M. Iljin
Priroda in ljudje
POVEST   O   VRfll   BSI   SLAMI
Tako so ravnall z gozdovi prejšnji gospodarji Rusije. Gozd je biJ v njihovih rokab in delali so v njern, kar so hoteli.
Kmetje — miHjoo. kroe^kih dražin — pa niso  imeli kje vzieti  niti dračja.
Za popravo kočice  starka  )e Neni]* oskrbnika Vlasa za les le^po prosila ...
V knjigi »Rusjja« je zap sano pre-prosto in stvarno: »Pomieščiki so kmc-tom prepovedali. da bi ^ekaiJ v qozdu ia svoje potrebe «
Kaj pa je to pamenilo za kmete? Kako so žšveli. kako so prebilj bre2 lesa za svoja  poslop;a,  brez  kuriva za  peč ?
Knjiga »Rusijd« piše o tem izčrpno in ceio slikovito:
»Nizka. s slanio krita koča je v vefini priraerov dimnica, »črna« koča, to je koča bre7 d mnika. Zatradj pomanjkan a lesa je pogosto 6estavliena iz najrazlič-nejših vrsi lesa: tz orehovine, jesenovi-ne, jelševine in celo vrboviue. Zadaj se drži koče h!ev, ki ima  iz  vej  spletene
steae in ki je seveda kr t s slamo Ker taJta !6«a ne ščlti posebno zanesl;ivo živine pred mrazom, moraio kmef? po-zimi vzeti teieta, ;agnieta in praširke v ko^o Lahko si predstavljaino. da to ne pospešuje snage in reda v koči, kjei je že tako n tako na prostoru kakih 25 rio 36 kvadratnih aršinov [aršin meri oJtoli  70 cm) stlačena  cela  dru-žina
Zaradj živine kmet}e 13 re^feo nspra-vijo ksen pod; zadovohiio se z i]ov-Raiim. Za hlevom je s slamc krit sk?»-denj...
Zaradi slamnat h streh na vseh vaških poslopjih bi bUe vasi srednjeruske črao-zemeMske pokrajine vidcti ' zelo borne, te ne bi bilo vib Vrbe so zasajene okrog kmeckih hlevav, vrtov in sked-niev. Na to pazijo celo orožndžki straž-mojstr, ker nadi gosto listje fcega dre-vesa slamnatiin in lesenim poslopiem neko zaščit^ ob požarih ... Nekateri kmotje imajo ra\ši dtmnice in »črne* koce, ker so topiejie od vbelih«, toda »črno« gretje   zelo   škcduJG   oiem,   kar
občutijo zlasti starci, k. v času kurjeira ne morejo vse-lei 7li?sti s peči ir» lctijo v na'g'iste;šem dimu Ko se kuri, so vrata koče od.prta in se zato nai-gostejši dam zbira r>ad  vrati  pod  stropom.
Zaradi tega stdrc pogosto predčasno oslepijo. Ker ni gozdov, skoraj vsa črnozemeliska pokrajina kuri s slamo.. Kopalnic kmetip tu obffaino n;m«|o... Kraetje se uinivajo v svoiih ruskih pv^-čeh.«
Tako opisnie'o življenje ruskega kmečkega liudstva v krrigi »Rus ja« mirai in <5'varn'i npazovalct. čiani «C?sr-sk^ga  zeiDlie-pisaega  društvaa.
»Zaradi živine« so iroe'e kmetiške kore iiovna-t pod »Zarad slamnatih streb« so bile videti vasi borne »»Zaradi d:ma« so starci prcdčasno oslepeli... »Za-radi, zara-di.. «
Kdo pa je bil prav za prav vserau tenau kriv? Alj morda dm? Al; ziv:na? AU slama? Ne Pt&dvsem so bili seveda krivi tisti, »ki so kmefom prepovedovaii, da bi sekali v gnzdu za svoie potrebe.«
Kmeti^ka ko^a je bi!a tesna zato. ker je b 1 !es drag Kopahiic »obifajno niso kneli« zato, ker ]f bil les drag. Peči so kuriii  s  slamo,   stanovanja   greli  z   di-
mOTn, pozimi jewali živlno v kočo zato ker je bil les drap Le* i-e pripadal po-mJG.šč kom  in ti so  mu  dolorali  ceno
Kmotora pa so svetovali in celo pred-pisovali. da sadno vrbe. Potero vasi no bodo videtj tako borne in požari ne bodo takn strašiiif
Vrba kot sredstvo proti požaru' Kako neznorljivo  snov so odkrilil
Kako na' par rešui^ vrba pred poja-rotn vas. k ]e vsa slarnnata, ko je vsaka koča stoq sismfi?1 Slama. ki qnri v perici daie rraio toplote Ko pa se na tieh tucatih slemnatib streh hkrati po-kaže rdeči pelelin, tedai ni vrore sanno v kočah   ampak   tudi   na  cesti
Cele vasj je veter upepeljene razDržil V dimu so se ?aduš ]\ otroci. na pareh so iivi zgorfcli starci in bolniki
Vse to se je dogajalo — »zarsdi slam-natih streh« »zaiadi« tega, ker kraet.e niso  imeli  lesa.
S siamo so pokrival kcvče. s slamo so kurilj  peči,  n.a slann  so  spaii.
Za slamo. za slamico so se oprijemdli 7 oberaa  rokama obubožani  kmetje
A še dobro je bilo, če je kmet tnei dovolj  slame.
»Ko so letine siabe«, beremo v (cniigi • Rus ]a«. »manjka km^tu vseqa kruna 2T-*-:riSke krme kuriva in krova n-ad gla-vo S ilamo krmijo živino ln r:b slabih ietm^h lazknvaio streho na hievih da bi vsa; oekako prekrmili i vino , do spomlada Objra)nc> kurivo mora)o na-domestit; ? siihim pelinom osatnno -.n splr;b s posušenuni stepnuni rastl nami. k, jih nabereo ob meiah in potih pa tud: s pasušerr.m rivinskirn qnoiem D:m od takeoa gnoia še bol' ^koduie vidu kakor d tn od slame pnleg 'eqs oa bmet pnrem mma qno;a za poha. če qa porabi ?.h  kunvo«
Tako 5n iiveli ljudie Liudenn v So-viprski 7ve?.i ki niso poznali starega režima zven; vse to kot grozna in ne-smiselna   baika
Krave 50 krmil s streharai a kr^vii h!evi so ostali b^e? strph Pefi so k-T-*!i z gnoiem a pol'a so ostaiaia bre? efnoia S olugom 'n ^ano so rahf'ali ^n droh-,"i zemljo, a pu žatvi so pognali na pol;a živjno
In tega n so df lali niti iz npumnosti niti 2a Salo, ampak zavoljo tega. ker n;sn imeli niti travnikov niti gozdov niti pašnikov.