MONOŠTRSKI 
GIMNAZIJI 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 11. maja 2006 • Leto XVI, št. 19 

Monošter, 30. apr. 2006 – srečanje skupin ljudskih pevcev 

LJUBEZENSKE PESMI S SREČNIM KONCEM 
»Ni treba, da bi morali biti vraževerni ali praznoverni, da bi ugotovili, da je številka sedem nekaj posebnega: tako npr. ljudska modrost pripisuje posebno pomembnost sedmemu letu zakona in ljudska pesem, ki jo bomo danes slišali, poje „sedem let sem ga čakala, bom sedem žalovala”, ali tista znana „čez dolgih sedem let se bova vid`la spet”. Sedem let pomeni ne le dolgost, marveč tudi polnost in popolnost: dovolj bo, če se spomnimo, da katoliška Cerkev pozna sedem sv. zakramentov (virov milosti) pa tudi sedem glavnih grehov. Da, že sedem let se v Odrancih zbirajo skupine ljudskih pevk in pevcev in nam iz slovenske ljudske zakladnice osvežujejo pesmi, ki smo jih že pozabili, morda pa še nikoli slišali. In prav to sedmo srečanje ponavljamo zunaj meja matične domovine, tukaj v Monoštru,« je povedal v uvodnem nagovoru na srečanju ljudskih pevcev in pevk v Monoštru dr. Štefan 
A. Ferenčak, ki je dopoldne daroval sveto mašo v monoštrski baročni cerkvi, pri maši pa je pel Mešani pevski zbor Avgust Pavel. Srečanje skupin ljudskih pevcev, ki sta ga letos organizirala Društvo 8 src iz Odrancev in Državna slovenska samouprava, je potekalo v mono-štrski gledališki dvorani. Navzoče skupine, teh je bilo sedem, gledalce ter visoke goste, med njimi veleposlanika R Slovenije v Budimpešti, sta pozdravila predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš ter predsednik Društva 8 src Jože Kociper. Zadnji je poudaril, da se gornjeseniški ljudski pevci že več let udeležujejo srečanja v Odrancih, zato so čutili kot svojo dolžnost, da se srečanje seli tudi v Porabje. Navzoče je pozdravil tudi veleposlanik Andrej Gerenčer, ki je poudaril, da je namen srečanja, da nekako obdržimo slovensko besedo na tem območju. Za to nam nudi nove možnosti Evropska unija, odprtost Evrope je prednost za manjšine, kajti omogoča tesnejše povezovanje. Pesem je tista, ki druži narode, predvsem Slovence, je končal svoj pozdrav. Na odru so se zvrstile skupine ljudskih pevcev iz Odrancev, Čepincev-Markovcev, Gornjega Senika, Rogatca, Monoštra, Melincev in Števanovcev. Vsaka skupina je zapela dve ljubezenski pesmi s srečnim koncem, kajti odransko srečanje je tematsko, vsako leto se pojejo pesmi z določeno temo. Doslej so gledalci slišali: koledniške, legendarne, poročne oz. svatovske, mrliške in pesmi ob delu. Organizatorji so bili prepričani, 



(se nadaljuje na str. 3) 

2 


SPOMIN NA IRENO BARBER 
Non obiit, abiit 
(Ni umrla, le odšla je) 

30. aprila ob pol osmih zvečer je v sombotelski bolnišnici prenehalo utripati njeno srce. Za hip je zavladala tišina, neznosna tišina. Z razumom smo sicer dojeli, da je Irena Barber končala svoj zemeljski tek življenja, toda naša srca so se upirala kruti resnici. Njen boj je nepreklicno končan, na ustih so ji oledenele potlačene, neizrečene besede. Bog moj, samo malo časa mi še daj, da lahko zapišem tiste misli, zgodbe, doživetja, ki se mi medejo v mislih, ki bi jih rada delila z drugimi, bi jih kot dediščino rada prepustila naši odraščajoči slovenski mladini, da bi jim služile kot nauk za bodočnost. Rada bi videla svojo vnukinjo Nikoleto, kako odrašča v lepo dekle, in vnuka Štefana, kako postaja možat. Rada bi bila zraven, ko bosta oba končala svoje šole, ko bosta svojemu življenjskemu tovarišu obljubila večno zvestobo. Večkrat mi je izrazila te svoje želje, odkar je morilska bolezen napadla njeno telo, toda sedaj je že za vekomaj zaklenila vase ves svoj nagrmaden zaklad. Bila je hudo bolna, toda nihče ni mislil, da je konec že tako blizu. Le nekaj ur ji je še namenila usoda za poklon, da se lahko poslovi od svoje družine, od sina Štefana, ki ga je bolj ljubila kot svoje življenje. Zelo majhen fantek je bil, ko je zgubil svoje krvne starše. Ko ga je v Prekmurju na nekem travniku zagledala, mi je pripovedovala Irena, je ta majhen fantek pritekel k njej, jo stisnil za roko in dejal: Kajne, da si ti moja mama? Takrat je začutila, da teh ročic nikoli več ne sme pustiti. On je bil za njo največje božje darilo, oba sta dobila povrnjeno to, kar sta začasno izgubila, kajti Irena je zgubila dva svoja otroka. Obožujem svojo družino, pravi, svoje vnuke, njihovo mater. Oni mi pomenijo največ na tem svetu. Včasih, v tihih nočeh, ko mi spanec ne pride na oči, zavlada nad mano strah, mi pripoveduje Irena. Sama sem. Muči me samota. Teži me misel na minevanje. Lepo bi bilo, če bi bil blizu mene nekdo, s kom bi lahko spregovorila, komu bi lahko povedala, kako srečna sem, da se za to majhno peščico Slovencev lahko trudim, da se lahko udejstvujem za tiste, ki me spoštujejo in me imajo radi. Najsrečnejši trenutki mojega življenja so bili vedno tisti, ko sem nekomu nesebično hotela storiti nekaj dobrega, ko sem brez vsakega preračunavanja hotela pomagati drugim. Srečna sem, ko me znanci in prijatelji ogovorijo slovensko, kajti to mi vedno vzbuja veliko radost, saj kljub večdesetletnemu zatiranju, kljub pomadžarjevalnim poskusom, kljub izseljevanju še vedno živi slovenski jezik v družinah, v cerkvah, v šolah. Celo življenje sem si prizadevala za ohranitev porabskega slovenskega narečja. To je jezik, v katerem publiciram, kljub temu da je njegov besedni zaklad izredno skromen in se moram precej potruditi, če se hočem izraziti bolj literarno. V svoji materinščini pišem tudi zato, da bi dokazala, da je tudi v našem domačem jeziku mogoče izraziti čustva in misli, seveda le takrat, če ima človek kaj povedati. Prepričana sem, da spadam med tiste, ki imajo kaj povedati, kajti pišem o naših ljudeh, o njihovem življenju, o njihovih starših in starih starših. Pišem o tem, kako so živeli nekoč, kako živijo danes. V tem majhnem kotičku sveta se ne dogajajo svetovnozgodovinski dogodki, ki bi bili v središču splošne pozornosti. Toda za nas, tukaj živeče Slovence, so ti dogodki važni, naj bodo veseli ali žalostni, kajti predstavljajo zgodovino našega ljudstva, zgodovino naših družin, saj se med seboj skoraj vsi poznamo. Usode, opisane v mojih novelah, predstavljajo, kako težko je bilo tukaj vedno življenje, koliko so tukajšnji ljudje trpeli, da bi si pridelali vsakdanji kruh. Pišem 
o usodah žena, ki so že po svoji naravi bolj občutljive kot moški. Te skromne ženske z rutami na glavah in z resignacijo nad svojo grenko usodo nosijo iz roda v rod ta težka bremena. Ko jih opazujem, objamem v mislih vsako izmed njih, kajti spominjajo me na mojo mater, babico, prababico. Vse njihovo življenje se je vrtelo okrog dela. Delale so pozimi, delale so poleti, delale so brez dopusta, delale so tudi za druge. Nikoli niso počivale. Nato so pa ena za drugo počasi odhajale. Odhajale so neopazno, skromno, kakor so živele. So ljudje, ki pravijo, da leži ta kraj Bogu za hrbtom, toda mene očara s svojo lepoto vsak žuboreči potok, vsaka majhna bajtica na vrhu brega, obcestni grmi, pisane rožice, ki rastejo na travnikih, majhni intimni kotički narave, očarajo me sivi oblaki, ki od daleč prinašajo pozdrave, nato pa odplavajo Bog ve kam in spominjajo človeka na minljivost. Na nekem drugem mestu se spominjam, da se je tam sprehajala moja babica, da sem se tam igrala s »pajdaši«, v cerkvi, ki jo vidim z okna svoje hiše, so me krstili in tam sem prisegla večno zvestobo svojemu življenjskemu tovarišu. Prijetno se je bilo pogovarjati z njo, poslušati njena pripovedovanja o preteklosti, o življenju tukajšnjih Slovencev, ker je vedno posredovala sogovorniku globoke, modre misli. Nikoli več ne bom slišala njenega glasu, ker je njen čas minil, minila je tudi zadnja ura njenega vsebinsko bogatega življenja. Ganjena stojim v tej nemi tišini, čeprav bi morala spregovoriti, ker imam tudi jaz še kaj povedati. Povedala bi ji rada, kako veliko je pomenila meni, kako ponosna sem bila, da sem jo lahko imela za prijateljico. Toda mislim, da tega nisem storila. Vedno sem le odlašala. Sedaj pa že zaman želim povedati, da bi zmanjšala tudi svojo brezzvočno, nemo duševno bolečino, ker ni več nikogar, komu bi lahko spregovorila. Če imamo kaj povedati, ne molčimo, temveč povejmo takoj, ker ne moremo vedeti, ali bomo jutri še lahko občudovali modro nebo, ali bomo lahko še uživali bleščeči sončni žarek, kajti lahko se zgodi, da se ura ustavi... in »mi ne bomo več našli duševnega miru«*. *»Non invenimus pacem et re-quem animi«. 


Suzana Guoth 
Kak gda Perün vdari, tak nas je doletejla novica, ka je 30. apriliša v Somboteli v špitalaj mrla Irena Barber. Če rejsan smo znali, ka je betežna, ka je v špitalaj, smo kumin dali valati. Vej pa una se je vsigdar vküppobrala, una je vsigdar bola krepka bila kak beteg. Njena düša, njena vola do žitka sta do zadnjoga močnejše bile kak bolezen. Na vüzemski pondejlek je ešče bila v Števanovcaj na premieri, ešče v špitalaj je delala plane, ka do delali s penzionisti, gda domau pride… Dapa zdaj gnauk je smrtni beteg krepkejši bijo od nje. Irena Barber se je narodila 9. februara 1939. leta na Verici. Poklicno šaulo je končala v Győri, srejdnjo in visoko šaulo pa v Somboteli. 33 lejt je slüžila na občini na Dolenjom Seniki. 27. okrobra 1990. leta so go izvolili za sekretarko Slovenske zveze. Od tam je šla v penzijo 1. marciuša 1994. leta. Njena prva in najvekša lübezen je bilau pisanje. V svoji zgodbaj je ovekovečila žitek prausnoga porabskoga človeka, steroga je dobro poznala. Števanovski tau zatok, ka se je tam narodila pa je vsigdar rada ta nazaj ojdla, senički tau pa zatok, ka je tü delala 33 lejt. Poznala je vsakšo ižo, vsakši kaut, vsakši potok, vsakšo drejvo… Slovenska zveza ji je vödala dvej knjigi, prva, Trnova paut je vöprišla 1993. leta, druga, Živlenje je kratko pa 1998. leta. Od začetka je pisala za novine Porabje pa za Slovenski kalendar. Z rano smrtjov je dosta, dosta svoji pripovejsti odnesla v grob. Njena druga lübezen je bilau spejvanje, druga familija mejšani pevski zbor z Gorenjoga Senika. Več deset lejt je spejvala pri zbori, vsigdar se je skrbela za tau, naj k zbori pridejo spejvat mladi lidgé. Kak predsednica zbora se je dosta trüdila, naj bi pri nastopaj bilau vse v redi, vse zorganizirano. 



Zbogom, 
Irena 

Njena tretja lübezen je bilau špilanje. Že te, gda je mlada bila, je mejla gledališko skupino, je pisala za nji komedije. Tak pravijo, ka da človek starejši grata, se rad vrača ta, gde se je rodijo. Tak je bilau z Ireno tö. Vse go je vlejklo nazaj na Verico, v Števanovce. Zatok je pred petimi lejtami pomagala ustanoviti gledališko skupino »Veseli pajdaši«, za stero je pisala tekste, jim pomagala pri včenjej. Rejsan so bili pajdaši, dobri pajdaši. Njim de tö gvüšno trno falila. Po tistim, gda je v penzijo šla, je njena najvekša familija gratalo Drüštvo porabski slovenski penzionistov. Skurok deset lejt ga je vodila, se skrbela za tau, naj bi porabski penzionisti, trüdni od dela pa od lejt, meli lejpe programe, bi se dobro čütili. Kak penzionistka je tö aktivna ostala. Zadnja štiri lejta je bila članica dolenjeseničke slovenske samouprave, pomagala je pri tom, da bi v tauj vesi bile slovenske prireditve, naj bi gorostali stiki med Dolenjim Senikom pa Čepinci, stere je ranč ona začnila pred več kak trestimi lejtami. V svojom žitki je dobila dosta priznaj pa odlikovanj. Najbole se je veselila tistomi državnomi priznanji za manjšine, steroga je leko v Parlamenti prejkvzela iz rauk predsednika vlada v tistom časi, Viktora Orbána. Tam v tistom lejpom „daumi rosaga” je tak čütila, ka je vrejdno bilau delati. Irena je trno rada mejla lidi. Vsigdar za vsikšoga je mejla kakšno minuto, dvej, za vsakšoga je mejla kakšno dobro rejč, dobro besedo. Samo vüpamo leko, ka se ji njena dobrauta povrne v nebeškom daumi, ka do go čakali z lejpimi rečami, ka ji zapopejvajo bar eno od tisti lejpi pesmi, stere je tak rada mejla. S tejmi mislimi vzememo slo baud od nje: 
Sodelavci Zveze Sovencev na Madžar
skem in časopisa Porabje Člani Državne slovenske samouprave Sodelavci Radia Monošter Člani Slovenske samouprave Dolnji Senik Člani Društva porabskih slovenskih upo
kojencev Člani Mešanega pevskega zbora AvgustPavel Člani Gledališke skupine Veseli pajdaši 

Porabje, 11. maja 2006 

3 




MATERE 

Nej dugo, ka smo pozdravlali ženske pa je že pá za nami en lejpi svetek, šteri se zové materinski den. Tau je nej svetek za vsakšo žensko. Baug je žensko zato stvauro, naj mati postane. Tau se vidi že sploj pri mali deklinaj, gda se igrajo z babami. Ranč tak kak matere opravlajo svojo dejte. Nadajajo, v plenice povijajo, gučijo z njimi pa je tolažijo. V mali kaulicaj se špancirajo z njauv, zibajo go, naj ležejše zaspi. Ka je tau, če nej pripravlanje na materinstvo, materinski nagon? 

Kak starejše gartüjejo, si nagledavajo pojbe in si vöodaberejo tistoga, šteroga lübijo in od šteroga škejo matere postaniti. Za tau lejpo minuto se dosta žrtvujejo. Odrečejo se mladosti, samostojnosti, delovnomi mesti in mirnim nočem. Skrbijo za otroka z maternim mlejkom, pa vse do tistoga časa, ka se postavi na svoje nogé. Če je betežen, ga zdravijo. Gda je žalosten, ga tolažijo. Včijo ga gučati, pokloniti se in Boga moliti. Matere so vesele, gda vidijo, ka je njino dejte veselo. Žalostne so, gda je dejte žalostno. Velka žalost je, gda mati dejte porodi pa ga zapüsti ali vmori. Ka se v njenoj düši te godi? Stra go je, ka ga nede mogla gorzraniti? Nej je pripravlena na materinstvo? Na tau samo one znajo odgovor dati, kakšne misli njim kraužijo v glavej v tistom kratkom časi. Ali tudi one ne vejo odgovora? Žalostne so matere, štere so preživele svoje mlajše. Sploj pa, če so je za mlade zgibile. Žalostne so matere, s šteri se mlajši spozabijo in je zatajijo. Matere so bejdvej, mislimo na nji in je pozdravlajmo na te lejpi den. Poštüjmo je, ar so zaslüžile spoštovanje. Materno skrb s penazami nej mogauče plačati. 
FranČek ilustracija: MonČek 

Soboški slikarji 
V sombotelskom škanzeni je 27. in 28. aprila bila likovna kolonija. Slovenska samouprava in slovensko drüštvo sta pozvala likovno sekcijo soboški penzionistov. Dva dni so malali v škanzeni, kejpe pa doma skončajo. Edno sliko napravijo o slovenskoj iži tö, štera de visala na steni v sombotelskoj samoupravi. Iz kejpov de razstava v Slovenskoj iži septembra, ob narodnostnom dnevi. Ob obletnici smrti Jožeta Vilda – 16. decembra – v Monoštri, leta 2007 pa v knjižnici v Murski Soboti. Prve likovne kolonije v tujini so se udeležili: Arpad Banfi, Ernest Bransberger, Drago Fiala, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Zora Šonaja, Lojze Števanec, Lojze Veberič. 



4 





LIKOVNO DRUŠTVO 
»MAVRICA« V BUDIMPEŠTI 

Že lani novembra nam je Jože Vild predlago, naj sprejmemo Likovno društvo »Mavrica«, ka sploj lejpe slike majo. Zato, ka smo lani dosti programov meli, smo razstavo dali na april. Predsednik društva je Marjan Maznik, člani društva so starejši lüdje, so pa med njimi mladi tö. Doma so v Novem mestu. Rejsan majo lejpe kejpe, nam so se bole vidli tisti, gde se 
vidi, ka je na sliki. Našim lidam so se vidle tiste, gde so rože namalane, bregovi s plaminami, morje. Ešče en mejsec do gvüšno pri nas, tak ka če stoj šče, si še leko pogledne. 
Otvoritev razstave se je začnila v petoj vöri. Med gosti smo pozdravili tüdi veleposlanika RS v Budimpešti Andreja Gerenčerja, podžupana mestne občine Novega mesta Miloša Dularja, direktorja kulturnega centra Janez Trdina, Janeza Pezla, slikarja iz Murske Sobote Ernesta Bransbergerja, ki je nam podaro portret Jožeta Vilda. 
Prireditev se je začela s petjem, Marija Jerele in Irena Rešeta sta zapele Prešernovo podoknico, potem stare slovenske popevke in ljudske pesmi. Spremljau njiju je na kitari Marjan Maznik, mladi. Razstavo je odpro gospaud Maznik, tüdi sam likovni umetnik. Gučo je tüdi veleposlanik o pomembnosti takšnih gostovanj, takšnih združevanj, saj se ob takih 
prilikah rodijo prijateljstva. Mi tüdi moramo priznati, da so takšna srečanje za Slovensko društvo v Budimpešti zelo koristna, veliko vredna, vej pa tü gučimo slovenski jezik, 
navežemo prijateljstva s člani matičnoga naroda. In rejsan se je rodilo prijateljstvo, saj so nas Novomeščani povabili v Novo mesto. Srečanje smo končali s prijateljskim večerom in smo se zelo dobro počutili, skupaj smo peli, se veselili. To prireditev smo meli v soboto, 22. aprila, v nedelo smo pa gostom pokazali Budimpešto. 


PORABSKI VEČER 
V PERTOČI 

Na začetki leta je Športno, kulturno in turistično društvo Mladost Pertoča prosilo Zvezo Slovencev, naj organizira Porabski večer za njih. Zveza je za kulturni program štiri skupine vöodebrala, štere so z veseljem vzele pozvanje. 

29. aprila je v Pertoči, v gasilskem domu, že skur puna dvorana čakala nji. Večer ob pau osmi vöri, gda se je program začno z mlašečo folkloro z Gorenjoga Senika, je že cejlak puna dvorana gratala. Mlajši so s svojim plesom dobro volo prinesli v dvorano. Na kulturnom programi so eške gorstaupile Ljudske pevke z Števanovec, štere so dosta taši naut spejvale, ka je publika tö poznala. Potem sta na oder staupila dva igralca z gledališke 

družine Nindrik-indrik, s svojov igrov Čistak normalen den. Igra se je tak fejs vidla njim, ka so se eške tisti smejali, steri so v zadnji radaj sejdli. Program se je končo s plesom sakalovski folkloristov. Tak koražno so plesali, ka je publika ranč nej stejla doj z odra pistiti. Nastopajoče porabske skupine, najbole pa mlajši, so se tak dobro počütili v Pertoči, ka so nej dosta volé meli domau titi. Te porabski večer lejpi spomin ostane vsejm, 
ka so tam bili. 

Zjutraj smo šli z njimi v parlament. Potem smo jim pokazali baziliko sv. Štefana, peljali smo se na grad. Ogledali smo si Matjaževo cerkev, bili smo na Ribičevi trdnjavi, vidli smo kraljevsko palačo. V soboto zvečer pozno smo pa bili že na stari trdnjavi, Citadeli. Na-
Gyöngyi Bajzek 

šim gostom se je Budimpešta sploj vidla, tako da edni ešče ščejo pridti. Drüštvi »Mavrica« se najlepše zahvaljujemo za prijeten obisk in upamo, da so se tüdi oni dobro počutili pri nas. 


Irena Pavlič predsednica društva 



Porabje, 11. maja 2006 

5 




PROFESORICA SLOVENŠČINE NA 
MONOŠTRSKI GIMNAZIJI 

Prešnji keden sem se pogučavlala z Eleno Savelievo, štera zdaj poučuje v Monoštri na gimnaziji. Ona je tüdi moja prijateljica, zatok ka je te bila 5 lejt v Maribori, gda sem ge ta ojdla v šaulo. Z njo sem se pogučavlala v knjižnoj slovenščini, zatok ka una po našom ne vej gučati. 
• Kako si prišla na Madžarsko? 
»Zelo nepričakovano. Rodila sem se in do 17. leta živela v Republiki Mari, ki se nahaja v Ruski federaciji. Po narodnosti sem Mari, to je eden izmed ugrofinskih narodov, ki živijo na teritoriju Rusije. Mama se ukvarja z ugrofinskimi jeziki, je znanstvenica in že dolgo časa dela na katedri za uralistiko na sombotelski visoki šoli. Odločili sva se, da se bom po končani gimnaziji iz glavnega mesta Republike Mari, Joškar-Ole preselila k mami na Madžarsko. Vpisala sem se na Visoko šolo Dániel Berzsenyi. Glede na to, da niti besede nisem znala madžarsko, so me vpisali na rusistiko in slovenistiko. Takrat sem zvedela za Slovenijo, Slovence in slovenski jezik. Slovenščina me je tako pritegnila, da sem se odločila, da bom dokončala študij, čeprav sem prej mislila študirati nemščino.« 
• Bila si tudi v Sloveniji. Kako si prišla tja? 
»Po končani visoki šoli, leta 1999, se je ponudila priložnost za nadaljevanje študija v Sloveniji. Tu se moram zahvaliti vsem tistim, ki so mi pomagali urediti formalnosti pri vpisu na mariborsko univerzo. Vpi
sala sem se takoj v 3. letnik enopredmetne slovenščine in sem leta 2002 uspešno diplomirala. V Sloveniji sem bila tudi do vpisa na univerzo, in sicer na izpopolnjevanju v 3. letniku, dvakrat na seminariju SSJLK v Ljubljani, dvakrat s porabskimi učitelji (l. 1998 in 
l. 1999). Tako, da mi je Slovenija bila že znana. Po diplomi sem se vpisala na 
magisterij in poučevala ruščino ter slovenščino za ruskogovoreče na jezikovni šoli DOBA v Mariboru. Nato sem se na Madžarskem poročila in rodila otroka. Verjetno zato nisem ostala v Sloveniji.« 


• Kako si se počutila v Mariboru? 
»V Mariboru je bilo zanimivo. S prijateljicami in s prijatelji je čas mineval hitreje. Skupaj smo hodili nakupovat, na kosilo, v knjižnico, na gledališke predstave, v kino na ŠTUK-a (študentski klub v študentskem naselju), kjer so poceni prodajali karte. Veliko časa sem preživela tudi pred računalnikom in knjigami. 
Najbolj sem uživala, ko sem enkrat na ŠTUK-u imela ruski literarni večer in takrat, ko sem poučevala ruščino na DOBI. Iz prisluženega denarja sem plačala šolnino za magisterij in sem ga prihranila tudi za bodočega otroka.« 
• Kako se pa počutiš pri nas na Madžarskem? 
»Na Madžarskem se počutim zelo dobro. Tu imam družino, mamo, znance in prijatelje. Všeč mi je madžarska kultura, posebej narodna glasba in ples.« 
• Kako si prišla poučevat na gimnazijo? 
»Nikoli nisem pomislila, da bom kdaj res poučevala na gimnaziji. Gospa profesorica Erika Glanz je šla v pokoj, ravnatelj je prosil za pomoč Zvezo Slovencev, naj nekoga predlagajo. Predlagali so mene. Presenečena sem bila tudi takrat, ko so me sprejeli na delovno mesto, ne glede na nosečnost, saj sem bila že v sedmem mesecu. Z ravnateljem sva se dogovorila, da bom čim prej prišla nazaj. Tako, da sem bila na porodniškem dopustu komaj 3 mesece.« 
• Kako je poučevati sloven-ščino? Težko ali lahko? 
»Ne bi rekla, da je učiti zelo težko, velika pa je odgovornost in stalno delo. Vsak učitelj želi, naj se učenci čim več naučijo, naj dosežejo dobre rezultate. V veliko pomoč je motiviranost samih učencev. Lažje je delati. Največje darilo zame je, če vidim rezultat, plod svojega dela. Zelo težko delam v primeru, ko pri nekaterih dijakih ne vidim zanimanja.« 
• Koliko dijakov učiš? 
»Trenutno je na gimnaziji 27 dijakov, ki se učijo slovenski jezik. Jaz jih poučujem 18, od 
7. do zadnjega, 12. razreda. Ostale, to je 5. in 6. razred, pa uči učiteljica Irena Fasching.« 
• Kdo ali kaj ti pomaga pri pripravah na ure? 
»V veliko pomoč so mi številni jezikovni priročniki, učbeniki in druge knjige, za katere se moramo zahvaliti Ministrstvu za šolstvo v Sloveniji, posebej gospe mag. Valeriji Perger. Velikokrat pa kakšne stvari poiščem na internetu. Pred kratkim sem pripravljala di-jake 12. razreda na državno tekmovanje, pa tudi na jezikovni izpit. Takrat sem veliko gradiva vzela z interneta in revij, ki jih dobivamo iz Slovenije. Torej vse imam na razpolago, samo časa naj mi ne zmanjka!« 

Agi Hanžek 





6 




OBADVA STA POŠTAŠA BILA 

Rejdko sam se tak tapelo pri men, pa posejam. Včasin ne »Tau je vejn Šalostji Magdi bilau leko, zato ka na mali s tistim dostakrat vezno. Na števanovski cerkvi, da bi se nej pridejo vö pa te več posejam. začnila, pa te tak smo vküp-pošti človek vse mora delati, slejdnje so te že vödjali lade, srečo z edno ženskov, štera je Naslejdnja je pa te tak, ka itak stanili. Dostakrat je tak, če nej tak kak na velki pošti.« te je že zato baukše bilau.« ali rauže okapala ali je pa ranč vse vöpridejo, zato pa te tak kama popejvat demo, se ne • Prvin, te gda ste začnili, • Ka je najbola žmetno polejvala. Ta ženska so Što-dosta mam.« počütim dobro pa nejmam je tü dosta pisem pa novin bilau vam te čas, ka ste na tjin Iluš. Gda sam z autonom • V zimi kama skladete tel-volé titi. Dapa gda sam že bilau? pošti bili? stano, ka je malo poglednem, ko rauž? tam, te vsigdar volau dobim, »Pa vejš, ka je bilau. Te so štir-»Vejn tisto, gda so novine so tö nej doma bili, zato ka so »Mačehe ne zmrznejo, leko pa mi je nej žau, ka sam nej ge nosili vö pošto po vasaj. notraplačüvali. K vsikšoma dvera bila zaprejta. »Gde naj pod snegaum ostanejo. Drüge doma ostala. Vejn zato, ka dja Eden v Števanovci, eden na rama so ojdle nikše novine. je iščem zdaj,« si 
sploj rada popejvam.« Verici, eden v Otkovci pa eden Eden je na eden mejsec notzmišlavam. Kau
• Gda ste mladi bili, te ste tö v Andovci.« raplačo, drügi na tri, tretji na li rama dem, pa 
popejvali? • Sto je pošto se vö v Števa-edno leto. Tau vse tak pelati, gde indrik bi bili, 
»Dja sam vsigdar rada popej-novce pripelo? naj vsakši vsigdar dobi noče nej v ograci. 
vala. Gda sam v šaulo odla, »Sprvuga je tak bilau, ka so vine, je nej leko delo bilau. Ranč mačehe sa
te je ešče katoličanska šaula z biciklinom vö iz Varaša Mogla sam gledati, če je dodijo. Ogradec od 
bila, pa smo tam sploj dosta vozili, potistim s konji. Gda laparteklo, te sam račun vömnogi rauž tak 
popejvali. Ena školnica je bila, je pa autobus odo, te pa z poslala, naj notra leko plačavögleda kakpün-
Terezija Fehér, pa ona nas busom. Sledkar je pa že tak jo. Pri tejm je človek sploj pri grad. Gda name 
je včila. Prvin kak bi v šaulo auto vozo. Nej je leko delo pameti mogo biti.« zaglednejo, na 
šli, smo k meši mogli titi, pa bilau te za poštaša biti. Tau • Prajli ste, ka ste pri drümotiko se nasla
samo potistim smo se začnili pa ranč ne vejš, kelko sam štvi računovodkinja, te velunijo pa pitajo, 
včiti. Zdaj tö vsakšo nedelo trpala s telefonom. Če je stoj ki hasek vzemate tauma, ka ka kaj nauvoga. 
dem k meši pa tam popejvam v Meriko sto telefonirati, k ste na pošti delali, nej? »Nika ne vejm, 
v zbori.« dja bi samo far
• Gde ste vi dela
tau vöre proso 
li prvin kak ste v 
od vas, če bi meli 
penzijo šli? 
čas zame«, jim 

»Tü v našom rami pravim. 
je bila gnauksvejta »Zaka bi nej 
pošta pa sam tü bila mejla,« pravijo, »vej sam pa v rauže, štere zmrznejo, tiste v poštašica.« penziji. Če dja nejmam časa, rami taskladem.« • Kak ste vi poštate sto de ga emo.« • Zdaj rauže taposadite, šica gratali? 
• 
Vi radi mate rauže, nej, dapa potejn zato še mate »Tak ka je moj zato ka vas večkrat vidim, delo z njimi? mauž poštaš bijo, ka z rauži delate. »Gda trava gorazraste, te je pa njegvi oča tö. »Zaka, djeste taši človek, što je okapam, gda je pa süča, te Petdesetpetoga je nejma rad?« je pa polejvam. Tak ka mam fejst betežen grato 

• 
Tau ne vejm, dapa na teltja delo zavole.« moj mauž. Te je vejn nej vsakši kak vi. Zato, • Vi ste že v penziji, dapa ešče malo poštašov ka nej samo kauli rama se tak vögleda, ka si delo zato bilau, pa nikoga brigate za njij, liki ešče na vsigdar najdete, nej? so nej najšli na tau placi pred cerkvijo tö. »Dja sam že dugo v penziji, od mesto. Dja sam se »Zato ka name tau veseli, če z 1987. leta, dapa dja zato furt te že zato dosta vse kaj navči-tistomi je eden den trbelo. »Tau gvüšno, na pošti je vsigrauži leko delam. Od rauž vse delam. Dja sam te betežna, če la od moža. Gda so iz Soprona Te ešče nej bilau telefona pri dar sigurno bilau. Tam eden lepšo grata tam gde so taposa-ne morem delati.« prejdnji vöprišli, te so meni ramaj kak zdaj. Vsakši, sto je filer nej smo faliti, pa vse vrejena. Kak lejpi je plac tü pred • Kak dja vejm, vi zato do-prajli, naj delam dja, ka vidijo, telefonirati sto, je na pošto da moglo biti. Name so tau cerkvi, gde rauže lepau cvete-stavse delate zvün rauž tö. ka se dja k tauma že malo raz-prišo. Od tec sam mogla zva-tak navčili pa ešče zdaj tak jo, nej. Stoji na placi en Mari-»Popejvam v cerkvenom zbori mejm. Tak sam gratala pošta-ti v Pešt, tam so dolazamer-delam.« jin kip (szobor), tam kauli že pa pri ljudski pevkaj. Pa sam šica. Istino, ka potistim sam kali numero, pa gda so leko • Zdaj ste že zato bola nadvajsti lejt, ka je Fera Ila mrla, članica drüštva porabski pen-zato ešče več šaul mogla do-vküpzakapčili, te so nas na-letja, ka ste že v penziji, nej tö dja sadim mačehe. Baug je zionistov, gde sam računovod-ladjati. Pa potejn sam gratala zaj pozvali. Tak smo te tele-trbej telko delati pa brigo tö nikak tak blagoslovo, ka telko kinja. Z ljudskimi pevkami že redna poštašica. Gda je moj fonirali. Bilau je tak, ka smo nejmate. mačehe (árvácska) mam, ka petnajset lejt popejvam. Samo mauž ozdravo, te so name tü cejlo nauč tü sejdli pa smo »Brigo nejmam tašo kak te, pau cintora od mene nosi na smo trdje taši, šteri od začetka njali v Števanovci, Jenő je pa čakali telefon. Lagvo je ešče dapa delo si zato vsigdar najgrob. Pa ešče kauli kulturne-mau popejvamo. Tej eni so vö-üšo v drügo ves delat. Par lejt tau bilau, da je pošto vö trbe-dem. Brezi tauga bi že vejn ga dauma so tö vse moja ma-stanili, drügi so pa pomrli.« je tak šlau, potistim je on tü lo nesti od rama do rama po davnik batežna gratala.« čehe posajena.« • Kak ste si vi tau zmislili, nazaj prišo k meni, pa je on taši lagvi potaj. Moj mauž se 

• 
Od kec mate vi telko rauž? ka vküpstaneta pa te popej-pošto vönoso. Tak ka sva te je sploj dosta mantrau. Emo Karel Holec »Vleta dja dolapobarem se-vali? obadva tü na pošti delala. Nej je eden motorbiciklin pa ešče 




Porabje, 11. maja 2006 

7 


Miki Roš Prispodobe o živalih 
IZ MOJOGA DNEVNIKA 


KOBILA, KOBILICA 
Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin 

ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za-
Kar je za človeka čevelj, je za konja in kobilo podkev. 
čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. 
Saj poznate izštevanko: En kovač konja kuje, kol’ko 
Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar 
žebljev potrebuje?... Dane težko najdemo kovača, ki zna 
se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka 
podkovati konja, če pa že pridemo do njega, bo prej pod-
se v njem piše od moji dnevaj. 
koval našega kot svojega konja. Seveda: kovačeva kobila je vedno bosa ali: tujcu prej naredimo uslugo kot svojcu. Če TAKŠEN DEN, V STEROM SE plača, še toliko prej! 

VSE ZAČA PA SKONČA 
Dragi moj Dnevnik, vrag je boukši nogometaš na šouli. ni. Depa nika dobroga vsigdar šalo vzeo! Rejsan, vörvli mi, Preveč kouli gučim, nej? Vej za seuv leko potegne kaj malo ka je tou tak pa nikak ovak! de brž gotovo, brž zvejš, kak lagvoga. Lagvo pa je tou, ka Doma je vse najlepše, ka lep-je bilou. sam se sama s seuv zgučala, še ranč ne more biti. Mama je Gledala sam tistoga Lalina, ka več nemo pisala nut v tebe. iz dneva v den vse bole kusta, kak je biu vsebole veseli, ka Nej, zdaj de moj mali Lali tisti, mi mlajši se razmejmo bole njemi nede trbelo brsati pa se steromi mo se zavüpala pa kak smo se gdakoli. S sestro naganjati za tistim okrouglim zgučavala tö. Tebe pa poma-Zano se sploj več ne smedjeva ledrom. Pa kak sam ga gleda-lek doj zaprem, gor pa mo te njegvi krizi identitete pa njeg-la, se mi je vsebole vido. Tisti s opirala v bole moji starejši lejvim novim frizuram trikrat füčko v lampaj je eške nej doj taj. Tistoga ipa, gda mo se škena den. Razmejva go. Z Andi-sfüčko cejle tekme pa sam že la spominjati svoji mladi lejt. Kobila je močna žival, nič šibkejša ni od konja, in če je povrhu nom oba razmejva, ka se naša bila zalüblena do vüj pa eške Zato, naj bou tak! Hvala ti moj vsega še podkovana, se z njo ni dobro igrati: naj brcne konj Zana mora zalübiti bar vsikši više. Pa me je vmapet vzeu Lali Dnevnik, moj dragi padaš, ka ali kobila, vseeno boli. Kobila je tudi mlajša ženska močne, den, če šké normalno funkci-tö. Brž je gor prišo, ka sam nej si živo z meuv. Ge mo te vsig-čvrste postave, toda tega omenjeni ne povemo v obraz, prej onirati. Zana pa Andi pa vcej-bila tam zavolo nogometa, dar mejla rada. Vej sva pa čüda za hrbtom. Kobilasto je vse, kar je veliko in nerodno: kobilalak razmejta tisto mojo: Vrag liki zavolo vcejlak drugoga. vsega vküper preživela. sta postava, kobilasto ogrodje... naj vzeme moške! Ge se več Vej je un tö biu samo zavolo Aja, eške tou! Če mo stero čüla Kobilica je majhna kobila, lahko pa je tudi žuželka, ki prav nigdar nemo zalübila! Mo-padašov. Na, ne vejm, nej kak gučati, naj moške vrag vzeme, živahno skače. Kobilice se selijo v rojih in na svoji poti požrejo ški me sploj ne zanimajo! pa nej zakoj, depa zgučavati njoj posoudim tebe za šteti. vse, česar se dotaknejo. Zato rečemo: »Bilo jih je kot kobilic,« Na, vidiš, dragi moj padaš, za-sva se začnila eške prva, kak Pa če steri moški povej, naj ko želimo povedati, da je bilo, denimo, kopalcev toliko, da nistoga volo pravim, ka je vrag sva sploj eden drugomi prajla, ženske vrag vzeme, tö tou na-mo mogli do morja. In če nam gostje pojejo pecivo, še preden šalo vzeo. Rejsan ne vejm, od kak se zovéva. redim. Naj vidijo, kak se leko ga dobro postavimo na mizo, so ga zmazali kot kobilice. kec pa gda me je zaodilo, ka Dragi moj Dnevnik, ge sam obečanje brž prouti postavi. mi je v okou spadno tisti mali zalüblenaaaaaaa!!! V Laliiiiii-Ge sam trno srečna, ka se mi Klarisa Jovanović Lali iz sousednjoga malo-naaaaaa!!! Tak se mi vidiiiiiiii-je tou zgodilo. Te pozdravla ga varaša. Pa je nika nej tak ii, ka se mi zmejšaaaaaa!!! tvoja Janina, zalüblena do vüj 

KRALJIČNA IN
vövidlo. Rejsan nej! Podje iz Tak je tou bilou in je eške bole! pa eške više vüj! naše šoule so brsali nogomet Eno minuto, prva sam začnila ZDRAVILNA VODA s pojbi iz njihove. Med njimi pisati v tebe, sva 
V tistih časih je po deželi razsajala huda bolezen, ki ji nihče je biu mali Lali tö. Na, sejdo eške gučala po ni vedel imena. Bolnikom so z rok odpadali prsti kot zrele je kak rezerva. Njini trener telefoni pa mi že hruške. Dokler se je to dogajalo samo revežem, se nihče ni ga je nej škeu, naj koga vöme-fali njegvi glas kaj prida razburjal, ko pa se je bolezen začela seliti v mesta, ni, ka je prej un etak ali ovak nut v mojoj vüji. 
med bogataše, je nastal preplah. Niti grajska vrata je niso nej dober nogometaš. Pa se Na, zdaj sam ustavila: udarila je po sami kraljični. Ko je deklici odpadel je Lali zatoga volo sploj nej pomalek priprvi prst, je kralj razglasil: »Kdor prinese zdravilo proti čemeriu, sploj je nej žalosten šla do ta, kama strašni bolezni, bo bogato nagrajen!« 
biu. Prajla bi, ka je biu zatoga sam škela priti Čez čas se je v gradu oglasil kmečki fant. Trdil je, da vé za volo eške bole srečen. Pa sam z gnešnjim dneizvir zdravilne vode, ki pozdravi vse bolezni. Kralj je nemugor prišla, ka je njemi sploj vom, za steroga doma naročil kočijo, vanjo posedel kraljično in jo skupaj z nej do brsanja. Vej je meni tö pravim, ka je vse mladeničem poslal k izviru. 
nej. Tam sam bila kak nekše vrag vzeu. Depa Kraljična se je tri dni in tri noči kopala v čudežni vodi, fant 
féle guvernanta mojoj pada-tou ne gučim s pa jo je samo gledal in gledal. Zares je pomagalo. Ne le, da škinji Bobici, ka se njoj je čemerami. Sploj je ozdravela, temveč so ji zrasli tudi novi prsti, še več 
zadnje dneve trno povido Pepi iz devetoga 





nej! Tou gučim 

z dobro volo, ka 


kot prej: na levici jih je pognalo celih šest! 

razreda. sam gori prišla, 

Pepi pa kak je nej dobro, 

 Hm... Kaj pravite? Bolje šest kot štiri, kajne? 

Slovenska ljudska povedka z Idrijskega 

je naj-če si nej zalüble-


Priredila Klarisa Jovanović 

Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota 



KOPIJA 

PETEK, 12.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.05 MODRO, 10.40 Z VAMI, 11.30 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 OBZORJA DUHA, 13.55 DUHOVNI UTRIP, 14.10 ŠUM KOSOVELA, DOK. PORT., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ZMAJ, 16.30 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOT. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VELIKI IMPERIJI, NEMŠ. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 VELIKI IMPERIJI, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 3.10 INFOKANAL PETEK, 12.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.45 MAMA NA DREVESU, NEMŠ. FILM, 16.20 JASNO IN GLASNO, 17.15 ŠPORT ŠPAS, 17.50 ZDAJ!, 18.25 MOSTOVI -HIDAK, 19.00 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. LIT. NAD., 20.00 BITKA LETAL X, AM. DOK. SER., 20.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.20 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA -DUBLIN, 21.55 UROK PO NAROČILU, ŠPANSKI FILM, 23.35 RANŽIRNA POSTAJA, AM. FILM, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL  
SOBOTA, 13.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 PRVI IN DRUGI, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.05 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 13.50 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 14.40 DVOJNE POČITNICE, SLOV. FILM, 16.10 UMKO, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SE ZGODI -1. EPIZODA: YORKI, 20.25 HRI-BAR, 21.30 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 TELESA, ANG. NAD., 23.35 GEORGE WASHINGTON, AM. FILM, 1.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.50 HRI-BAR, 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 13.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.45 SKOZI ČAS, 11.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 12.40 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA - DUBLIN, DOK. SER., 13.10 NA POTI ŽIVLJENJA, FRANC. DRAMA, 14.40 ZDAJ!, 15.10 ŠPORT, 17.35 PRVA LIGA SIMOBIL, NAFTA -MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO, 20.00 FILM, 21.30 SKRIVNOST WYVERNA, ANG. NAD., 22.20 NIKOLI OB DESETIH: ANŽEJ DEŽAN, 23.20 VEČNI ALBUMI - METALLICA, GLASB. DOK., 0.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.35 INFOKANAL  
NEDELJA, 14.05.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.35 ŽOGARIJA - KO IGRA SE MULARIJA, 10.05 UMKO, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 VEČERNI GOST, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 1.25 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.10 INFOKANAL NEDELJA, 14.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.55 SKOZI ČAS, 11.05 MAČJI IN ORJAŠKI PANDA, FRANC. SER., 11.30 26. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 11.55 HRI-BAR, 13.00 LUBENICA, IRSKA DRAMA, 14.15 PTIČJA GRIPA, FRANC. DOK. ODD., 15.25 KOŠARKA NBA ACTION, 16.00 LP V ROKOMETU, KRIM MERCATOR -VIBORG, 17.45 MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU, 18.15 MAGAZIN LIGE SIMOBIL V NOGOMETU, 18.45 ŠPORT, 20.00 PEŠ ČEZ AFRIKO, FRANC. DOK. SER., 20.55 UMETNIKI O MOZARTU: POMEN, 21.00 FRIEDRICH GULDA & CLAUDIO ABBADO, 21.30 SIMFONIJA JUPITER, 22.00 DOKAZ, IRSKA NAD., 22.50 ŠPORT, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL  
PONEDELJEK, 15.05.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 14.30 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, 16.05 BINE: ŠOLA, LUTK. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: ZAMUDA, 16.30 BISERGORA: KDO JE PACEK, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 UMETNI RAJ, 21.00 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: SPEER IN ON, NEMŠ. NAD., 0.25 ROJENI V DIVJINI, PON., 1.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 15.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 13.50 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.20 UMETNIKI O MOZARTU: POMEN, 14.20 MOZARTOVO LETO, 14.25 FRIEDRICH GULDA & CLAUDIO ABBADO, 14.55 SIMFONIJA JUPITER, 15.25 PEŠ ČEZ AFRIKO, FRANC. DOK. SER., 16.20 VLAK, IT. NAD., 18.10 TEKMA, 19.00 RDEČE POLETJE, FRANC. NAD., 19.50 KRATKI IGRANI FILM, 20.15 PRAKSA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA, 22.35 FUTURAMA, AM. NAN., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL  
TOREK, 16.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SOŽITJA, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 HRI-BAR, 14.30 MAČJI IN ORJAŠKI PANDA, FRANC. POLJ. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.10 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: LONČARJI, 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DALEČ, DALEČ OD RIMA, FRANC. DOK. ODD., 23.40 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: LONČARJI, PON., 0.10 RESNIČNA RESNIČNOST, PON., 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.45 INFOKANAL TOREK, 16.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 16.30 ARITMIJA, 17.05 STUDIO CITY, 18.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.05 VEČERI JULIJANA STEPNIKA, TV DRAMA, 20.00 IZOBČENCI, ANG. NAN., 20.30 ZA NARODOV BLAGOR, TV PRIREDBA GLED. PREDST., 22.40 IGRA IZMIKANJA IN SREČE, FRANC. FILM, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL  
SREDA, 17.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 VELIKI IMPERIJI, NEMŠ. DOK. SER., 11.20 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.40 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.30 SE ZGODI -1. EPIZODA: YORKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 BABAR, RIS., 16.00 POD KLOBUKOM, 16.35 RISANKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SIRSKA NEVESTA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL SREDA, 17.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.55 IZOBČENCI, ANG. NAN., 11.20 NIKOLI OB DESETIH, 12.20 METALLICA, GLASB. DOK., 13.15 TEKMA, 14.10 SP V HOKEJU NA LEDU, 17.05 UMKO, 17.55 NOGOMET, PRVA LIGA SIMOBIL, 20.00 FINALE LP V NOGOMETU, BARCELONA - ARSENAL, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BRATKO BIBIČ & THE MADLEYS - UTRINKI Z DOMAČEGA VRTA, 0.00 IGRALEC STRANSKIH VLOG, KIT. FILM, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL  
ČETRTEK, 18.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 POD ŽAROMETOM, 11.10 IZZIVI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VEČERNI GOST, 14.15 UMETNI RAJ, 14.40 ODPETI PESNIKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS., 16.00 HIŠA EKSPERIMENTOV: ZVOKOLOGIJA, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PLANET POŠASTI, RIS., 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, DAVID DE VILLIERS IN SOLISTI AKADEMIJE ZA GLASBO, 23.55 GORIŠEK LAZAR -2 KLAVIRJA: ŠTEFBET TRILOGIJA ŠT. 2, 0.10 ŠTAFETA MLADOSTI, 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 18.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 13.25 KVIZ NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR, 14.10 BITKA LETAL X, AM. DOK. SER., 15.10 SP V HOKEJU NA LEDU, 17.30 MAGAZIN LIGE SIMOBIL V NOGOMETU, 18.00 MED VALOVI, 18.30 ŠTUDENTSKA, 19.00 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 IL DIVO, GLASB. DOK., 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2006, 23.15 HILDINO POTOVANJE, ŠVIC. DRAMA, 0.45 FUTURAMA, AM. NAN., 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL  
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB 




V Prekmurji pa zvün njega je pred več kak šesto lejtami živo trno poznani pa spoštüvanje vrejden slikar Janez Akvila. Med drugim je bila njegva majsterska rouka kcuj pri cerkvi sv. Martina v Martjancaj. Tam je napravo cejlo serijo gnesden vseposedi poznane freske. Depa ništerne od tej fresk leko človek vidi v Muzeji Murska Sobota tö. Na, tou so nej glij originalne freske, kak se delajo na stejno, pa tehnika slikanja je tö načišna. Kopije fresk iz Martjanec so napravlene na platno, kak klasične slike, vö pa vidijo kak original na stejni. Ranč takša je ta kopija iz muzeja tö, na steroj leko vidimo na lejvoj strani fotografije sv. Jakoba iz Kompastele s sv. Tomažom na desnoj strani. Pa eške tou, kopije je že pred lejtami napravo poznani slikar iz Sobote 
Franc Mesarič. 
Miki Roš 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT