi de- lavnega upravnega odbora še nikoli nismo imeli. Zdaj smo se zagrizli v delo. pa če- prav smo morali začeti povsem na novo. Imamo mlade plavalce, na katere veliko ra- čunamo. Vsak dan jih hodi na trening po okoli štirideLset in več. Zdi se, da te mlade Ijndi ne veže na redne treninge samo lju- bezen do ipdavainja. temveč tudi močna piri- vrženos.t do kluba — Kolikor je znano ste odstopili od mošt- venega tekmovanja. Ali bi lahko povedali zakaj ste talko ravnali? — Ta sikilep je bil logična posledica stanja v klubu, je povedal dolgoletni prejtlsedinik kluba tov. Ložar. Naša moška ekipa se je z odhodom' nekaterih plavalcev v drug klub skoraj povsem razbila. Zvesti so ostali le niladii tekmovalci, ki so s treningi začeli lani, .v največ primerih pa šele letos. Ra- zumljivo je, da teh miladih neizkušenih pa tudu kondicijo in tehnično nepripravljenih plavalcav ne moremo positavljati na proge, k(t jih predvideva moštveno tekmovanje. Bil bi namreč zločin, če bi te mlade ljudi, ki so letos i)rvič zašli med plavalne proge sil'li, da bi se spopirijeli z uro na srednjih in dolgib progah. To bi bila nepopravljiva napaka. Tako nam ni preostalo drugega, kot da smo odstopili od ekipnega tekmovajija. — Ali pomeni ta sklep tudi popolno' pre- kinitev vseh nastopov? — Ne, to pa ne, je znova povzel besedo tovariš Štros. Naši mladi tekmovalci bodo. nastopili na vseh irepubliških prvenstviih, kjer bo šlo za uvrstitev posameznikov. Ra- zen tega bomo nastopali Se na drugih prire- ditvah. Tudi doma bomo imeli več nasto- pov. — To velja seveda za plavanje, kako pa bo z vaterpolom? — Leto« bomo posveliU vso skrb le plava- nju. Sele ko bomo imeli dobre plavalce, se bomo posvetili še vaterpolu, ne pa obratno. Zato v letošnjem letu naše vaterpolo ekipe ne bodo nasto/pile na prvenstvenih tekmo- vanjih. Tudi v tej panogi moramo začeti znova, povsem od začcjtka. — Ali je strokovno delo v klubu letos za- jamčeno? — Je. Že četrto leto zaipored to delo vo- di znani trener Predirag Stanojevič iz Beo- grada. Njemu pomagajo štirje instniktorjL — Kako pa je s plava:lno .šolo? ^ Tudi ta j« v teku; obiskuje jo oikoR 50 pionirjev, v glavnem oziroma iizključno neplavalcev. Šola dosega lepa usoehe. Pre- senetljivo je le to, da mnogi starši ne ka- žejo prevelikega zanimanja za to, d« bi svo- je otrake, kii ne znajo plakati, poslali' v šolo, četudi je brezplačna. Namesto da nam bi bili hvaležni za takšno pobudo, pa otroke ne puščajo na bazen. Ce bi kazali nekate/ri starši več razumevanja za to področje na- šega dela. bi plavalna šola začetnikov doseg- la še lepše uspehe. M. B. Leskov rekord "^Jif^^^ PRI ŽENSKAH DRUGO, PRI MOSKIH TRETJE MESTO — ZAKAJ NI NASTOPILA DRAGA STAMEJCiC? Finale ekipnega prvenstva države v atletiki za filane in članice je kon- čano. Medtem ko se je moška vrsta Kladivarja uvrstila na tretje mesto, so članice zasedle drugo. S plasmajem celjskih atletov in atletinj smo laiiko zadovoljni, zlasti še, ker so si ta uspeh priborili v okrajni postavi. Tako je zaradi bolezni manjkal Polutnik; razen tega nismo na startu videli Kača, čeprav je bil med gledalci in končno Je tudi Ajdič nastopil s po- .škodovano nogo. Pri članicah je prišlo do nenavadnih zapletljajev, zaradi katerih Je se- kretariat AD Kladivarja odpovedal nastop Drage Stamejčlčeve. V biltenu številka 3. so to odločitev utemeljili z naslednjimi besedami: Razlog za to odločitev utemeljuje AD Kladivar zaradi nemotenega poteka letošnjega finala, pa čeprav bi po propozicijah tekmovanj Atletske zveze Jugoslavije imenovana imela pravico nastopa. Razen tega je med drugim v biltenu zpisano: Istočano obsojamo pisanje dela jugoslovanskega športnega tiska, ustmene in pismene izjave tehničnega vodstva AAK Mladost glede primera Stamejčlčeve, ki ustvarja nezdrave odnose med doslej tovariškimi atletskimi kolektivi. Vodstvo AD Kladivar lahko vselej dokumentira pravilno do- kumentacijo in pravico nastopa Drage Stamejčlčeve na vseh prvenstvenih tekmovanjih. Tako je tudi ženska vrsta celjskih atletinj nastopila v oslabljeni po- stavi, vsekakor pa v taki, s katero se ni mogla resneje spoprijeti v borbi za prvo mesto. Skoda! Ce bi dali nekaj prostora statističnim pokazateljem, potem bi ugotovili, da so moški tekmovalci Kladivarja osvojili štiri prva, dve drugi, prav to- liko tretjih, pet četrtih, štiri peta, štiri šesta, eno sedmo, tri osma, šest de- vetih, eno deseto, dve enajsti ter štiri dvanajsta mesta. Najbolj uspešni so bili tekači, ki so osvojili dvakrat po zasiugi odličnega Važiča (1.500 in 5000 m) ter hitrega Zaletela (100 m) tri prva mesta, po dve drugi, četrti, peti, šesti mesti itd. Čast skakalcev je tokrat rešil Roman Lešek, ki jc po vrhu vsega dosegel pri skoku ob palici nov držaVni rekord z rezultatom 472 cm. S tem uspehom se je Lešek uvrstil v sam vrh evropskih skakalcev ob palici. Čestitamo! Nekaj slabše so se odrezali metalci, saj Je najboljše mesto med njimi pripadlo Vidmajerju in sicer tretje pri metu kladiva. Medtem ko je Lešek dosegel najboljši rezultat tekmovanja, je bil od Celjanov več kot odličen še Simo Važič, saj je domačim barvam priboril kar dve prvi mesti. Med tekači velja omeniti še Zaletela, ki je v teku na 100 metrov več kot zaslužno osvojil prvo mesto. In če bi ne bilo vetra v prsa bi lahko zabeležil še boljši čas, kot ga Je, namreč 10.8 sekund. Kot po navadi je bil Kolnik garač, ki Je nastopil povsod tam, kjer je lahko. Najboljši uspeh pa je dosegel v teku na 100 metrov, kjer se Je uvrstil s časom 11.0 sekunde na drugo mesto. Posebno pohvalo si zasluži tudi Zun- tar, saj je v konkurenci slavnih imen več kot častno zastopal klubske barve. Ženske so nastopile v enajstih disciplinah. KladivarJeve atletinje so osvojile dve prvi mesti (Urbančičeva v metu kopja s 46.00 ter Lubejeva pri skoku v daljino s 562 cm), nadalje eno drugo, štiri tretja, pet četrtih, po dve peti, šesti in sedmi, nadalje po eno osmo in deveto ter eno dvanaj- sto mesto. Odličnemu rezultatu pri skoku v daljino je Lubejeva dod.ala še drugo mesto in prav tako izvrsten čas v teku na 80 metrov čez ovire -— 11.9 sekund. Urbančičeva je tokrat odlično opravila svojo nalogo, saj Je premagala v metu kopja tudi mariborsko tekmovalko Kačičevo, Končni vrstni red fekip: MOŠKI: i. Partizan 360.5, 2. Crvena zvezda ^71. 3. Kladivar 245.5, 4. Slavonija 228, 5. Ljubljana 197 in 6. Mladost 186.5 točk. ŽENSKE: 1. Mladost 192, 2. Kladivar 165.5, 3. Maribor 140, 4. Crvena zvezda 120.5, 5. Slavonija 105 in 6. Branik 94 točk. Sah v krmelju v počastiltev dneva vsitaje jc šahovska sek- cija Svobode v Knneiju orgamiz'rala brzo- turniir, katerega so je udeiležiilo 16 igralcev, nn'd ii.iiimi dve inladiuki Pirčeva iin Lukeko- va, ki sta zasedli enajsto oziroma trinajsto mesto. Borbe so bile ostre iin zuiriiii\ivc; vrstni red najboljšiih pa je naslednji: 1. Debelak 14 in p.ol, 2. Sitangl 12 in poil, 3 - 4. Marko- vič in dir. Papež po 12,5. Milan Papež \\ ia pol, 6. Perha) 10 itd. Sekcaja pripravlja občinsiki praznik v sc^ptcmbrii dvoboij s Sevnico in večjii brzo- turnir. A. D. ATLETIKA Nastop Cehov v Celju stadion Borisa Kidriča v Celju bo v to- rek 6. avgusta ob 17. uri prizorišč-« medna- rodnega atletskega dvoboja TJ DYNAMO (Praga) : Kladivar. Atleti bodo nastopili v 10- tih, atlefinje pa v 7-tmih <|i<»cfplinah. Praš