36. številka.
V Trstu, v sredo 6. maja 1891.
„E D I N O S T"
'»haja dvakrat na teden, vsako Bredo in loboto ob i. ori popoludne
„Edinost" stane:
tm ve® leto gl. 8.— ; »Ten Ant. 8.— gl. ca polu leta „ 3.—; „ . 4.50 , ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 , Posamične številke se dobivajo v pro-rfajalnicah tobaka t Tritn po <• nov..
* Gorici in v AJdovidlni po <l no». Nt naroči® brei priložene naročnine u ipravniitvo ne a«ira.
1
Tečaj XV
EDNOST
H
Oglati in oinanila se račune po 8 nov
▼ rniica t petitu ; za naalove z debelimi črk umi h« plačuje prostor, kolikor bi £n
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, Javne zahvale, oimrtnice itd.
»e račune po pogodbi.
vni dopisi so poAiljajo uredništvu t u lini Carintia St. 25. Vsako pismo mnra biti Irnnkovano, ker nefrankovanu e« ne upre-jemajo. Rokopisi se no vračajo.
Naročnino, reklamacij« in inserate pre. ;*«m» upravniitvo v ulici Carinti« v!8. Odprte reklamacije so prosto pofltnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »dlinst j« m i
„L Istria" in duhovščina.
Glasilo istrskih srditežev, izhajajoče ▼ Poreču, bavi se v novejšem času z duhovščino v oboe in prevzvišenim škofom tržaškim posebe. Vsega dolzcga govoričenja kratki pomen je ta, da je vladika tržaški posredno kriv poraza, kojega je doživela italijanska stranka povodom zadnjih državnozborskih volitev v zapadnem delu Istro. Poslali so sicer gospoda Ver-gotinija gori na Dunaj — kakim načinom, vemo vsi — da tam „zastopa" volilce, koji ga niso volili; ali živo jim je vender-le v zavesti, da smo zmagali mi in da so propali oni. Gledć posledic volitvi tej se gosp6da nikakor ne varajo — in zato ■ e jeze. Peče jih posebno, dobro vedoče — in to uno vedno trdili tudi mi —, da je v tem pogledu čisto irelevantno, odšlo-vejo-li gospoda doktorja iz zbornice, v kateri sedeti nima nikake pravice, ali pa po čudnih potih uepreračunljive državno-zborske modrosti in strankarskega „pravi-coljubja* pošteuo odsedi celo šestletno dobo. Mi hi skoro trdili, da bi bile v tom poslednjem slučaju za italijansko stranko posledice še usodepolnejše. Iz povsem zanesljivih poročil posnamemo namreč, da po vsem zapadno-istrskem volilnem okraji vre kakor še nikdar poprej: nevolja radi dogodivfie se krivice narašča dan na dan. Iu ako ljudstvo naše ne zadobi potrobnega zadoščenja — to je : ako se volitev Ver-gottinijeva no uniči —, prikipi nevolja iz-vestno do vrhunca in na tem vrhunci vzdrži so izvestno tako dolgo, dakler ne pri-poznajo vsestranski, da smo mi večina, in oni manjšina in dokler se istina ta ne bode zrcalila vseh deželnih in dotičnih občinskih z a s t o p i h. Naj torej državna zbornica gledč omenjene volitve ukrene tako ali tak6, tu i nimamo česa izgubiti, nasprotniki pa — v a e. S tem smo torej označili silni pomen sedanjega odnošaja mej slovanskim
PODLISTEK. Zadnje pismo.
Spisal J. Piano.
I.
„Spominjajočega se srečnih dni v svoji mladosti zapuste me za trenutek temne misli na prestano gorje, došlo mi iz brezumne a strastno ljubezni. Človek ne oziraj se previsoko, sicer padeš in konec je sreči !tt
Tako je nekega dne govoril prijatelj moj : ljubeznivi starček, ko sva sedela v lični lopi malega, pa okusno vredjenega vrta, razprostirajočega se tik bele hišico, katere Bnaga in čistost je kazala pridno gospodinjo in najboljšega gospodarja. Vendar si ne smemo tu misliti dveh zakonskih, ampak le gospodarja in pa nekoliko klepetuljusto Katroo, služkinjo njegovo, katera pa je imela radi večletne službe vho oblast v hiši. Včasih je tudi mene prav pošteno oštola, sosebno ob deževnem vremenu, češ, prinesel pa mi je zopet vse polno blata ta vojaški nebodigatreba.
Ko pa me je tako oštola, namignil mi je vsakokrat g. B., da sem jej tu jaz kako povedal in začela se jo smejati in bila sva zopet dobra.
Spoznala sva se z g. B. prav po na-ključbi in sicer, ko smo nekega dno man6-
in italijanskim prebivalstvom Istre. In po vse<ja^tcm je jasno, da je položenje ita-lijrinjtkjft; stranke skrajno neugodno.
ŽattJ^se p u jezč na vso one, o kojih menijo"(opravičeno nli neopravičeno), da so pospešili, da se je stvar za Lahe zelo neugodno zasukala — tako neugodno, da se neugodnejši ni mogla.
Ako bi bili pametni in razsodni, morali bi seveda iskati vzrokov tam, kjer ao in prišli hi kmalu do prepričanja, da se razvoj javnih stvari po Istri vrši povsem naravno. Ali oni nočejo videti in poštovati glavnega in odločilnega momenta sedanjega boja : nočejo pripoznati istine o probu« jeni narodni zavesti mej slovanskim prebivalstvom dežele te. Gospoda italijanska iščejo prav po vohunsko vedno in povsod le hujskačev, kojim bi hoteli an rovaš zapisati krivdo, dn blešč avite eolture pojema, dočim je jedini motor, pospešujoč sedanje gibanje mej našo stranko po Istri, oni nepremagljivi čut, koji, ako se užge, nikdar ne zamrje — čut narodno zavesti. Ako bi bili istrski Italijani hladni in pra-vicoljubni računarji, pripoznali bi brezpogojno važno to istino in vravnali bi potem postopanje svoje.
Seveda ni lahko in treba čvrste moralne sile, da človek pripozna, da je do-sedaj govoril le lsž, da je slepil vnanji svet ter prikrival resnico. Moralne čednosti pravicoljubja in spoznavanja samega sebe pa nasprotniki naii nimajo ter prtv po otročje kažejo s prstom danes na tega jutri na onega, kojemu bi hoteli naprtiti krivdo na njih propadanju, koje propadanje pa je zakrivila na jedni strani njih lastna neopravičena goapodoželjnost, na drugi strani pa iHtina, da je politička njih kvaliteta najnižje vrHte, ne odgovarjajoča zahtevam vladajoče stranke.
Uprizorili so torej strasten lov na vse one, o kojih slutijo, da jim niso naklonjeni — iu mej temi nesrečnimi je tudi veliki del istrske duhovščine. A
vrirali mimo njegove hiše. Prisiljen sem bil iskati skrivališča v njegovem vrtu in nnletel sem nanj, proseč ga, naj ne bodo hud radi moje predrznosti. Odgovoril mi je prav prijazno ter pravil, da je bil tudi on vojak. Da-si bi ga bil rad poslušal, pošlo« vil seiu se hitro, kajti tromba me je klicala; toda na njega povabilo obljubil sem mu, da ga v kratkem obiščera. Storil sem to često, a vsakokrat me je zopet vabil, tako, da sem bil skoraj vsakdanji gost njegov. Kako lepo, kako zanimivo je znal dopovedati različne stvari; kako lepo mi je rnztolmačil marsikaj, kar doslej nisem pojmil!
Ljubil sem dobrega starčka in bolelo me je, zapnzivšega, da čeetokrat vzdihuje in da se mu čestokmt utrne solza raz oko.
Radoveden soiu bil, kaj mu tare dušo in rad bi ga bil prosil, naj mi to razodene in pove. Ali naravnost ga vprašuti si nisem upal; ko sem pa pogovor tako zasukal, da bi prišla na to, se je umikal in izogibal z vso prirojeno mu zgovornostjo. Celo o prejšnjem svojem življenju mi ni povedal niČ gotovega ; vedel sem samo, da živi tu že petindvajsetlet ter da mu zvesta služkinja opravlja od prvega dno vsa dela v hiši.
Zadnji popoldan mojega bivanja v
pušice njih ne lote samo na nižjo duhovščin«, ampak naperili s» jih v prvi vrBti proti škofoma goriškemu iu tržaškemu. Duhovščini očitajo, da ju pri volitvah strastno ngitovala za našo stranko, škofoma pa, da je le vzgoja po semeniščih kriva: 1. da jo duhovščina taka kakoršna je: netolorantna, strastna in pristranska in 2. da ni mladega naraščaja mej italijansko duhovščino. „Istria" nam pripoveduje grozne reći. Življenje italijanskega mladeniča v v kakeiu somenišču je pravo rnučenistvo : vse ga prezira, vse ga sovraži in slovanski bogoslovci ga kar dušo po svojo nn-rodno srditostjo. Semenišča naša da izpolnjujejo le jeden del svoje naloge: da namreč poučujejo bogoslovce v dogmatiki, teologiji, mor&li in tolmačenju svetega pisma. Druzega dela svojega namena pa nikakor ne izpolnjujejo. In ta drugi del bi bil, plemeniti pamet in srce mlade-ničev duševnim uplivanjem, molitvijo, dejanji krščanskega usmiljenja itd.
Kot la ji kotu ni nam znana vredba semenišč; zato tudi ne moremo pobijati trditev poroškfgu glasila. To tudi ni naš namen; tem manje, ker vemo, da se bodo vedeli kompetentni krogi sami braniti. Pač pa hočemo na kratko povedati: 1.) zakaj stoji velik del istrske duhovščine v naših vrstah, in 2.) zakaj ni mladega naraščaja mej italijansko duhovščino.
Mej izobraženimi I. udtni je navada, da se spoštuje tudi nasprotno menenjo. Ako to pravilo volja v obče, velja še posebe glodč duhovščine, koja predstavlja z ueiteljstvom vred knlturni element mej aiaso ljudstva. S tem pa nočemo trditi, da bi se duhovščine javno delovanje sploh ne smelo kritikovati. O, kaj še: kdor ao poda v javnost, podvreči se mora javni sodili. Ali sodba ta bddi objektivna in dostojna, kakoršno smo dolžni lako važnemu stanu, kakoršen je duhovski. In tudi to bi človek odpustil, ako pade ostra in morda malo robala beseda proti temu
T... hotel sem porabiti v lo, dana vsak način kaj več izvem o njega prejšnjem življenji, ker menil sem, da že jutri odidem na velike vajo in Bog ve ali ga sploh še kedaj vidim. Dospev&emu tja ni ini prišel nasproti kakor po navadi in hišina mi vsa žalostna pove, da jo gospod gori v sobi ter da naj grem k njemu.
Najdem ga slonečega na blazini in težko sopečega. Pozdravim ga, na kar mi odgovori: „Veseli me, da ste prišli, predno se ločiva— morda za zmiraj; vsaj veste, kako minljivo jo vse na svetu, da ima vsaka stvar svoj začetek in svoj konec. Tako upam tudi jaz, da se v kratkem rešim trpljenja. Prosim Vas, da me ohranite v prijetnem spominu ; mislite si, da ste poznali k«daj človeka, katerega je nesreča preganjala skozi vse njega življenje. Tudi jaz bil sem nekdaj srečen, a veselje bilo mi je le kratko. Iu še za to malo pokorim so ves ostali del življenja. Pa kaj bi prepovedoval, vsa j si lahko mislite : ljubil sem iu bil sem ljubljen!
V naročju n jenem pozabil sem na ves svet, bil sem presrečen. A koliko gorja naložila mi je ta ljubezen : uničila mi je zlato bodočnost, pogubila tudi njo ter jo položila v prerani grob. Telebnil sem raz vrhunec sreče v propad bolesti.*
ali onemu članu tega stanu, ali obsojati moramo najostrejše pavšalno zasramovanje in Butuničenje vse duhovščine.
Tako pa delajo gospoda Italijani gledč vso duhovščine, koja ne prisega na njih program „idealov". Izjemo so sila redke. Način kakor pišejo laški lisli proti duhovščini ni več kritika, oprta na fakta in naperjena proti pojedincem, ki so ae morda na kateri-koli način „zagrešili*. Ampak tej kritiki je namen povsem jasen : spraviti duhovščino ob vso veljavo mej našim ljudstvom. Kako se to piše! — Duhovščina je izvor vse hudobije; ona zapeljuje ljudstvo; jo kvari; vnema v njem strasti, provzroča najhujše zlo v deželi itd. Gospoda nasprotniki brijejo norce iz stanu, kojega bi morali vsaj nekoliko spoštovati že z czirom na vzvišeni mu poklic. Posledice temu početju kažejo so nam dan na dan. Po nekaterih krajih Istre zasra-mujejo duhovnika, če so le na ulici prikaže; povodom zadnje državnozborske volitve skrivati so se morali svečeniki naši po hlevih, da jih poulična sodrga ni insultovala; besedi p .... di un preto, preti, pretazzi — to so kar navadne stereotipne fraze. Tako heroetra-sko početje ni nevarno le duhovskemu stanu, ampak obrnjeno je proti instituciji sami — proti veri. In potem se pa čudijo, da jim je duhovščina istrska hrbet obrnila! Kako bi ne P f Vsaj je to dolžna sam, sebi in sveti stvari, koji služi.
Nasprotna gospoda hočojo s tem nekako opravičiti postopanje svoje, da trdć, da duhovniku je dolžnost držati ee cerkve ne pa mešati se v politiko in v narodno boje. No, na to zahtevanje italijanske gospode je kaj lahko odgovoriti. Duhovnik, Ki so tako daleč spozabi, da zanemarja dolžnosti svojega stanu politikovanju na prid, je gotovo grajo vreden in mi bi bili prvi, ki bi protestovali proti takemu počutju. Ako se z duhovnika nazori ne strinjamo, smemo (e nazore pobijati. Ali
Kako zamolklo so mu donelo besede iz ust! Poznalo se mu je, koliko trpi. Sedaj pridem še jaz s prošnjo naj bi me seznanil se svojim živenjem ! In vender mi je obljubil, da mi v pismu ugodi želji moji. Ko si podava roke v slovo, mi reče: „Živite srečneje, nego sem živel jaz; naj vas Bog ne udari tako hudo, kakor jo mene !" To so bile zadnje besede, katere sem slišal iz njegovih ust.
Bil sem že štirinajst dni v svoji novi postaji in še vedne ni bilo nič slišati o njem. Storil sem mu že veliko krivico misleč, da je pozahil name. Vendar motil sem se.
Ravno ko premišljujem o njegovem čudnem govorjenji, mi je bilo na zna njen o, da želi nekdo z menoj govoriti. Stopim pred vojašnico. Tu mi prido naproti nepoznan človek velikim listom v roki. Po kratkem pozdravu rečo : „To vaiu pošilja pred dvemi dnovi umrli prijatelj !"
„Kdo, kateri P" hočem zvedeti kar v eni sapi.
— Vaš prijatelj B. v T.
O revež, slutil sem tvoj bližnji konec, zakaj nisem bil pri tebi ! Zakaj mi ni bilo dano zatisniti ti oči, ko si vzdihnil blago dušo. Težko mi je bilo pri srci in želel
krivično bi bilo zahtevati, da se duhovnik •ploh ne vtikaj v politiške zadeve. Duhovnik je državljan kakor vsakdo drugi ; kar je dovoljeno vsakemu drugemu, to mora biti dovoljeno tudi njemu. Kdor drugače misli, ni svobodnjak; in kdor bi hotel duhovščini šiloma kratiti državljanske pravice, ta je brezvesten nasilnik. Toliko o politikovauju sploh. Kar se pa tiče borbe za narodna prava, bilo bi de ab-surdnejše, ako bi zahtevali, da duhovnik zatre v srci svojem najnaravnejši mej vsemi čuti — ljubezen do rodu, katerega ■in je. Zahtevanje tako je nečloveško in duhovnik brez ljubezni do svojega naroda ni pravi duhovnik, ni prijatelj ljudstva.
Ako bi šlo po volji italijanske gospode, imela bi duhovščina ekzistencijo, nedostojno izobraženega človeka; degra-dovana bi bila do golih ničel. Zato pa bi neki kranjski gospodi svetovali, da dobro premisli, kaj dela; kajti duhovščina, za-pustivša naroda težnje ali morda cel6 nasprotujoča težnjam tem, izgubila bi izvestno polovico svoje veljave. Torej ne pravi prijatelji, ampak nesrečni svetovalci so oni, ki priporočajo nekak katoliški kozmo-politizem.
Istrska duhovščina zaveda se živo — hvala in čast jej na tem! — vsega tega, kar smo rekli. Sad poštenega nje delo* vanja je očeviden: kakor jo sovraži sodrga, toliko bolj jo spoštuje pošteno, nepokvarjeno ljudstvo; veljava nje narašča od dne do dne. Postala je v pravem pomenu besede voditeljica naroda; voditeljica do večnega in posvetnega blagra. In to peče nasprotnike in njih poreško glasilo. De-gradovati so hoteli duhovščino, ali efekt njih nastojanju je uprav nasproten njih ieljain. Vidite torej gospoda nasprotniki: ne vzgoja po semeniščih in ne brezbriž-nost škofov je kriva, ampak vi s a m i ste krivi, da vam je duhovščina tako nasprotna. Da ste vi postopali žnjo, kakor je dolžnost izobraženemu človeku, bilo bi morda marsikaj drugače. Kar Bte sami izzvali, to imate.
Iz tega pa sledi sam po sebi odgovor na drugo vprašanje: zakaj ni mladega naraščaja mej italijansko duhovščino f Ali gospoda, kako hočete da se v prsih mladeniča vname veselje do tega stanu, ako od nežnejše svoje dobe ne čuje o njem druzega, nego sasramovanja P ! Ako bi tudi mladenič čutil v sebi poklic za ta sveti stan, vdušite mu ga vi z besnim svojim postopanjem.
To je res: pomanjkanje dobre duhovščine postane vam danes ali jutri velika nevarnost. Ali bližajočo nevarnost sakrivili ste sami in nikdo drugi! Dasta!
sem si samote. Solza se mi je utrnila ras oko.
Kmalo bi bil pozabil, da imam listek v roki. Hlastno ga odprem ter počnem čitati. Ali dalje ko sem čital, manje som umel. Pričeti sem moral s kraja. List se glasi: Ljubljeni mi prijatelj !
Dovolite mi, da izpolnim svojo obljubo. Sedaj ko stojim na robu groba in upam, da v kratkih urah zapustim svet, ni mi hudo. Jaz zaničujem svet is dna svoje duše. Ne želim Bi, da bi se me kdo spominjal. Kakor razpade truplo v prah, tako naj izgine tudi moje ime.
Vam pa, dragi moj, hočem opisati mojo preteklost; učite se iz nje, kam dovede človeka strast. Zanašajoč so, da me ne bodete krivo sodili, povedati Vam hočem, kaj mi je grenilo življenja dni.
V hišici, kjer sem z Vami preživel nekoliko prijetnih ur, zagledal sem luč sveta; tu sem preživel najlepše dni svoje mladosti. Tu sem pa tudi prestal najhujšo bdi ter tu bodi tudi koneo mojemu življenju.
Vem, da Vam so še v spominu moji mnogobrojni vzdihi, sosebno takrat, ko sva zrla pri oknu na nasproti stoječo palačo : kraj začetka nesreče moje.
(Dalj« prihodnjič).
Politični pregled.
Notranja dežela.
Iz državnega zbora. Združenje Poljakov z levičarji dognana stvar! Tako Čitamo v ljubljanskega „Slovenca" dunajskem poročilu. V seji adresue komisije dne 30. aprila zahtevali so namreč poslanci dr. K a i z 1, princ 8chwarzen berg in kanonik K lun , da vlada jemlje enak ozir na razvoj druzih večjih mest, kakoršnega jemlje na mesto dunajsko. Kanonik Klun je osobito povdarjal potrebo, da se vravna Ljubljanica in osuši ljubljansko močvirje, katerega dela pa ne moreta izvršiti dežela in mesto sama, ampak trebata tudi državne podpore. Ako se torej adresa spominja mesta dunajskega, spominja naj se zajedno tudi druzih mest. Ali temu predlogu uprli so se levičarji in ljubeznjivi Poljaki. „Slovenec" se sicer kmalu potolaži češ, vsaj se je prijateljstvo Poljakov z levičarji razbilo koj druzega dne, ko je prišel na vrsto Plenerja predlog o šolstvu. (O tem predlogu govorili smo zadnjič. Op. ure.) Ali gospodje, vse prav in lepo. Vprašamo vas pa, kaj nam hasne zaveznik, o kojem danes ue vemo, kako bode jutri glasoval; čemu nam je prijatelj, na katerega se ne moremo nikdar zanašati mirno vestjo; kako ceno ima sobojevnik, ki gre danes z mano, jutri pa — z nasprotnikom!
V	isti seji adresne komisije nasveto-valje posl. Šuklje naslednji dodatek: „K sredstvom sa pospeševanje blagostanja dežel in za dosego in utrditev narodnega miru je brez dvoma prištevati uresničenje avstrijskim narodom v temeljnih zakonih zagotovljene ravnopravnosti. NajzvestejŠe udani poslat ci z živahnim veseljem pozdravljajo na to ozirajoče t»e besede Vašega Veličanstva in ž njim združujejo trdno upanje, da bode vlada v potili meri zadostovala dotičnim določbam temeljnih državnih zakonov.11 Dodatek ta so podpirali rasni govorniki. Toda zaman so bile njihove prošnje: Poljaki so se mu odločno vprii. Ali tudi tu je „Slovenčev" poročevalec nepoboljšljiv optimist: nadeja se še vedno, da se Poljaki poboljšajo.
V	seji dne 1. maja razpravljal je državni zbor o premembi volilnega reda, katero zahtevajo — kakor smo že poročali — predlogi Tilšerja, Plenerja, Ftirn-kransa, Gessmanna Jaxa in Trolla. — Dr. F e r j a n č i č je že dovriil svoje poročilo o gospoda Vergottinija volitvi. Volilna uradna pisma ostanejo poslancem na ogled skozi 14 dni, da se vsakdo lshko prepriča, kakih sredstev se je posluževala italijanska stranka. Kakor poizvemo is poročil, došlih nam z Dunaja, je velika večina poslancev menenja, da se volitev ta mora uničiti. Gospdda se jezč, da je uprav Ferjančič — ta „italijanofob* — poročevalec v tej zadevi. Seveda: Vergottini sam, ali morda Rizzi naj bi poročal, potem bi bili že zadovoljni. Dd, di, gospdda italijanska, minuli so časi, ko ste počenjali, kar ste hoteli!
Proračunski odsek je tudi že pričel svoja posvetovanja. Pri tej priliki opozarjal je poslanec Šuklje na nedostatnosti pri višjem sodišči graškem gledč slovenskega uradovanja. Konstatiral je tudi žalostno istino, da gre slovensko uradovanje, isvzemši deželo Kranjsko, rakovo pot. Justični minister grof Schon-born je odgovarjal, da se pri nameščenju uradnikov za okrožje graškega in tržaškega višjega sodišča zmirom ozira na jezikovne potrebe in da jim želi kolikor mogoče ustrezati. To pa ni vselej lahko; najlnglje gre na Kranjskem, težje na južnem Štajerskem in Koroškem, najtežavneje na Primorskem, kjer je treba dostikrat znati štiri jezike. Vprašanje, ali naj se razsodbe prevajajo od višjih ali od okrajnih sodišč, se konečno zdaj še ite di rešiti, zagotavlja pa, da se prav resno peča s to rečjo. Grof Sehonborn je tudi pozneje odgovarjal, da prosi, naj se mu naznani vsak
slučaj, v katerem se prezirajo jezikovne odrebe, in štel si bo v dolžnost, izraženim željam ustrezati in reč odpraviti.
V seji tega odseka dne 5. maja izjavil je minister za deželno brambo, da pri vojacih ne poznajo jezikovnego vprašanja. Spoznavanje in uporabljevanje različnih jezikov pospešuje se jednakomerno in brez kakoršnega-koli nasprotstva. Poslanec S t a 1 i t z se pritožuje, da trgovska mornarice izumira ter bi želel posebne banke za građenje ladij in za paroplovbo. Trgovinski minister se sklicuje na to, da da so novi parniki davkov prosti. Gosp. minister skrbi osobito za pospeševanj« lokalne paroplovbe. Subvencije za poštno službo znašajo na leto 66.000 gld.
Vnanje države.
Dne 2. maja dovršila se je v Geeste-munde ožja volitev za nemški državni zbor mej fiismarknm in sooijalistom Schmalfeldom. Bismarck je bil izvoljen 10.544 glasovi, Schmalfeld jih je, dobil 5486. Ne ve se pa, ali misli Bismarck in kedaj izvrševati svoj mandat. Odlični krogi berolinski menijo, da pride Bismarck še le v jeseni v državni zbor, ko bodo obravnavali o trgovinski pogodbi.
Dan 3. maja 1791 je velepomenben v zgodovini naroda poljskega. Tega dne je poljski kralj v Varšavi prostovoljno prisegel na novo konstitucijo. Ustava ta naj bi bila zopet ojačila poljsko državo. Želja ta se sicer ni izpolnila, kajti državo poljsko so dve leti pozneje v drugič razdelili in je leta 1705 povsem izginila se zemljevida evropskega ali narod poljski je vender-le ponosen na zgodovinski ta dogodek. S konstitucijo z dne 3, maja 1791 zadobil je narod poljski politiške pravice, za koje so morali drugi narodi v poznejših letih še-le kri prelivati. Spomin gori omenjenega zgodovinsko-vsžuega dne slavi sicer narod poljski vsako leto, letos — ob stoletnici — pa še posebno.
Poslanska zbornica italijanska obravnava o dohodkih 1. maja. Ministrski predsednik Rudini sahteva. da zbornica odobri postopanje vlade. Potem so vsprejeli dotični „dnevni red". Prvi del, ki govori o armadi, vsprejeli so skoro jednoglasno; drugi del pa, ki izreka zaupanje vladi, z 235 proti 113 glasom.
Tudi v francoski poslanski zbornici interpeloval je Dumay o do-godbih 1. maja. Minister Constans zagovarjal je naredbe vlade. Bulanžist Roche imenoval je Constansa morilca. Radi tega vsklika isključila ga je zbornica začasno. Zbornica vsprejela je potem 368 proti 172 glasom po vladi odobreni „dnevni red*, v kojem se isreka jednake simpatije do delavcev in do armade in v kojim is-raža zbornica trdno voljo mirnim potem sadovoljiti sahtevam delavcev.
Grška kraljičina Sofija, sestra nemškega cesarja, prestopila je dne 2. t. m. k pravoslavni veri. V proslavo tega dogodka, darovala se je po vsem Grškem služba božja. Vesti is Atene trdijo da je la korak storila iz lastnega nagiba ter utemeljujo to trditev s tem, da je kralj Jurij ie vedno evangelik, da-si kraljuje Grški že 26 let.
DOPISI.
Iz Šmarje pri Kopru, dne 13. aprila. [Izv. dop.] Gospod urednik, dovolite mi, da se tudi jaz dotaknem volitev volilnih mož, koje so se vršile v Pomjanu dne 23. in 24. februvarja t. I. in Vam povem, kako so hoteli po nasprotnikih najeti mešetarji naše ljudi siliti, da bi glasovali za nasprotniške kandidate. Da ne bi šli naši ljudje na volišče, hotel jih je naš kapovila s tem motiti, da je zmaga njim gotova ; pristavil je še, da so tudi v Dekanih i.i po večini občin koperskega okraja zmage gotovi. Neki M. je pa kar rekel, da ztnnga tista stranka, koja ima največ denarja. Ako me jutri
vidite iti v Pomjan, vedite, da sem za to bolje plačan, nego vsak doktor; plačilo dobim pa poprej, kakor jo dobivajo — nesramne ženske. Nasprotniki naši so se bahali, da jim je tako ogromna večina gotova, da bodo glasove šu nam lahko prodajali. Mi pa smo jim odgovorili, da se hočemo boriti do zadnjega.
Napočil je dan volitve. Skozi našo vas drdrale so kočija za kočijo — lepa vrsta jih je bilo. V kočijah pa je sedela koperska gospoda. Videče hiteti vse te strastno agitatorje na volišče, preletal nas je strah, da propademo. Ali sklep naš bil je nezrušljiv, da se jim ne vdamo do zadnjega.
Okoli 9. ure pričela je volitev. Dva iz naše vasi postavili smo pred vrata sobe, kjer jo bila volilna komisija, da zapisujeta naše in nasprotniške glasove. In tako smo vedeli vsak trenotek, kako stojimo.
Prvi dan imeli smo večino 70 glasov. Vračajoči se koperBki gospodi videlo se je na obrazu, kako so poparjeni. Druzega dne prišla je zopet dolga vrsta kočij. Srdito so gledali okoli sebe, mi pa smo vedeli, da nas čaka hud dan. In agitacija bila je res silna, kajti nasprotniki, videči, kako daleč so prvi dan zaostali, prigovarjali so na vse mogoče načine našim volilcem, da volijo žnjimi. Necega našega volilca premotili so s tem, da so mu pretili s „peticijo-nom". Koperska gospdda vprašali so natega S., koliko volilcev ima še doma? Ta jim odgovori: 70 ; v resnici pa jih je bilo samo Šest. Hitro sa vpregli kočije in hajd po-nje ) Pripeljali so jednega 83 letnega starčka, kateri jim je dolžan.
Simouu Krevatinu ponujali so 20 gl, da gro žnjimi, ali ni se jim udal. Antonu Krevatinu ponujali so 5 gl., ali ta jim je odgovoril, da niti za 20 ne gre.
Nekemu volilcu ponujali so 15 gld., a ta si je mislil, da mu dajo še več, ako bo sila in ni šel. Ko pri vseh teh niso nič opravili, prisiliti so hoteli Ivana Škr-janca, da gre žnjimi. Krik je privabil tudi naše ljudi, koji so vprašali znanega koperskega gospoda, kaj tu išče. Porogljivo jim je odgovoril, da je prišel na diverti-ment. Ker pa so nasprotni mešetarji tega volilca za roki vlekli, postavil se je jeden-naših z vilami po robu. Potem so ga izpustili in zbežali preklinjajoč.
Volitve so se končale dna 25. febru-varja, zmaga pa je bila naša. Prepevajoči „Hej Slovenci" vračali smo se na dom. Nek nasprotnik iz Gažona jokal se je na isgubi ter brisal si solzne oči.
Še nekaj. Nafti občinski odborniki dovolili so v seji 120 gl. za ljudsko štetje. G. tajniku se je pa to premalo zdelo in res so mu v občinski seji dne 9. pr. m., dovolili še 30 gld. Proti tej zahtevi so sicer glasovali dva is Šmaije, eden iz Po-mjana in trije iz Trušk, ali večina onih je zmagala. Kmalu bodemo imeli volitve za novi občinski odbor. Glejmo, da si izberemo skrbne in varčne odbornike! Kakor si posteljemo, tsko bodemo ležali.
Priprost kmet.
Različne vesti.
Njeg. Veličanstvo dojde dnu 22. t. m. na Reko k velikim vajom mornarice. Mesto ■e pripravlja za slovesen vsprejem. Na večer istega dne je bakljada iu sijajna predstava v gledališči. Dne 24. istega meseca pod& se Njeg. Veličanstvo v Opatijo in od todi v Dalmacijo.
Doiel je dne 3. t. m. v Trst nadvojvoda Viljem. Nadvojvoda je general konjice in višji nadzornik topničarstva. Dne 4. t. m. odpeljal se je v Gorico.
Osobna vest. Iz B«legagrada brzo-javljajo, da dospe v kratkem v Trst mini-sterski predsednik P a š i č. Od tu se poda na daljše zabavno potovanjo.
Iz odbora polit, društva „Edinost1'. Ker se je g. Ivan Nabergoj odpovedal časti I. podpredsednika, isvolii je odbor v
▼ svoji zadnji seji g. A. Trudna I. in gosp. Alojzija G o r i u p a II. podpredsednikom.
Umetnost. V prodajalnici g. Scholliana je na ogled krasna portretna slika gospe našega rodoljuba, g. Ivana Šabca. Slikal jo je g. Barison. Tukajšnja „Adria" trdi, da najostrejši kritik ne bi mogel sliki tej česa očitati.
Kdo le torej kriv P V „Slov. Narodu" čitamo neko „poslano" velepoštovanega dr. Ferjančiča, koje trdi, da ni opravičeno, kar „podtikamo" g. posl. Klunu v zadevi izbiranja kandidatov za proračunski odsek. Dobro: zabeležimo torej, da veleč. g. Klun ni kriv; sedaj pa smo vzlic temu Še vedno na istem mestu, kjer smo bili: kdo je krivPI
Za slovansko vzajemnost. List „Branik" se pritožuje, da se Slovani v Ogrski, da-si jih je dobra tretjina, puste raznarodovati. Madjari jih smatrajo za dober materijal, iz kojega je moči vse narediti. Madjari prejeli so od Slovanov kulturo, običaje in celo jezik, sedaj pa bi hoteli to slovanske narode pretvoriti v Madjare. Odvisno je od druzih Slovanov, da se » bodoče to ne bode dogajalo. Slovanska probujena narodna zavest in njih za madjarsko ni za las ne zaostajajoča kultura, mogli bi biti trdna zapreka madjarskim nastojanjem. Probujena zavest zahteva vzajemnosti. List ta hvali češko novinarstvo, koje je v z a d njem času svetu pokazalo v pravem svitu madjarske namene, ter želi, da bi II r-v a t j e i n S 1 o v e n o i v državnem s b o r u v z a j e m n o b r a n i 1 i prava svoja. Tem načinom bi se udušil partikularizam, toli škodljiv slovanski stvari. Posledica partikularizmu je bila taka, da smatrajo pojedine Slovane dobrim „zalo-žajem", kojega pohrustajo pri prvi ugodni priliki.
Svoji k svojim! Piše se nam; Slovenci imamo gotovo veliko svojih trgovcev v mestu, toda slovenskih napisov imamo jako malo. Menda so preplašljivi. Človeka res veseli, ako pogleda na veliki slovenski napis gosp. Ivana Prologa (via molin a vento). Tu dobiš vsake vrste jestvin po jako poštenih cenah in tudi postrežba je tu uljudna in točna. Meščani in okoličani — osobito pa Brškioe morale bi le tu kupovati potrebno moko. Ne pod-pirajmo tistih trgovcev, ki so le od nas obogateli, a vender vedno trdijo, da njim Slovenci nič ne dajo; v njih družinah se ne čuje druzega, kakor ščavo di qua in ičavo di la in po njih sobah vise podobe italijanskih velikušev. Torej, Slovenci in Slovenke, premislimo dobro, h komu gremo kupovat! Podpirajmo se vzajemno, dobiček bo nas vseh!
Za družbo sv. Cirila In Mstoda v Trstu darovali so gospa Metlikovič 40 kr., gospodičina Jugovio 20 kr., gg. I. U. 40 kr., Josip Urbančič 20 kr., J. L. 20 kr.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, darovali so botri in botre o priliki krsta „Vladimira" 8 gl. — Poslal je poznani Nabrežinski rodoljub I. N. Resman 2 gld. Od te svoto so darovali Sežanski in Ko-menski dejanje k i rodoljubi pri Blovesu „vrlega moža" g. barona C., 1 gld. 50 kr.; drugo jo dodal označeni gospod sam.
Vabilo. Čsstite ude in udinje „Delal-skega podpornega društva" vabita podpisana, da se izvolo udeležiti shoda, ki bode v nedoljo dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
Ivan Hvastja, Andrej Švagel,
nafiulnik.	tajnik.
Za VI. župno cerkev nabralo se je dosedaj 27,510 gl. 76 kr. Nadaljne prispevke ▼sprejemajo stavbeni odbor, škofijska pisarna in gg. župniki cele škofije.
Iz Rocola se nam piše : Te dni bila bo pri nas posvetovanja za ustanovitev novega pevskega društva. Zadnje seje udeležilo sojo 30 ukaželjnih luladeničev, ki so se upisali kot delujoči udje. Pri tej seji pročitala in pretresala so se pravila, ter se je sklenilo, napraviti osnovni Bhod
f že prihodnjo nedeljo. V vsaki seji počastil nas je tudi g. Iv. M. Klun, vrl rodoljub, ki ne zamudi nikdar prilike, pripravljati nas na narodno delo ter je v zadnji seji v polnoštevilnosti občinstva se posebej poudarjal potrebo narodnega probujenja v II. volilnem okraji. Postaviti hočemo v It. okraji novo trdnjavo proti sovražnemu navalu na čast vsej ostali okolici in narodu slovenskemu. In Vi Barkovljani, Rojan-čani itd., ki ste nam očitali narodno spanje (in imeli ste prav), evo vam: sedaj stojimo tudi mi v vaši armadi, ter braniti hočemo z enakim orožjem naše narodne pravice, koje nam pripadajo v koštitucijo-nelni državi, ali ialibog, se nam dosedaj ne dele.
Tedaj v nedeljo, dne 10. t. m. ob 5. popol. imamo osnovalni shod v gostilni pri lovcu. Slavno občinstvo iz mesta pro simo uljudno, da ne zamudi nas počastiti s svojim pohodom.	H.
Iz spodnje okolice se nam piše: Ba-večega se v nedeljo dne H. t. m. v Rojanu, užalilo me je videčega, kaj nam jo vso prinesla poznana sloveča koltura v to nase predmestje. V par zloglasnih tamošnjih krčmah bilo je kar natlačenega tam navadnega občinstva. Tu je navadno plešišče nižjih slojev ljudstva. Žal, da tu-sem zahaja tudi nekaj deklet. Videčimu naša do mača domača dekleta na takih plesiščih, vrteča se v neznosni gnječi ljudstva mora se vsakemu domačemu rodoljubu kar studiti ! Iz jedne teh krčem pripodil bo je kakih 12—14 let star deček tako pijan, da se je zvalil po tleh! Drugi, veči dečki poskušali so ga spraviti domov, a ta je klel in kričal „y kulturnem jeziku" in branil se večjih tovarišev. In ta deček, sin domačih okoličanskih starišev, ta 12 letni deček, napil se je v družbi poznanih Žensk ! Kam pridemo, ako bode naš živelj v predmestjih moralno in narodno tako propadal P! Rojanskim starišem pa je priporočati, naj čuvajo svoje otroke in dotičnim rodoljubom je priporočati, naj uporabijo vplivno avojo besedo, da ne bodo obiskovale domaČa dekleta enakih krčem!
Iz škrbino se nam piše: Prav veseli me, da vam morem poročati, da v tukajšnjem bralnem društvu prav pridno čitajo mladeniči in možje. Pohvaliti moramo našega organista, ali prosili bi ga iskreno, da nam osnuje pevsko društvo. To bi nam bilo v veliko korist in narodno vspodbujo. Glede na predstoječe občinske volitve svetovali bi, da si izberemo prave može, koji bi bili vsej občini v izgled; može, ki bi bili slični prejšnjemu županu, vrlemu I. P. Ta mož je sa občino veliko dobrega storil; razdelil nam je nekaj pašnika, popravil nam je vse vodnjake in ceste ; proti sv. Mihaelu zravnal je cesto, ki je bila strašno nevarna; slednjič si je z velikanskimi orgijami postavil lep spominek. Takih mož potrebujemo !
Družba balega križa. Družba ta obstoji na Dunaji že 9 let. Namen društvu je pa-trijotično-človekoljuben: da snuje zdra> vilnice za člane vojske, mornarice, deželne brambe in gojence vojaških vzgojevališč, odnosno, da jim po zdraviščih preskrbljuje brezplačna mesta. Pod pokroviteljstvom gosp. namestnika, viteza R i n a I d i n i j a, osnovala se je v Trstu podružnica tega društva. Odbor društva, kojemu predseduje Friderik vitez P o 11 i n i, vabi vse avstrijske domoljube, da pristopijo domoljubnemu temu društvu.
Ljudsko itotje V Srbiji. Cela Srbija ima 2.106,551 prebivalcev. Od leta 1884. pomnožilo se je prebivalstvo za 13.92 odstotkov. Glavno mesto Beligrad imelo je leta 1884. 35,483 prebivalcev, 1. janu-nuvarja 189!. pa 54.458 — toraj za 4010 odstotkov več.
Letina. V državnem zboru nemškem izrazil se je ministor Botticher: „Nade glede letošnje letine po vsem svetu niso slabe in so bo osobito v zadnjih dneh zboljšale. Ne ve so sicer še koliko žita bode na razpolago, toda nadejati se je, da bode množina zadostna". — Mi bi bili gospodu
nemškemu ministru jako hvaležni na njega zatrdilih, ako ne bi videli, da ti gospodje vsekdar opazujejo svet preoptimističnimi naočniki.
Nesreča. Krčmar Ivan Dakovič imel je posla na parniku „Imperator*. Po nesreči se mu izpodtakne in revež telebne skozi jedno odprtin v globino ladije. Poškodoval se je močno ; pretresel si je možgane ter mu je kri vrela iz nosa in očij. Prenesli so ga v bolnico.
Obesil se je v svojem stanovanji težak Anton Pečenko. Bil je 53 let star in oče trem otrokom. Usmrtil se je menda zato, ker je izgubil službo.
„Slovanskega Sveta" 6. štev. ima naslednjo vsebino; 1. Odlaganje. 2. Slovani v državnem zboru. 3. O kritiki dra. MahniČa. 4. Moravski ornamenti. 5. Ruske drobtinice. 6. Elegija. 7. Njiva. 8. Jedna knjiga i dva koledarja. 9. Drobiž. 10. Ogled po slovanskem svetu. 11. Književnost.
„Dom in Svet". Tega lista 5. zvezek ima naslednjo vsebino : 1. Dr. Janez Go-gola, ustanovnik „Marijanišča". Sp. —c—. 2. Divje deklice. H. A. H. 3. Gostačeva Piso 1». 4. Podobe iz naroda II. V uboš-tvu. Spisal Slavoljub Dobravec. 5. Človeška srca. Sp. Kranjaoin. 6. V babilonski suinosti. (Po 136. psalmu). Zl. A. H. 7. Vrbica Zl. I. ek. 8. Prazgodovinsko iz-kopine po Slovenskem. Priredil V. S. 9. Sv. Lucija na Primorskem kot prezgodo-vinsko grobišče. Spisal A. C. 10. Lepota v prirodi. Spisal Severus. 11. Trioleti X—XII. Zl. M. O. 12. Spomini s Planin. II. Planincu. Zl. A. M. 13. Poperki staro-slovenski. Piše P. Ladoslav. 14. Tvar in lik. Spisal —č—. 15. Zjutraj Zl. M. O.
16.	Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu. Piše F. S, Lekše. 17. „Ruska biblioteka* in naii prevodi slovanskih izvirnikov. Spisal V. B. 18. Doma in po svetu. Pregled prosvetnega gibanja narodov. Glavna seja društva sv. Jeronims. O srbskem slovstvu leta 1890. „Matica Slovenska". 19. „Ave Marija«. Zl. A. K. 20. Slovstvo. 21. Raznoterosti.
„Ljubljanski Zvon" prinaša v 5. zvezku nastopno vsebino: 1. Bistr&n: Godcev« pesem. 2. Zamejski: Ob stari listini. 3. Dr. Nevesekdo: 4000. Povest. (Dalje.) 4. Bistran : Ndduja in spomin. 5. Anton Kaspret; Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. (Dalje.) 6. Igo Kaš : Dalmatinske povesti. II. Pastir gljevski. 7. Gr. Novik: Utrinki. 8. Gr. Novik: Brez srca. 9. Dr. Janko Pajk : Dr. Jožef Mislej, slovenski uiodroslovec. 10. R. Perušek: Pop Pero. Črtica iz Bosne. 11. y.: Nagajiva ptica. 12. Bistr&n : Strte gosli. 13. Pod-goričau: Naši vaŠčanje. V. 14. Gašper Križnik: Narodne stvari. 15. A. A.: Slovarski p&berki. 16. Književna poročila.
17.	LiBtck.
Gospodarske ii utoviub stvari
Nektg za kmetovalce
nabral Rudolf Dslsaso.
(Koneo.) Juni (rožnik). Vsa orodja, koja ne rabijo na njivah, vrtih, moraš popraviti in vse vozove pregledati. Popraviti ti je tudi peči. Ta mesec je posebno ugoden za repo in zelje. Osipaj krompir in tursico. Ker krmiš živino z zelenjavo, moraš pogosto poatlati, gnoj pokidati in živali čiste imeti. Trte, koje so še na tleh, moraš h kolom privezati j nerodovitne trtne „odrasleke" porezati, da ne vzamejo soka zdravim trtam. Vso zelenjavo, kojo si vsejal v marcu ali aprilu, zdaj lahko preseješ. Hrani maslo tega meseca, ker je najbolj stanovitno. Zobljičresnje in jagode; oberi in otresi zrelo sadje zjutraj, prodno solnco roso posuši; nabrano sadje hrani na slami razloženo na hladnem kraji. V izbi, kjer ljudje spijo, ne imej sadja, kajti od tega glava boli, prai oslabe in je radi vlažnosti nezdravo. Sej „endivijo solato", zimsko redkev. Obloži slaba drevesa z ovčjim ali kravjim starim gnojem. Ne pij na vroče, temveč ohladi se počasi, namreč, da si spereš usta z vodo, izmiješ vrat in roke nad pestjo, potem še le siueš piti.
Juli (mali srpan).
Suši črešuje, višnje i rudeče grozdiče, za zimo Sadi sdeno, tudi za zelje je še čas, če je že posejano okoplji i osuj je.
Vničuj žuželke. V tem uieseci moroš tudi zgodnje sadje okulirati, pri prej oku-liranih drevesnih debelcih odrezi vozilo, da pride lahko zrak blizo. Sej repo i plej jo koncem meseca. Namoči travnike, to jitn je gnoj. Pazi na prašiče, da lauu no jedo, kajti to je za nje strup. Hoj lan I Ženi živino na pašo, le kadar je hladno; ovce i jagnjeta obdrži, če je deževno, doma. Hrani kumare v kisu za zimo. Kadar je vročina zdrži se vina. Pazi na perutnino, ker kuna i dihur imata mladiče i za njo lazita. Daj poslom boljšo hran«4, ker bo težkih del trudni. Če imaš zgodnji krompir na polji, pokoplji ga.
Avgust (veliki srpan.)
Čisti vodnjake i vodotoke. Ilrani kokošja jajca v hladnih shrambah, v pepelu, suhem pesku, v prosu ali otrobih ; v tem mesecu shranjena so najstanovitnejša. V viših hribih je Ledaj primeren čas sejati smreke. Zaznamuj drevesa, koje bodeš po zimi posekal. Razori strnišča. Pristriži drevesa, koja obilo rodč. Varno odtrgaj zrelo sadje, no smeš je pa klatiti, da ne gnije. Jej zrelo sadje; iz nezrelega sadja, ki zgodaj raz drevje pada, naredi /ganje ali pa je kuhaj prašičem. .Tako pozornost obrniti moraš na vino, da ti ne zavre ali pa, da se ne skisa. Če so gosenice na repi i želji, glej, da jih omete*. Vinsko trto niAndaj t. j. oberi nekaj perja, da bolj dozori.
September (kiraovec).
Osnaži kašče i druge shrambe. Pripravi prejo za tkalca. Sedaj je čas mlatve. Pokosi deteljo in posuši jo. Koncem me* seča pasts govedo že lahko na travnikih. Živino, kojo vporabljaš za vožnjo, moraš jako dobro krmiti.^Sej ozimnino, da se do« bto zarase. Izkoplji bolelina drevesa, če se nahajajo pri drevesih „povodnice*, odreži jih, da ne jemljejo soka rodovitnemu drevesu. Sadno drevje, koje si že obral, odkoplji nad korenino i osuj je z drugo dobro zemljo. Olupi dobre hruške ter jih posuši (za bolne i stare jako dobra pijača.) V vinogradih nadaljuj delo; če je grozdja kaj na tleh, vzdigni je, da ne gnjije.
Obiraj selje. Na vrtu sej korenje i spinačo, da boš zgodaj imel za kuho. Kjer je krompir po sadežih nasejan, pokoplji ga.
Sekaj i podiraj drevesa za drva. Meliso, žajbelj, petršilj, luštrik, krebulico i druzih zelišč shrani za zimo; otrebi i čisto operi, posuši jih v senci, ne na solnci; ko so suhe. spravi jih v hram, hrani jih na suhem. Sej pšenico i rž. Požanji, kar je poletnega žita.
Oktober (vinotok).
Poletno klajo polagoma zamenjaj s zimsko. Zjutraj predno izženeš živino na pašo, položi joj v hlevu nekoliko suhe krme. Podiraj tudi v tem meseoi drevesa za kurjavo. Zdaj je najvažnejši čas za vinogradnika. Trgatev pride; popravi stiskalnice (preše), operi vinsko posodo* Pri trgatvi skrbi, da vso gnjilobo odpraviš od zrelih jagod, kajti če vse skupaj zmestiš ima mošt i potem vino grenak okus; ples-njiv duh. Mošta preveč ne pij. Če hočeš kvas (karvojce) pripraviti, imeti moraš proseno ali pa ječmenovo, zmešano s koruzno moko.
Kadar „nalivaš", vzemi „snmotirčnik* (t. j. mošt, ki je v bednji prav pri dnu) i zmesi. Karvojce lahko sušiš na solnci, ne sme pa biti vetreno, kajti potem se skisajo. Če je pa vreme neugodno, posušil jih lahko za ognjem. Ne pokladaj sadja na kupo, teuiuč po policah. Odstrani gnjilo. Do Vseh Svetih spravi vso iz polja domu, ker ti lahko sneg zapade. Steri lan i konopljo. Nagrabi dosti stelje sa zimo. Oskrbi si zimskih oblačil. Nanosi vrtnino v hram, da nasadiš vrtnino.
Novembor (listopad). Poišči kolovrat kajti: „Čim bolj bo pridna po zimi predica, Tem bolj bo rožljala pod palcem petica." Prezrači kleti, če je pa slana, imej jih zaprte. Kar imaš še mlatve, omlati. Vodotoke ogrni se slamo. Če je kaka repa še na polji, izruj jo. Poreži zelje, če tega nisi že prej storil v oktobru.
Vari, da se živali ne prehlade ; imej gorke, suhe i snažne hleve, dvakrat na dan jih provetri, kadar napajaš. Ime) tudi kure na toplem, da prej nesejo. Okoplji i pognoji drevesa i pokrij sadje se slamo. Žito v mlin, ker je dosti vode. Prevdari koliko imaš krme, da veš, koliko rediti, prodati, zaklati. Dajaj kravam surove kisle
repe, de ludi ho mleko vodeno, koristno pa je radi kužnih boleznij. Vinske trte na tla položi, eas „zemljanjn" je sedaj, smeš pa tudi trte že sedaj olirezat«.
December (gruden).
Skrbi, da okna pri hlevih i hramih dobro zitsnašiS, da ti ne bo snežilo notri. Vozi gnnj na polje. Skrbi, da bo žival čista. Pri lepem vremenu presadi drevesca; mlada drevesa se slamo ovij. Spa-lirska drevesa obreži. Suši meso v decembru i januvarji.
Ce zmrzne mc»o, jajca, sadje, leži naj potem zmrznjeno tako dolgo v mrzlej vodi, da se otaja, (kajti voda potegne zmrzlino nase.)
Varuj kruh pred zmrzlino. Gorkega kruiia ne jej, ni zdrav. Pitaj dobro prašiče, će pa radi ne jedo. daj jim na peči dobro posušenega ovsa jesti.
Popravljaj kmetska orodja, kajti sedaj imaš ras; čas je pa zlato!
DRO O E F\ I J A.
na veliko i malo
G. B. ANGELI
«-» TRST
Piuzza della Legnu, br, 1.
sa odlikovanom tvornicom kista
i velikim Hhladisčem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezko, frnnoezke, nje mačke itd. itd.
Oslm toga vollk izbor
MINERALNIH VODA
dobavljenih ravno iz vrela zajamčene Bvieže, kano i:
Sumpora iz Romanje
za sumporati trsje, pomjeSanoga sa modrom galicom vrlo fino snmoljenoga, uporabiva proti mildevu (peronospori). 2—8
Grlena bol kašalj, hreputavics. promuklost. nazeb. zadavica, rora. zapala ustijah itd.
mojfu »e u kratko vrieme izliečiti rabljenjnm
nadarenih
2j>- :jo
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
što jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kasljnć noćih, navadne jutranje hreputavice t grlenili zapalab nestaje kao za čudo naimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Y;ilja se paziti od varalicali, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve aladkiŠe (1'astiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutij ice (skatule) moj podpis. Svaki kotaad tih sladkisah ima ntisnuto na jednoj Strani „Paatiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmaroia Prendini in Trieste) i u slavnijih ljekarnali svieta.	42—43
HIŠA
odda se v najem ali proda pri sv. Ivanu, prikladna za krčmo. — Povprašati je pri vratarju hiše A <j u e d o 11 o štv. 8.
2=»3
Znaten postransk zaslužek,
koji se vedno vekSa in reč let traja, dobe pripravne in zanesljiv« osobe, katerih preSnje življenje pa mora biti neomadežerano in ki so v vedni dotiki z občinstvom. Dosluženi žan-darmi in podčastniki imajo prednost. Povprašuje se pod „G. S. 1891." Graz, postlagernd. 22 — 25
I.
veliki izlet po železnici
TRST-BEKA IN NAZAJ
POVODOM SLOVESNOSTI
MATERE BOŽJE MILOSTI
pri koji slovesnosti se bode praznovalo aeststoletje, odkar se je preselila na Trsat Sveta hiša.
Ued obredov, koji se bodo obhajali priobči se po vBeli župnijah in občinah. Dne 0. maja zjutraj odide poseben železniški vlak Vozne cene ho naslednje II. razred tja in nazaj gold. C — III. razred tja in nazaj gold. 4 za osobo. Z Reke povrne se vlak dne 10. inaja zvečer.
Z zgornjo vožno ceno plačana je tudi knjižica, obsegajoča pojasnila o slovesnosti, kakor tudi knjižica: Kratke vesti o sretiSču. Obe knjižici izdajo so v treh jezikih ; vsakdo si torej lahko izbore.
Kdor želi podpisom izjaviti, de se udeleži isleta, oglasiti se more v vsaki vasi in občini pri tamošnjih župnih uradih.
V Trstu pa se je priglaniti pri mejnarodni agenciji Csrlo Pirelli, Via Arsenale štev. 2.
Opazka: Razume se, da so povrne uplačan denar brez obotavljanja ako no bi bilo izleta radi prepičlega števila priglašenih.	8—8
Naznanilo.
P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril
na Dunaji, I., Kohlmarkt št. 22.
ELEKTROTEHNIČEN ZAVOD
Vpprejemam vsa deln. spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr.
Cene računam najsolidnejše.
Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo.	3—8
J. ŠČUKA & Comp-
IVAH GODINA
ima svojo
kleparsko delavnico
v ulici via Giutia it. 21.
Prodaja, napravlja in popravlja vsake vrsto kleparske stvari, bodisi iz cinka, koeiterja, bakra ali medena itd ; galivnike vsake vrste ; vrče za mleko, vrče za nategavanje vode in druge za pohiftt7o potrebne stvari; različne mehe za žvepljanje ; aesalke za vodo ; banje za kopanje.
Priporočam se toraj vsem onim, ki potrebujejo take reči, in pridodam še, da so pri meni cene jako nizke.	5—10
ŠUŠI
lasna
imiiisisiss
Avgust Brunner
TRST Via 0 o 111 i številka 6 a.
Tovarna strojev in železolivnira
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa hoiii spu-
dajoča d«"la kakor: STROJE, PREŠE, SK-
8ALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI vrčja in manja POPRAVLJANJA.
Za notranje dežele prosto carine.
I>ie Maschinen-Pabrik umi Eisengiesserei von
August Brunner
ttbernimnit alle einschlfi-gigi'n Arbmten als: MASCHINEN, FRESSEN, PUM PEN,
GITTER, S^ULEN, ltv HllEN, groHsere und kleinere RKPAlfATUREN. Naeh dem Inlande zollfrui.
Telefon etv. 291.
1 - 12
Razumnim možem
v starosti od 25—40 let, neoienjenim, zdravim in krepkim, ki so nemškega in tudi nlovenukega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni, in morejo dokazati, da je bilo njihovo dosedajno življenje neomadfžuvano, ter da je njihovogmotno stanje vredjeno, ponuja so z oddajo službe potovalnega zastopnika, kateri službi bi se morali zavsem posvetiti, in s katero je združena stalne plača z stratiMkimi dohodki, prilika si, ako ae njih sposobnost dokaže, zagotoviti sigurno iu stalna bodočnost.
Za to »lužbo se pa naj le take osobo potegujejo, katere vsem tem zahtevam vstrezajo in ki imajo veselje do potovalnega posla in bo vajune svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo in žilavo Vztrajnostjo izpolnovati, pri čemur so pa tudi brezmadežno obnašanje zahteva.
Lastnoročne, nemško in slovensko pisane pro&nje, katerim se morejo priložiti prepisi spričeval, se naj pošljejo pod .11.471" v Gradol, po.Ue restante.	10—1 o
CARLO PIRELLI
mednarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delulccm po nizkih cenah in na vse kraje.	h—18
Vaba za ribji lov
IZVRSTNO! 2-4
Kdor hoče vspesnn ribariti po odprtem ali za-prtorn vodovji (po rekah, bajerjih itd.) bodisi s trnkom ali mrežo in ribe od daleč in iz globine vabiti, kupi naj si moje izvrstne nrzastriipljene vabe za ribji lov s poukom, kako je isto rabiti. Doilo mi je obilo zahvalnih pisem, fena 2 marki. Izdelujem tudi poznano dobre vabe za lov na rake, vidre, podlasice, zajce, lisice, dihurje, srne itd. Cena i\ 2.20 mark. — Naslov: Purtaskievviez Witterungsfal3. BKESLAU, Kletschknuerstrasse 4.
Mejnarodni promet prve Primorske družbe za prevažanje meblev
konrad exner
via iSijuero Nuovo St. 7, skladiSča via Ferriera
St. 9 ^Telefon St. 265) v Tratu.
.CONRAD EXNER "
apuditiAo Sabiffahrl
Podružnice v Pulji, Gorici, na Reki i a v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov.
Prevažanje mžblev vzprejomlje se na vse strani.
—	Razpošiljajo in vzprejomlje j o so v varstvo
kovčegi, zaboji, koši itd.
Trgovinska agentura državnih železnic. — Spedicijski bureau c. kr. južne železnice v OPATIJI.
Redna dovažanja in odvažanja do in od parnikov
—	Nakladanja in razpošiljanja na vse strani. — Zsstopniki v vseh mestih dotna in v inozemstvu. Služba za poštne in hitre pošiljntvo in po&iljatve
8—8	prtljage.
Glavna agentura paroplevnfh družb za Istro in Dalmacijo.
NB. Prazni vozovi za prevažanje meblov odpošiljajo se točno na vse poBtajo. Informacije točne iii gratis. Vprašanja jo stavljati di-roktno na centralo v Trstu.	1-8
Krasne neorke na privatne naručitelje 20-12	badava i frnnco.
Jošto navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirano i u z ulozak od 20 fnr., koji de se nakon ovršene naručbo uračunati,
Tvari za odjela.
Poruvien i Dosking za visoko Hveeen*tro; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, to za veterane, vatrogasce, sokol ase, 11 vri; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapnte, tvari koje so pere,
Plaid za putnik« od 4 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, pofttene, trajno, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofsky-a u Urnu.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od '/, milijuna for. a. v. to u mojoj svjetskoj poslovnici j >st pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih ostanak a i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uzorkah u kratko ništa preostalo, te je ono usljed toga prava slieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ustanaka, te su u takovih slučajevih odrezei uzmaka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja jesu bjelodane. — Odro z cl, koji no nedopmlaju, zamjenjuju tm i! ne povrati novac. Kod naročite treba navesti bolu. duljinu i uienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje
preko 10 for. frutko. 12-24 Dopimije u njemačkom, madjarsikoui, česUuia, poljakom, itaUjiLUskoiu i fraune/koin jeziku.
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seno, nila-tilniee, strojeve za vueitbu lokomobile, triere, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Ujickseovel strojeve za rezanje krme, mlinove za d robnu melju, strojeve za rezanje rejie, mlinove za voće, tiskaluice zn voće, strojeve za tiskanje grozdja i vinske tiskaluice tiskaluice za masline, strojeve proti peronospori, stro-Ijeve za lupljenje voća, spreme za sušenje voća i povrtja, vinske sisaljke. spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za bla^o, separatore za mlieko, dizaljk« za posudje, vrtaće strojeve, samostalno tljelujuće tiskaluice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sve izvrstno izvedene. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, rtoba pokusa! Skladfcće gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
II- Pr^terstraese fc>«~. 78.
Bogato ilustrovane, od 1-M stranica, cienike u njemaAom, talijanskom i slavenskom jeziku šalje ae na zahtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati će se posvud.
Dežnike in solncnike
jednostavne do najelegantuejših iz solidnega blaga, skrbno izdelaue v najvecjej izberi in po čudovito nizkih 1	cenah priporoča
L MIHU
v Ljubljani
Mestni trg štev. 15
tovarna za izdelovanje dežnikov ]	in solnenikov.
1 Preobleke in poprave se dobro in po ceni izvrše.
Naročila po poŠti se liitro izvrše proti povzetju.
Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago. 4_9
Lastnik pol. druft*-n .,£«iin0St".
Tidajatelj in odgovorni urndnik Maks CotiČ.
Ti^knrnn Dolenc v Trstu