Leto 117.» šlev. 10. V Cell», soboia due 22. fanuarja 1921. PavSalnt franko. Idoiini iztis ca , w BHLJBk Hl mR Hl MB H^^H^ LL^b ^Httl ^i^^^te Liub/janaff flMH ^^^flv ^^L^B ^K^^B JIHBH Stane celoletno 120 K, meseCno 10 K. -- Oglasi za vsak mm višine stolpca 1 K 20 v. Reklama mcd tekstom, osnirtnicc in zahvale t K 50 v. ¦— Posamezna števllha stane 1 K. IzHaja vsak torek, cetrteK In soboto. Urcdnišf VO Strossmajerjcva ul. St. 1,1. iiadstr. Telefon St. 53. Upravntšlvo Strossmajcrjeva ul. št. 1. pritličje. Telefon 5t. 65. RaCun kr. poStnerja Cekovnega urada št. 10.066. IVAN PREKORŠEK: Politicno pismo« Skoro potcčeta dva meseca, od- kar smo imeli volitve v konstituanto. V svobodnih volitvah si je narod Ju- goslavije izbrai svoje N zastopnike, po- slal je v Beograd može svojega za~ upanja in jim poveril veliko nalogo, da položijo z ustavo temelj novi skupni domovini. Reči moiarno, da so se vo- litve izvršile v znamenju radikalnih gesel in odpora proti vsemu in vsem, ki so vladali od dnij prevrata pa do 28. novenibra 1920. Da so šle v boj z demagoStvoni tudi skupine, ki so ves čas začasnega Narodncga pred- stavništva irnele v Beogradu veliko in odločilno besedo, to za poznavalca nek- danje slovenske klcrikalne politike ni bilo nič nepričakovanega, nič novega. Slovenski klerikalizem s' je ostal do- sleden v izbiranju sredstev za dosego cilja, sei pa je vendarle še dalje, ko smo bili tega vajeni v preteklosti, v dobi habsburgovski. Nekdaj, v dobi niočnega avstrijskega režima, je znal pač izigravati slovenske narodne in- te res e v prid pozicije svoje stranke, stal pa je dosledno v dejanju, besedah in v svojem tisku na absolutno mo- "arhističrio-dižavnem stališču. Tega stalisča državne afirmacije pa si slo- venski klerikaüzem v naši novi državi ui nikdar osvojil, dasi je ves čas ob- stoja Jugoblavije mogučno vlacial v Ljubljani in Beogradu, bolj ko kedaj- koli poprej. Izid volltev pa je izbil bobnečemn sodti dno, še manj je bilo izgleda za nadvlado v Siovenij', in šli so z vi- hrajočimi zastavsmi katoliSki voditeljl katoliškega siovenskega naroda močno na levo ter začeli očito ljubimkati in straSiti z republikanistvom. Tisti, ki so nas učili, da moramo verovati v jednega Boga in da je vsa posvetna in vladarska oblast od tega istega Boga, so nasiopili kot rušitelji svojih temeljnih naukov med svojim vernirn narodom. In narod, ki jim je svojčas veroval ter v svoji dobsi veri pl&mtel za avstrijanstvo in bosnel proti srbskim izdajalcem v vrstah napredne inteli- gence slovenske, jim zopet t\\ brez- pogojno in brez lastne misli veruje ail pa stoji zbegan v dno duSe in pre- haja v vrste onih, ki zabavljajo In gre- 5»}o naU državo. Socijaina denokracija in kornuni- üem, v kolikor nimata zasiombe v in- dustrijskem in deloma 2e tudi v po- ijedelskem delavstvu ter deloma vurad- niStvLi, sta osredotoCena na gotove in- dustrijske centre ter s svojimi slučaj- uimi pridobitvami glač sprerneniti točke profesorskega programa, da je kmetijski tUan naj- važnejši, pa tudi njihovi shodi ne, če tudi na njili hujskajo proti detno- kratski gospodi. Narod hoče dela, če se njegovi kmetski poslanci ne zave- dajo te dolžnosti, je to znak tiste ne- zrelosti, ki vodi v prcpadanje in ne zaslnži v vrstah zavednega naroda ni- kakega prizanaSanja. Slovenska demo- kraciia predstavlja danes po svojih treh poslancih v Becgradu Sievilno malo, njena naloga in odgovornost pa je pravtako velika, kakcr ie bila v dnevih prevrata, ako hočejo druge stranke zares samo pasivno doživljati in hraniti svojo politicno modrost v učenih bukvah ali pa demagoških frazith. Da hodijo to pot tudi sloven- ski krnetijci, pač ni v interesu njiho- vih naprednih kmeSkih volilcev, če jim je odgovornost za dižavo že tako po- stranska zadeva. f Vojvoda Živojin Mišič. Iz Beograda prihaja tužna vest, da jo dne 20. tm. ob 6. uri zjutraj umrl vojvoda Živoiin Mišič, vojskovodja na- Sega naroda. Rojen 7. jul. 1855vStru- ganikn pod Suvoborom pri Valjevu, je dovrSil 6 gimnazii in srbsko artilcrij- sko solo, ki se je pozneje spretnenila v vojno akademijo. 10. sept. 1876 je bil imenovan za podporučnika in avanziial polap;oma do majorja. Udeležil se je 1. 1885 srbsko-bolgarske vojne in se od- iikovp.l pri SJivnici in pod Pirolom. Po- stal je pozneje profe^or strategije na vigji vojni Soli. L 1903 je bil kot pol- kovnik vpokojen, I. 1908. — za časa anftksijske krize — pa zopet aktiviran in dodaljen generalissimu vojvodi Put- niku. Skupno ž mini ;e izvrgil pt-prave zn balkansko vojno. Po bitki pri Ku- manrn/cin 20. okt. 1912 je r«;sno od dolnje hiše. (Dalje sledi.) lz Korotana. Slovenske Kostllne zapirajo Nemci na Koroškem Če je k)e v kaki gostilni slovensko omizje brez nemčunev, že se ieče, da je bilo zboiovanje in — hajd! — gostilna se zapre. Ali bi ne küzalo tudi v Sloveniji enako postonati napram nemčurskim gostilnam? Zob za zob! Slovenskega odvetnlka dr. Schau- bacha v Borovljah je na predlog od- vetniške zboruice odstavilo višje de- želno sodišče v Ce'ovcu, češ, da ne uživa zaupanja odvetniškega stanu. Tako delajo Nemci na Koroškem. Za- upanje naše odvetniške zbornice v Liubljani pa uživajo vsi mogoči Ju- ritschi, Biankeji, Kuoniki, Mravla&gi itd., ki so iprali proti Slovencern vedno najogflbntjšo ulugo. Da, r.aše kava- lirstvo ! Slovensko Solst.vo na Koroškem je bilo pred rjlcbiscitom že krasno raz- vito. Imeli so Slovenci ljudske in srednje sole. Do teh šol imajo tudi pravico po senžermenski pogodbi. Nemška uprava je takoj udušila vse slovensko šolstvo in blizu 100.000 koroških Slovencev nima dancs niti ene slovenske srednje, niti ljudske Sole več. Brez komentarjal Mariborske novice. V Avstrijo izselltl S3 namerava sedanji lastnik gostilne »pri črnem Orlu«, Tscharre. Baje mu Jugoslavija več ne diši. Občnl zbcr Dijaškega doma se vr5i 28. tm. Morilec Eferl — v zaporlh V sredo zvečer se je vračal jetniški paz- nik KoroSec skczi lajtsrSpors'lci gozd v Maribor. NepriČakovano skoči pred njega na cesfo neznanec. Ko ga Korošec po- zove, da se legitimira, je neznanec kratko izjavil: »Jaz sem Eferi«. Mirne- mu, prijaznemu prigovarjanju KoroSca, naj se sam javi oblastim, se je Eferl udal, oclšel s Korošcem v inesto in se javil policiji, ki ga je izročila sodišču. Društvo ju^oslovanskih poštnih uslužbencev v Marlboru vabi člane in prijatelje na svoj plesni venček dne 1. februarja 1921 ob 20. uri v Of:cir- skem domu (Kazino) v Mariboru. Vo- jaška godba! Prvovrstni šotoril Obleka promenadna. (k) Ptujske novice. Regulacija Pesnice. Kakor znano, je Pesnica od izliva do Možkanjc že regulirana, deloma pred vojno, deloma med vojno. Zad- njih pet let se ni ničesar storilo. Zad- nje velike poplave v deževnih letih so povzročile, da se je regulirana stru- ga poSkodovala in obrežje, ki je bilo umetno napravljeno, raztrgalo. Da se ne uniči že izvršena regulacija, je ptuj- ski okrajni zastop v zvezi s piujskim okrajnim glavarstvom zaprosil pri de- želni vladi v Ljubljani, da se zavaruje obrežje regulirane struge in poSkodbe nemudoma popravijo. Deželna vlada je po strokovniakih pregledala vso re- gulacijo ter napravila proračun za po- pravila. Ta proračun znaša 125.000 K, od katerega krije državni prispevek 50%. to je polovico, okraj ormoSki 23.500 K, ptujski okraj pa 39 000 K, torei drugo polovico. Denar se mora založiti takoj, ker se že kmalu name- rava pričeti z delom. Nova regulacija prMe v izvršitev, ko bo regulirana struga popravljena in zavarovana. Proiektirana regulaciia je določena za najnevarnejši del, to je od Moškanjc do Pacinja. Kdor je imel kdaj priliko, videti široke poplave Pes- nice v tem delu, se je začudeno vpra- šal, zakaj se je z regulacijo tako dol- go odlašalo. Na kilometre širokosti je voda stala čez travnike in njive ter uničila pridelke. Ves promet je bil ustavljen, saj je bilo mogoče le s težkim tovorom prevoziti vodo, f^i jc stala do 1 metra nad okrajno cesto. Take poplave so se vršile v lctu tri- do Stirikrat in še več. Deželna vlada je uslišala vedne prošnje prebivalstva ter se odločila k temu, da se ta poplavam najbolj pod- vrženi del Pesniške doline zbolj5a in Pesnica regulira. Za ta s;cer kratki kos Pesnice je proračunjenih 14 milijonov kron. Vsako leto bi se izvršilo nekaj regulacije, kakor bodo pač sredstva na razpolago. Pruxeti se namerava že letos z delom. Država je obljubila pri- spevka 90 odsfotkov, ptujski okraj pa mora kriti 10 odstotkov, torej od ceie rey;ulacije plača država 13 milijonov, okrajni zastop ptujski pa 1 milijon. V letu 4-921/22 bode na razpolago 1 mi- lijon kron. Neizmerna zasluga za napovedano regulacijo Pesnice gre vodji okrajnega glavarstva v Ptuju gosp. dr. O. Pirk- meierju, ki se je trudil in posredoval pri vladi. da je sprejela v svoj dalo- krog tudi navedeno regulaciio. Okrajni zastop ptuiski je v seji sosveta dne 13. Jan. 1921 tudi priznal zasluge g giavarja dr. Pirkmeierja ter mu izrekel javno za njegov trud in skrb v korist prebivalstva ptujskega okraja najtopleiso zahvalo. Vsi faktorji, ki so pripomogli k temu uspehu, posebno pa deželna vla- da in generalna inSpekcija voda v Ljubljani, bodo deležni iskrene hvalež- nosti prebivalstva ptujskega okraja, ki uvidi, da sme zaupati v svoje oblasri in vladi. S spoStovanjem in zaupanjem bode zrlo v državne krmiiarje, ki mu na eni strani sicer nalagajo dolžnost plačevati davke, na drugi strani pa zopet skrbijo za to, da se nekaj stori v prid in blagor ljudstva. PouČna predavania. Okrajni za- stop ptujski je edrri najbolj dclavnih zastopov na bivšem Štajerskem. V zadnji seji je odločil naprositi živino- zdravnika g. Jedličko za pou^na pre- davanja o Živinoreji ter g. Z'upanca za predavanje o sadjarstvu in vinarstvu. Predavanje hoče subvencijonirati, da tako pospeši ljudski pouk. Na sedežu kmetijskih podružnic se bodo vršila napovedana poučna predavanja ter pravočasno razglasila. Kmetovalci naj se pridno udeležijo pouka 1 Okrožna gradbena sekclja v Ptuju se je ustanovila s posredovaniem ptujskega okrajnega glavarstva ter o krajnega zastopa v Ptuju. Vodja grad- bene sekcije je g. inž. Vanck, ki je že doSel na lice mesta. S tem se je \z- polnila nujna želja prebivalstva, ki ima sedaj na razpolago strokovnjaka za cestne zgradbe in mostove kakor za regulacije in druga večja dela, ki že čak^:- dolgo let izvršitve. lJtuj. VodstvO poštnega urada Ptuj je podeljeno višjemu poštnemu upra- viteliu Ivanu Velepiču. — Odvetnik dr. Fr. Hojnik se poroči z gospodično Olgo Zupančičevo. Celjske novice- Za vzpostavitev mestnega Sol- skega sveta. Zasiooniki demokratske in soojalnodemokratske stranke v mestnem sosvetu so v seji sosveta dne 18. tm. podali protest zoper uki- nitev avtonomije mesta Celja v Sol- skih zadevah ter odločno zahtevo, da se ista vzpostavi in reaktivira prejšnji mestni solski svet, ki je bil lani av- gusta meseca vsled klerikalnih intrig razpuščen. Vsaka gorska obiina ima svo| solski svet, mesto Celje pa vsled klerkalne strankarske hudobije že od avjju^ta lanskega leta nima svojega šolskega zastopstva. Brez pardonal Vedno znova se dogajbja;o slučaji, da razni nemSku- tarski zabavljači na najbolj prostaški način zabavljajo javno proti naši državi. Da se takim elementom zavežejo hu- dobni jez'ki, je najbolj priprosto, da se vsakesa takega s popisom njih protidržavnih izjav in s pričami naznani bhžnji policijski ali orožniški postaj'». To ni nikako denuncijantstvo, ampak nujno potrebno čiščenje naše zemlje od elementov, ki so hudobni dovolj, da zamenjajo zdravo kritiko obstoječih razmer z lažnivo hujskarijo. — Tudi so postali razni nemSkutarji zopet tako drzni, da javno pojejo izzivalne pesmi, kakor »Wacht am Rhein« itd. Tako se ie nedavno zgodho v Petrovčah, kjer so tudi na kolodvoru celjski me- hanik Neger, mladi Jansekovič iz Pe- trovč in drugi v družbi bivšega jugo- slovanskega poročnika grdo zasramo- vali na§e narodne svetinje, tako da jih je moralo nekaj v C<-lju v zapor. Liu- dem Negerjevega kova treba brez par- dona stopiti na nemLurske strupene jezike. PreselJtev vojaških komand v Celju. Preselila se je Komanda mesta u Ceiju in Celjska Pukovska OkruXna Komanda iz vojaSnice Kralja Petra I. v prostore bivš'»ga okrožnega sodišča, Piešernova ulica šr. 8, I. nadstropje. UstanovMev oficirskega doma celjske garnizlje. V goboto 22. jan. 1921 ob 17. uri se vrši sploSno zbo- rovanje aktivmh in rezervnih of^cirjev Celjske garnizije za ustanovo oficir- skega doma Celjske garnizije. Dnevni red: Pretres statutov, članarma in even- tnalnosti. Gospodje rezervni oficirji, kateri name-avajo pristopiii kut člani, se prosijo, da se udeležijo zborovanja. Tihotapci z avstrijsklml bankovc? — v Cetju /asačenl. Due 18. t. m. ob 19. uri zvečer se ie posrečilo or- gar.om celjskega policijskega oddelka s pomočjo 2 Železn. uslužbencev iz- sledti in aretirati nekega Arpad Mayers- Sohn in Studier Josipn, oba »z Dunaja, ki sta nameravala vtihotapiti v 2 na- la§č zato pripravljenih kovčkih in ste- klenicah nič manj nego 1,429 000 K. Kot pomagaCa tem čifutom sta bila istodobmo aretirana neki Peter RuČigaj in Iva'ia R«?g;orš*»k. Vsi so bili oddani 19. Im. v Ziij. ore tukajšnje okrožne so- dnije na razpolago dižavnega pravd- r.ištva. Ravno istemu uradu se je od- da! tudi ves zaplenjeni denar. Ogromna vsota denarja je v starih avstrijskih bankovcih po 100 K, ki so Še ncžl- jiosani, ter so bili baje namenjeni v kraje, katere imamo mi prevzeti po rapallski pogodbi. Škodo bi seveda morala naša država trpeti. Otrocl In predstave v K'nu. Policij>.ki oudelek v Cvlju iiam poroča: Ker se čestokrat opaža, da se vodijo otroci tudi iz boljih družin k pred- svav^m (v kino v Gaberjih), k\ mso za pouk rnladini, prosim, da se obvesti občinstvo potom VaSega cenj. lista. da bodo policiiskš organi odslej naprej vsakega mladoletnega zavrnili, ki bi hottl, čfctudi v družbi svojih starisev, prisostvovati predstavam, ki niso na- menjene za otroke. Smrtni slučaji. V bolnici je 17. tm. iimrl 79-letni obč. ubcžec Ivan Ž i b r e t vslcu ^Uiustne osictbelosti. — V Lokrovcu 2S ]?. 18. tm. umrl 61-letni železničar Jožc-f Kranjc vsled srčne napake. — V Gaberjih 134 18. tm. enoletni sin tesarskega moislra Jožef Berdnik za kozami. — V Zagradu 65 18. tm. 70-ietna posestnica Jera Robida vsled srčne napake. — Na Ostrožnem 44, 19. tm. 33-letna de- lavka Roza Kristan za kozami. — V Vodnikovi ulici 6, 20. tm. dveletna hčerka dentista Ana K l o b ti č a r za Skrlatico. Dostavijanje pošte v Caijskl o~ kolici. K notici pod tem naslovom v štev. 8. »N. D.« smo prejeli iz krogov poštnih uslužbencev sledeče vrstice: Da imamo sedaj popolnoma druga^ne razrnere, nego so bile pred vojno, nikdo ne bo dvomil. Bil je predvsem vozni red drugač, kakor je danes. De- želni pismonoše so šli ob 7. uri zjutraj že dostavljat, medtem ko sedaj jutranji vlaki Sele ob 8. ali pol 9. uri prispejo v Celje. Tudi imajo vlaki večinoma zamude, kar gotovo ni nam v korist Za razdelitev pošte se rabi najmanj pol ure, tako da nv.- moremo spioh pred 9. uro iz urada iti. Knj se pa tiče ne- delj, nam je nedeljski počitek že veL kot eno leto od kr. postnega ravna- teljstva v Ljubljani pripoznan. Kljub temu se pa nahaja na poSti vsako ne- deljo od 8—10. ure izdaja časopisov. Pripomniti bi še bilo, da ob nedeljah le malo Stevilo strank pride po svojo pošto. Ob praznikih se pošta itak do- stavlja.---(Op. ur.: K temu samo pri- pomnimo, da dopis ni bil nikak napad ne na pismonoSe ne na urad, ampak samo prošnja na urad, r?aj bi so do- stavijanje pošte po možnosti drugače uredilo. Dejstvo je n. p»\ da je gospa D. v Gabeijih do,iisnico, ^ kater^ se jo je vabilo k seji za 13. ti.i. ^večer Stev. 10 »NO VI BOB*« Stttif. Bilanea proračuna za inesto Coljo za Mo 1921 ki je od 21. tm. skozi 14 dni razpoložen na sploSen vpogled, nam dodaje sledečo sliko: Poglavje in naslov PotrebSčina AI. , Obča uprava...... 945.831'— Ulice, trgi, ceste, brvi . . 155 570"— Mestna vprega..... 97.300"— Oskrba revožev, zdravstvo, požarna bramba . . 6 050'— šolstvo, veda, podpore v kult. namene .... 332.938' — Tržna uprava, mestna teht- nica, pasje znamke . 8.650"— A II. Občinske doklade, naklade in užitnina..... B. Občinske hi5e in posestva 90 780'— Gozdno gospodarstvo . . 154.450"— Izvoz greznice..... 50.050*— Ribarska pravic.i .... —"— Mestna kopaliSČa'. . . . 11.400" - Mestna klavnica .... 344.925"— Mestno gledališče .... 17.411'— PokopaliSCa ...... 52"530'— SploSno gospodarstvo . . 320.000"— Pokritje 170:850"— 9.000'— Primanjldjaj 774.981*--- 155.570"— 88.300 — 6.050 — 332.938'- Prebitek 26.850'— 17.000'— 1,377.150'— 131.922 13 443.000'-— 50.000'— 600 — 13.000 — 344.925*— 39.100'— 50 — 18.200'— 1,360.150 — 41.142*13 288.550'— 600 — 1'600'— 17411'— 13.430'— 320.000"— 2,604 885'-- 2,606.397*13 1,708 730"— 1,710 212 13 Prebitek K 1,51213 K 1,51213 (n katera Hopisnica jc bila oddana v nabiralnik na poStnem poslopju dne 12. tm. ob 9. uri zvečer, dobila šele 14. tm. ob 11. uri.) Za revne učence celjske okoliške sole sta mesto venca na grob pokoj- nega nadučiMja A. GradiŠnika daro- vala gospa A. Natek-ova, gostilničarka, 50 K in g. J. Logar, vpok.učitelj, 50 K. Domsča vesf läca s plesoni v korlst DljaŠkl kuhlnji se vrši danes v soboto 22. t. m. ob 8. uri zvečer v vseh spodnjih prostorih Narod. doma. Iz Prekmurja. Iz L!pe v Prekmurju poročajo o straänem zločinu, ki pa 5e ni docela pojasnjen. V gozdu blizu vasi so našli na drevo obešeno nago žensko truplo. Ugotovilo se je, da ne gre za samo- mor, ker so se našli sledovi, da je bila ženska poprcj umorjena, nato slečena in obešena na drevo. Ženska je stara kakih 35 let in — po tipu sodeč — Rusinja. Najbrže je bila žena kakcga domačina, ki si jo je pripeljal iz ru- skega ujetništva. Ker pa mu je bila na poti, se je je tako iznebil. Vrše se na~ tančne poizvedbe. Iz Medjimurja. Poverjenlštvo za Mcdjimurje je 10. tm. prevzel vladni svetnik Bogdnn Cvijanovič. K.ncert Jugoslcvanshe stlatlce se vrši 1. februarja v Čakovcu v dvo- rani restavracije Zrinjski. Prosveta. Mesfrco gledališče w Celju. V torek, dne 25. Jan. 1921. Pre- mijera Strindbergove žaloigre »O č e«. Začetek ob 191/2. konec okrog 22V2 in ne 20V2, kakor javljajo plakati. Strindberg in njegova žaloigra »Oče«. Prav do zadnjih dnij je pome- nilo ime Strindberg poosebljenje sov- raStva do žensk. Po krivici: štirikrat je bil poročen — torej vendarle ni mogel tako strašno sovražiti ženske, sicer bi bila prva zadnja ali pa bi se sploh ne pečal z ženskami. Strindberg je žensko le kritiziral. In če nekaj kritiziramo, še ni rečeno, da tiste stvari ne maramo ali da jo sovražimo — nasprotno: imeli bi jo zelo radi, ampak drugačnol In da je to resnica, r.e dokazuje le dejstvo, da je bil žtirikrat poročen, temveč tudi njegova lastna dela, v katerih je vse polno vročega hrepenenja po čisti. ve- liki in resnični ljubezni. Tudi v »Očetu«, v tej silni drami moža, ki podleže v boju z ženo radi otroka, zveni ta struna z neodoljivo silo. »Lavra, ko si bila še mlada in ko sva šetala po brezovem gaju, med rožami in se je mešalo tia- jino ljubezensko šepetanje med ptičje petjel Kako krasno, krasno! Kako Iepo je bilo življenje nekdaj in kako grozno je sedaj. Ti nisi hotela, da bi bilo tako, tudi jaz nissm hotel in vendar je po- stalo tako. Kdo ukazuje življenju?!«, plaka ritmojster strt in uničen kakor Herakles pied Omphalo. — »Očeta« je napisal Strindberg I. 1887. — torej v svojoin Stiridesetem letu — Stoji kot umotvor zelo visoko in nosi vse znake Strindbergovega mojstrstva. Tcoje de- janj, enostavnih po vsebini, se odigra v 24 man na enern in istem pro.storu. Prihodnjič piinesemo kratko vsebino. Simon Jenko, Zbrani splsl. Ure- dil dr. Jože Glonar. V Ljubljani 1921. Izda'a in založila Tiskovna zadruga. 8° Strani 416. Ccna 42 K, po poSti 3 K več. V zbirki »Slovenski pisalelji«, kjer iuhaja znamenita Piijatcljeva druga izdaja Jurčičevih zbranin spisov, so pravkar izSli tudi Jenkovi zbrani spisi: ne samo pesini, arnpak tudi njegovi pripovedni spisi. Tako imamo sedaj celega Jenka. Izdaja obsega tudi Jen- kuv življenjepis in urednikove opombe k posameznim pesmim oziroma spi- som. Izdaja je enakolično opre:iiljena koi ona Jurčičevih spisov. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadnigi v Ljubljani Sodna ulica št. 6. PHroda, popularni časopis lirv. prirodoslovnr-ga društva, broj 1. S pet grana prirodne nauke po listič u ovom se broju zabavno i pouCno izmjenjujc tako, da se sav broj pročita s naj- večom nasladom. Neopazice naučimo, kako je otkriven znameniti salvarsan, za^to je kapljica okrngla, koje su ra- zmjere u Sunčevu sustavu, divimo se radu pračovjeka iz naše Krapine i su- plemenika mu, potrese nas nenad- inašiva ljubav majke lije. Prirodu sva- kome najtoplije preporučujemo. * Pret- plata za 1^21. 40 K, za djake 32 K, a članarina hrv. prirodoslovnoga družtva 60 K, šalje se Prirodi, Demetrova ulica 1, Zagreb. D o p i s is Gotovlje. Tukajšnji diletanti in tamburaši pod vodstvorn neumorno delavnega g. A. Goršeka so čisti do- hodek svoje zadnje javne prireditve po 505 K nakloniii tukajšnjim revnim Solskim otrokom za nakup Solskih po- trebSčin. Za dar se jim prav toplo z&- hvaljuje šolsko vodstvo. Polzela. Pretečeno nedeljo je tu- kajšnji Sokol priredil igro »Cigani«, ki je — kakor navadno — prav dobro uspela. Velika dvorana gostilne »Cim- perman« je bila do zadnjega kotička polna. Po igri se je razvilo živahno vrvenje: mladeniči in rnladenke so plcsale kolo, pevci in pevke pa so pele in nas razveseljevale z narodnimi pe- smirni. Kapljico strupa pa se nam je le hotelo vliti v na5e nedolžno veselje, Kakor že na Silvestrovo, je skušal tudi tokrat neki v Vildijevi tovarni na- stavljeni Nemec kaliti našo narodno prireditev s svojim nemškim petjcm. Ne omenili bi tega, da ni pred kratkim nem§ki monter, tudi iz Vildijeve to- varne, izzivalno pel v tukajšnji na- rodni gostilni N. In ko ga je navzoči narodnjak opozoril, da ni umestno v na.odni gostilni nemSko peti, je Grman navalil nanj — gostilničarka pa se je za Nemca potegnila! Dramlje. Naš župnik, znani Franc Ogrizek, je moral zadnjega dne leta eden tisoč devetsto in dvajset kar bli- skonia zapustiti naSo dramcljsko faro. Politike, katera je bila tukaj edino nje- govo delovanje, ne bo mogel izvrševati v hiralnici v Vojniku, kamor se je pre- selil. — LcČitev je bila te2Ka. Iz slovenjegraškegaokraja. Vpra- šamo ponovno okr. glavarstvo v Slov. Gradcu, kedaj bo končno pozvalo 0- krajne zastope in obč. odbore, da od- pravijo razne javne nemške napise: »Kautsche-Wöllan«, »Gemeinde Wöllan, Bez. Schönstein, Bez. Mauptmannschaft Windischgraz« itd. Ali se zaveda, da smo že 26. mesec v nacijonalni državi?! Šmarje prl JelSah. Koncein de- cembra je imel okr. zastop sejo, v ka- teri je šlo za službo tajnika. G. Habjan je stavil predlog, naj se mesto razpiše in po možnosti podeü kakem» potreb- nemu invalidu. Kanonik Bohanecpa.se je zavzel za svojega miljenca üraner- ja. Vsled ma'omarnosti nekaterih od- bornikov, ki se seje niso udeležili, je kanonik s predlogom prodrl. Sedaj to- rej vcmo, kakšno sočutje imajo kleri- kale! z invalidi, ki jih na tisoče brez zaslužka tava okrog, dočim se podelu- jejo službe ljudem, ki imajo denarja toliko, da ponujajo po 1/4 milijona krön za nakup his in imajo svoja posestva. Šmarje pri Jelšah. Ilišo pokojnega dr. Georga je knpil vpok. učitelj in posestnik g. Fr. Ferlinc. Dr. Georgova posestva v Makolah je kupil trgovec in pos. Anton Vodenik iz PetrovČ. — V Banat se je preselil trgovec g. Juro Cerovšek. Na odhodnici, katero mu je priredil Sokol, je bilo nabranih za So- kola 1200 K. — Načelstvo Posojilnice je prevzel g. Fr. Feiiinc. PodČetrtek. Slišimo, da nas hoče zapustiti gospod župnik iz sosednje hrvatske župnije sv. Ana na Sutlanski Poljani. Okoli 18 let že župnikuje v tej župniji, vzljubilo ga je vse, tudi daleč v okoüci izven mej njegove žu- pnije. Je pa v resnici dobra duša in v pravem pomenu besede svet mož, zato bi nam bilo dvakrat žal za tern go- spodom, osobito, ker je treba v da~ našnjih Časih iskati tako dobre in pri- ljubljenediišne pastirje pri belem dnevu s svetiljko v roki. S»ov. Blstrica. Mučne aferice pre- tresajo zadnji čas slovenjebistriško javnost, muSne predvsem zato, ker 0- svitljujejo žarko, kako daleč je za- bredlo na5e dn:žabno življenje s tern, da se ni takoj od kraja postopalo bolj radikalno napram onim razdirajočim elementom, ki v slepem samoljubju podrejajo družabnost svojim instinktom in interesom. S tern, da se je potratilo veliko neumestne, nezdrave in nede- mokratične obziinosti, se je izkazovala k večjemu nezaslužena osebna ljubav, v splošnem so se pa razmere tako poslabšale, da vsled njih ne trpi samo družabno živlienje kot tako, ampak ves narodni žMvelj v SI. Bistrici. Skrajni čas je torej, da čuvarji naše narodne misli nastopijo javno z vso odločnostjo in imenoma proti izdajski zalegi, ki pod krinko lojalnosti in požrtvovainosti z zlobnim spletkarstvom in podlim obrekevanjem izpodkopuje tla iskrenim odnošajem ter sistematično neti ne- sporazum in osebna nasprotstva. Hoče. Tu je 15. tm. umrl v sta- rosti nad 80 let svoječasni učitelj, od leta 1870 pa posestnik in obče spo- štovan mož Simon Šunko. Iz Posavja. (Ro par ski urn or.) Iz našega kota se pravzaprav malo sliši po svetu, akoravno se pojavljajo včasih prav albanske razmere. Pred kratkim se je našlo blizu Brežic — v Vrbini — truplo umorjenega hrvaškega seljaka, ki je bil oropan densrja, konj in voza. ZloČinec je pobegnil s konji in vozom proti Notranjski, kjer je o- boje prodal. Taisti je baje že v rokah pravice, in sicer je to neki Špiler iz dobovske fare, ki je bil prejšnje case Case že več tega obdolžen. Tatvine so pri nas skoro na dnevnem redu, a zlo- čincev ni moči izslediti. V mesecu oktobru je bil n. pr. okraden v Kr- škem usnjar g. Vanič, kateremu so uzmoviči odpeljali večje število na pol izdelanih kož. Ista tatinska družba je priSla slučajno v roke kmečkim santom tamkaj v Župelevcih, blizu hrvaške mejc, preko katere bi kože izginile brez vsakega sledu. Po zaslugi nared- nika g. Testena iz Krškega so priznali navzoči — Štajerci in Hrvatje — svoje dejanje, ter se bodo morali zagovarjati pred poroto v Novem mestu. Da pa ima ta družba še več tega na vesti, ni izključeno. Tako prihajajo zloČinci po malern na dan; želeti bi bilo sanio, da bi bilo namešČenih v Posavju več takih varnostnih organov, kakor je n. pr. narednik Testen l Dnevna kronika. Obcinske voiitve v Slo- vesziji — bodo razpisane. M(- nlstrski svet je odobril predlog ml- nlstra dr. Kukovca, da se — knkor v Vojvodini — iudl v Slovenijl na osnov! volllnili Imenikov za konsti- tuanto pripravl razpis občlnskih vo- litev. Podpore rodblnam Mlšiča In Sto- janovlča. Ministrski svet je načelno sprejel predlog, da se rodbinam umrlih velikih sinov naroda, vojvode Mišiča in ministra Stojanovica, ki sta umrla brez premoženja in brez sred- stev, določi državna podpora. Z veliklm krlžem francoske Čast- ne legije je bil odlikovan biv§i min. predsednik dr. Vesnič. Dvornlm svetnlkom je imenovan vodja poverjeništva za uk dr. Skaberne v Ljubljani. Železnlške zveze med Jugoslavijo in Trstom se bodo v smislu sporazu- ma, doseženega med Italijo in jugoslo- vanskimi ter avstrijskimi železniškimi Lipravami, v kratkem znatno zboljšale. Od 1. jun. 1921 se uvedeta dva osebna vlaka tja in nazaj med Dunajem in Trstom čez Logatec, tedenski brzovlaki pa, ki so dobili tudi II. razred, začno teči od 1. jun. do 30. sept, vsak dan. Za to dobo bo uveden tudi še vsak dan direkten vlak Trst-Dunaj čez Lo- gatec in nazaj. Brezžlčni telefonskl promet med Evropo in Ameriko bo vpostavil še tekom tega leta italijanski znanstvenik A^arconi. Židl In plebisclt v Gornjl Sie- zijl. Židovski glasovalni komite v Gor. Šleziji je pozval svoje sovernike, naj glasujejo pri plebiscitu za Nemčijo. Büzu 100 000 korošklh Slovencev nima danes niti ene slovenske ljudske in srednje šole več. V celi Sloveniji ni 100.000 Nemcev, in vendar imajo polno nemških ljudskih Sol ter celo nemSko gimnazijo v Ljubljani. Kaj ko bl naša vlada posegla po represalljl In zaprla vse nemške sole v Slove- niji dotlej. da se spametujejo Nemci na Koroäkem?! ßdinomoznareSJtev Avstrije pred gespodarskim polomom bi bilo glasom izjave Goodeja, predsednika medna- rodne reparaeijske komisije na Dunaju, da da antanta Avstriji kredit 250 mili- jonov dolarjev, katerega uporaba bi morala biti pod kontrolo kreditirajočih držav. Zamenjava kronsküi bankoveev se prične koncern tega meseca. Za aretaeijo dr. Iv. Šnšteršiča so dobile od vlade ukaz vse karabi- nijerske postaje v Primorju, kakor hitro bi se tarn pojavil. Za železnlško zve^o Maribora z Mursko Soboto preko Slovenskih go- ric se zavzema mariborski »Tabor« in utemeljuje zahtevo z gospodarskimi in strateškimi razlogi. Julljanske Sole, ki so bile na Mr- vatskem isto kakor pri nas schulver- einske, se bodo v smislu odredbe mi- nistrstva prosvete likvidirale in pre- moženje se smatra kot državni plen. Gnezdo komunistične in repubü- kanske pr^pagande je odsek za pre- hrano v Črni gori. Ministrstvo za pre- hrano je zato sklenilo odpustiti vse uradnike in uslužbence odseka. Iz pravoslavne cerkve. V mini- strstvu za vere je bila te dni podpi- sana naredba 0 centralizaciji celokupne cerkvene oblasti pravoslavne cerkve. Najvišja zakonodajna oblast bo cerkveni sabor, najvišja upravna in izvrševalna oblast pa sinod. Doslednost, tebl je ime — »Stra- ža«! V št. od 17. jan. se mariborska »Straža« huduje nad »Kmetijskim li- stom«, ker je dal na uvodno mesto zanimivo Urekovo poročilo 0 »delo- vanju« klerikalnih poslancev ' v Beo- gradu. »Uvodniki« — pravi »Straža« — »naj bi bili vedno duša vsega lista; sedaj nas je pa Urek prepričal, da je »Km. L.« padel zelo globoko, ker ga je onečastil ogabni pamfletist«. — In da izkaže cast svojim zlatim naukom, priobčuje »Straža« v isti številki na uvodnem mestu dva ogabna pamfleta, enega na demokrate, enega na samo- stojneže, v katerih govori 0 »dolgo- časnem. a napihnjenem generalu Ku- kovcu« itd. Le tako naprej — dokler je še klerikalne sape kejl Bis tn X »NOVA DOB1< Stev. 10. Državne službe za gozdne In- Ženirje in gozdarje v Bosni. Kakor nam sporoča okr. gozdno nadzorništvo v Celju, je na razpolago v drž. službi v Bosni in liercegovini prilično veliko Stevilo sistemiziranih mest vseh kate- gorij goždarske stroke in sicer ne samo za gozdne inženirje z visokošolsko na- obrazbo, ampak tudi za gozdarje kot tehnično pomožno osobje. Radi daljnih pojasnil se je obrniti na omenjeno okr, gozdno nadzorništvo. Turistika in sport. Sport St. 3. Vsebina: A. V. Rosma- nit: Kmetska reja konj-dirkačev v Lju- tomeru. — Neka] o srnuških rekordih. — R. O.: Sodništvo. — J. G.; Šest- dnevne kolesarske dirke in njih zgo- dovina. — Mednarodni žurnalisti na olimpijadi v Anverzu. — Beležke. — Slike: Smučarji-začetniki na Ravnah nad Boh. Bistrico. — Svetovni mojster v plavanju. — S sankališča Belvedere v Boh. Bistrici itd. — »Sport« izhaja vsako soboto in stane letno 224 K. Praška Sparta v Italiji. Prva igra Sparte v Italiji se je iztekla ugodno. Zmagali so nad Cricket-Footballclubom v Genovi z 8:0. Tudi v drugi igri so podlegli Italijani. Ligurski prvak »Andrea Doria« je bil tepen z 4 : 0. Tekma Južna Nemčija — Italija. Južnonemški nogometni savez je sprejel povabilo itaiijanskega nogometnega saveza in bo poslal svoje najboljše moStvo v Italijo. Tekme se bodo vršile začetkom februarja. Obrtni vestnik, Dom za obrtniSke vajence usta- nove v Zagrebu. Tako je sklenii 12. tm. osrednji upravni odbor zveze hrvatskih obrtnikov. Dom bo internat z oskrbo in stanovanjem; poleg dobre sole bo na razpolago tudi kopalnica, knjižnica, čitalnica in 5e marsikaj, kar treba za umno in nravstveno odgojo obrtnega vajenca. Pravilnik za bdvnfce, razglašen z naredbo zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, objavlja »Uradni list« št. 5 z dne 17. jan. tl. Obrtnlki in bolnlške blagajne. Dne 19. tm. je bila v Ljubljani od po- verjeništva za soc. skrbstvo sklicana konferenca zastopnikov vlade, osrednje bolniške blagajne za Slovenijo in obrt- nikov v zadevi bolniških blagajn. Po daljSi stvarni razpravi je poverjenik Ribnikar kot rezultat iste ugotovil, da so se govorniki povečini izjavili za centralno urejevano bolniško blagajno in da gre Ie za vprašanje upliva in zastopstva prizadetih strank v podjetju. Zato hoče pospešiti volitve v bolniško blagajno, ki bodo pripomogle h kon- solidaciji razmer. Konferenca obrtnikov v Beogradu. Dne 19. tm. se je pričela v Beogradu konferenca obrtnikov iz cele države. Naloga konference je ustvariti podlago za oživotvorjenje splošne obrtniške organizacije za celo državo. Narodno gospodarstvo. Devize, valute in borzno poroctlo. Marsikdo, ki pregleduje borzna poročila, si tare glavo z vprašanjem deviz in valut. Da vsaj nekoliko po- jasnimo onim našim čitateljem, ki v gospodarskih stvareh niso veščaki, ta vprašanja, prinašamo v naslednjötn nekaj poučnega gradiva. I, Devize. Trgovec A na Dunaju kupi živino ali žito v Zagrebu. Kako plača ta tr- govec A svoje blago zagrebškemu tr- govcu B? Z denarjem? Ne ! Ampak zagrebški trgovec izda na dunajskega trgovca menico, v kateri stoji, da mora dunajski trgovec po gotovem času — navadno po treh mesecih — plačati navedeno vsoto za prejeto blago. Primera take menice : Zagreb, 18. VI. 1920. «Po treh mesecih placate (dunajski trgovec A, ki je prejel blago) na to rnenico g. Ivanu Bratkoviču (zagreb- škemu trgovcu B, ki je prodal blago) vsoto: kron jugosl. — pet tisoč«. Dunajski trgovec A mora to me- nico plačati v Zagrebu, v tujini ; me- nica, katera se glasi na tujino — v našem slučaju na Zagreb — imenu- jemo devizo. Potemtakem deviza ni nič drugcga nego navadna menica, ki \ se glasi na tujino. In kaj je menica ? Menica je dolžno pismo posebnega žnačaja ; kdor je dol- man na podlagi menice, mora takoj na določen dan plačati in sodnijane vpraša, zakaj in kako. Menico podpisati, je nevarna stvar. V navadnem prometu rabimo iolžna pisma — trgovci med seboj rabijo menice. Toda vrnimo se spet k devizi ! Vzemimo drug slučaj I Zagrebški trgovec C naroči pri dunajskem trgovcu D za pet tisoč nem. avstr. kron industrijskega blaga. Kaj se zgodi ? Dunajski trgovec D izda na zagrebškega trgovca C menico na pet tisoč kron. Ker je ta menica za za- grebškega trgovca na Dunaju, to je v tujini iztirljiva — imenujemo jo spet devizo. Imamotorej dva zagrebška trgovca B in C in dva dunajska trgovca A in D. Dunajski trgovec A je dolžan za- grebškemu trgovcu B in narobe za- grebški trgovec C je dolžan dunajskemu trgovcu D. Zdaj je lahko, da dunajski trgovec A, ki je dolžan, kupi devizo od du- najskega trgovca D, ki ima dobiti de- nar in narobe zagrebški trgovec B proda svojo devizo zagreb^kemu tr- govcu C, ki je dolžan. In blago, ki je 5lo iz Zagreba na Dunaj in narobe iz Dunaja v Zagreb, je plačano, ne da bi se rabi! denar, ampak samo devize. Marsikdo poreče, kako se pa ravno najdeta taka dva trgovca, od katerih je eden ravno pet tisoč kron dolžan in drugi ima ravno pet tisoč kron do- biti, kakor v našem slučaju. To bi bilo težko ! Zaradi tega kupujejo devize velike banke in jih vržejo na borzo, kjer se z njimi kupčuje kakor z drugim na- vadnim blagom. Na dunajski borzi do- bimo devize, ki se glasijo na Zagreb in narobe na zagrebški borzi devize, ki se glasijo na Dunaj. Če je na du- najski borzi veliko deviz na Zagreb, so po ceni, Ce jih je malo, so drage. Veliko jih bo, če so zagrebški trgovci rabili veliko blago iz Dunaja in je potemtakem veliko dunajskih trgovcev izdalo menice in narobe. Na praktični primeri bomo to ra- zumeli: Avstrija rabi veliko živeža iz Jugoslavije. Zaradi tega morajo av- strijski trgovci, ki naročujejo ta živež, podpisati veliko deviz ter jih poslati jugoslovanskim trgovcem, kateri jih prodajajo na zagrebSki borzi. Na za- grebški borzi je potemtakem veliko deviz iz Dunaja. Mi Jugoslovani jih pa ne rabimo toliko, ker ne naroču- jemo toliko industrijskega blaga iz Avstrije. Nasprotno pa je na dunajski borzi veliko pomanjkanje deviz iz Zagreba in ne smemo se čuditi, če je deviza za Zagreb na Dunaju draga. Deviza Zagreb je bila n. pr. na dunajski borzi 17. dec. 1920 398 do 402. Kaj se to pravi? Dunajski trgo- vec, kateri je naročil iz Jugoslavije za 100 jug. kron blaga, je moral plačati za to blago 398—402 nemško-avstr. kron. Deviza Dunaj je pa bila na za- grebSki borzi istega dne 24—2420. Jugoslovanski trgovec, kateri je naročil iz Avstrije za 100 nem. avstr. kron blaga je moral plačati za to blago 24—24*20 jug. kron. Da bomo cene deviz razumeli, naj navedem primero iz praktičnega živ- ljenja : Predstayljajmo si gospodarja, ki je zadolžen. Vsakemu drugemu je dolžan v vasi ter je moral potemtakem podpisati veliko dolžnih pisem. (De- viza in menica tudi nista drugega nego posebna vrsta dolžnih pisem). Navada je, da se dolžno pismo ne proda, am- pak se čaka ž njim, da dolžnik sam plača. So pa slučaji, da ljudje, ki so po- sodili, sami pridejo v denarne stiske. Dolga izterjati ne morejo, ker dolžnik nima denarja. Ne ostane jim nič dru- gega, nego da prodajo dolžno pismo komu drugemu, kateri ima dovolj de- narja, da čaka na povrnitev. Kaj bo ta rekel: Ker je dolžnik jako zadolžen in je zaraditega mogoče, da nam ne bo vse povrjeno, dam ti za to zadolžno pismo samo 400 K namesto 500 K, na katero svoto se glasi. Tako je tudi z devizami. Če se glasijo na gospodarsko močno državo, so devize drage, v nasprotnem slučaju pa ne. Na zagrebški borzi se je plačevalo n. pr. 17. dec. 1920 za devizo New- York 15 600, to se pravi: jugoslovanski trgovec, kateri je naročil iz Amerike blago za 100 dolarjev, je moral pla- čati 15.600 jugoslov. kron. V borznih poročilih se imenuje deviza tudi »blago«, ker je pravzaprav deviza nakaznica na blago. Jugoslov. trgovec je z devizo dobil blago iz Du- naja in dunajski dobi z devizo blago iz Jugoslavije. Deviza Praga je bila 17. dec. 180 do 182, to pomeni: jugoslovanski tr- govec, ki naroči iz Prage za 100 čeških kron blaga, mora plačati 189—182 jugoslovanskih kron. Deviza Berlin je bila istega dne 210—214. II. Valuta. Valuta ne pomeni nič drugega nego denar, samo v trgovini se rabi navadno latinski izraz valuta. Če je med državami pravilna trgovina, mora stati deviza in valuta na isti višini. Zakaj? Plača se namreč lahko z de- vizo ali z valuio (denarjem), in Ce je recirno deviza visoka in valuta nizka, se plačuje seveda z devizo, in če je potem veliko deviz v tujini, po- stanejo cenejše in tako jc ena regula- torka druge. Jugoslovanska valuta je stala na dunajski borzi 11. jan. t. I. 1794—1814, to se pravi, za 100 jugosl. dinarjev se je dobilo 11. jan. t. 1. 1794 do 1814 nemSko-avstr, kron. Po navadi stoji deviza za malen- kost višje, ker je bolj sigurna nego valuta. III. Borzno poročilo. In zdaj k zadnji točki - k borz- nemu poročilu ! Morda jo bomo zdaj že malo razumeli! Pravzaprav bi mo- rali čitatelji listov pogledati prej na borzno poročilo nego na dnevne novice. Zagreb, 11. jan. 1921: Deviza (blago) Valuta (denar) Berlin 213—216 204—205 Rim 527—530 510-520 New-York 15050—152 150-15025 Dunaj 22 60—22 70 23"50 —24"50 Praga 175 — 178 168 — 170 Samo en primer naj 5e razložim: Jugoslovanski trgovec, ki je naročil za 100 dolarjev blaga, je moral 'plačati 11. jan. za to blago 15050—15200 ju- goslov. kron. Za 100 dolarjev se je placalo 11. jan. na zagrebški borzi 15000 do 15025 jugoslov. kron! In na koncu poglejmo 5e na borzo v Curih, katera je nekak barometer gospodarske moči evropskih držav;to borzno poročilo nam več pove nego marsikaj druzega. Evo! Curih, It. Jan.: Sedaj: Pred vojsko: Berlin 9'20 123 — nn(Tq 7JC lOft'^__\ drSave.nastale 1 laga / t5 IUO na ozemlju Zagreb 4'30 106*— stare avstro- VarSava 095 Krakov 106'—> ognari!ijT.Q" Budimpešta l"121/2 106— rsuddSk- Dlinaj 1"45 106"—- indanesl? Doric 3Q'9^ ^Pfod vojsko enak denar s Curihom I dllb J^^J S-dan.vcl.razlika! Trancija i-. Italija Rim 22'60 /sta Pai Preve^ trpele med vojsko. London 2405 2529 Torej tudi angleSki denar nasproti denarju nevtralne švice je za nekaj padel. New-York 642'— 520'— Amerikanski denar je nasproti švicarskemu poskočil, akoravno se je udeležila Amerika vojske, Švicarska pa ne. Amerikanski dolar — gospodar sveta! Veltkansko množino manufaktur- nega blaga naravuost iz inozemstva, je prejela 20. t. m. veletrgovina R. Stermecki v Celju, ter se zaradi di- rektnega importa prödaja na debelo v I. nadstropju, na drobno pa v pritličju po čudovito nizkih cenah. 88 Za trgovsko pogodbo z Italljo. V ministrstvu za trgovino se je se- stavila komisija za pripravo trgovske pogodbe z Italijo. V komisijo so po- klicani dr. Trumbič, M. Popovič in dr. Žerjav. Padec cen sladkorju. V Trstu se dobi za marec sladkor po 20 — 24 K, iz Londona pa ponr.jajo sladkor po 21 K. Znamenje, da pričakujejo na AngleSketn v kratkem silen padec cen sladkorju. Živina ii Avstrlje. V zadnji seji gospodarsko finančnega komiteja mi- nistrstva je bilo sklenjeno, da se pri avstrijski vladi urgira radi čimprejšnje dobave živine, ki nam jo mora Avstrija izročiti po mirovni pogodbi. Komisija strokovnjakov za prevzetje 2ivine je 19. tm. zvečer odpotovala na Dunaj. Socijalizacijo zdravstva je od- redil ljudski poverjenik za narodno zdravstvo na Ruskem. Prepovedano je izvrSevanje zasebne zdravniSke prakse. Vellka tobačra tovarna v Sme- derevem se zgradi v smislu min. sklepa, največja tovarna te stroke v Jugoslaviji. Pczlv vlnogradnlkom! V kratkem bode sklepala naša država trgovinsko pogodbo z Italijo. Preti nam velika ne- varnost, da izsilijo pri teh pogajanjih Italijani od naše vlade uvoz svojih vin v Jugoslavijo in s tern uničijo naše vinogradniStvo. Temu se je z vso močjo u preti. Sklicujte protestne shode po vseh vinorodnih občinah. PoSiljajte pro- teste proti tej nakani v imenu občin, kmetijskih pcdružnic, kmetijskih in vi- nar«;kih društev, zadrug itd. v roke na- ih poslanskih klubov v Beogradu brez razlike političnih strank. Bodite opreznf, da ne nastane katastrofa. — Vinarskt strokovnjak. Bratislava postane srediSče če§ko- slovaške trgovine z Balkanom in dobi v to svrho denarno pomoč. BOrza 2O. januapja. Zagreb: Berlin 236—245, Itatija 5^0 -522, London 550-555, Newyork 147.50— 148.50, Pariz 930-938, Praga 188-190, Švica 2325-2375, Dunaj 20-20.25. Valute: dolarji 146—147, avstr. krone 20—22, car- ski tublji 65-68, franc, frank! 880- 910, napoleondorji 483-485, nemSke marke 220 —225, romunski leji 190 -206, ital. lire 510— 515, čeSke krone 168. Curih: Berlin 10.55, Newyork 639, Lon- don 24-12, Pariz 41.60, Milan 22.75, Praga 8.40 BudimpeSta 1.10, Zagreb 4, Varšava 0.65, Dunaj 1.25 avst. krone 0.90. Razne vesti. 15-Ietna žena in dva moža. Pred nekim ameriškim sodiščjm se je mo- rala zagovarjati 15-letna Edit Blais radi bigamije (dvomoštva). Hladno- krvno je priznala, da se je v teku 6 mesecev dvakrat poročila. Teden dni po prvi poroki je zbežala od svojega moža. Sodniku je izjavila, da ni niče- sar vedala o postavah. Njen drugi mo2 ji je rekel, da ne bo nobenih sitnosti, nakar sta se kratkomalo poročila. Obsojenl plenll.l na ruskih že- leznicah. 723 Železničarjev je tekom pol leta uplenilo na ruskih železnicah mnogo vagonov z manufakairo, slad- korjem, vžigalicami itd. v vrednosti krog 15 mil. rubljev. Pri obravnavi je bilo 5 obsojenih na smrt, 12 pa vsak na 20 let prisilnega dela. Zadnja porodila. Ljubljana v žalni oblekl. Ljubljana, 21. jan. Raz vse urade in tudi raz mnoga druga po- slopja vejejo žalne zastave za umrlim vojvodo Mišičem. Mesto odpošlje k pogrebu svojega zastopnika. Štetje prebivalstva. Beograd, 21. jan. Popis ljudi in Živine se prične po vsej državi 28. ja- nuarja. Vladna odredba vsebuje do- ločbo, da se vsi določeni popisovalci, ki se ne bi odzvali, kaznujejo z giobo 300 K ali 3 mesece zapora ter morajo povrniti vse stroSke naknadnega po- pisa. 10 let ječe za tihotapstvo. Beograd, 20. jan. V svrho ome- jitve tihotapstva, ki se je zadnji čas razpaslo v veliko škodo državni bla- gajni, je fin. ministrstvo izdelalo na- redbo, ki vsebuje energične predpise za zatiranje tihotapstva. Poleg ostalih kazni je določena tudi 10-Ietna ječa. Dozdaj je bila največja kazen enolotna ječa. 20. Januar v Avstrljl. Dunaj, 21. jan. VČerajšnji dan, ko se je bito vsled nameravanih de- monstracij bati po nekaterih okrajih izgredov, je končal mirno. Izgredov ni bilo. Listnica uredniSiva. Miljeva: Predno mi ne pošljete cele- ga spisa, se nel.morem izraziti o njega porabnosti. Pričakujem. Zdravo! Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Sitv. 10. »N 0 V \ DO B A Stran 5. Ustsnovljena 18G1. Hranilnica mestne občine Celje 22 -3 UstanouljBna 1864. Y lastBi palači px»i kolodvoru (prej Sparkasse der Sladtgemeinde Cilli). Sfsnje hraitšlnih vlog K 18,000.003. = Vrednosi rezervnega zskfacta K 8,000 000. OSKRBDJE svojfm uložrtikom prodajo in na- kup vsch urst urednostnih papirjeu itd. Izur- šuje in nje ludi inkaso in druga denarna opra- uila nujkulanineje. IZPLAČILA u inozemsluu izredno ugodno in promptno. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obreslounnje. Po^tne polcžnice strantam brez- plačno na razpolago. Renlnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PtfEDALE v svoj'h safeblagajnah, lako da obdrži ključ stranka sama. Posojila vsfch wrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplacna pctjasstila in sirokounjaški n asueti u useh denarnih prašanjih. TmmS4a vm revmntizmu in gib' I r*pi*«5 tl«n!h fccScčinah? Vdrg- njenje s pravirn FVilerjevim Elza-siuiduin \ je takorekoč dobrodcjno ! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklcnicl 42 K. Dr- Zavna troSarina posebej. Rabi:-c milo-o«Swa;ajoče sretfsftvo? Felerjeve prave Elza krogljicc izvršujejo svojo dolžnožit! 6 Skatljic 18 K. — Za- forski sok zoper kaš<.j 1 j in pism.* bole<"ine. Lteklenica 9 K. Želodec okrepčujo(*a gvpdska tinMusa, 1 stekl^nica 20. K — Omnt in poStnina po?.ebej, a najceneje. Evgen V. Feller, StuDica donja, Elsa trg št. 356, Hrvaiska. E. lieenka 7. dobro šolsko naobrazbo se ta- koj sprojme v manufakturni in modni trgo- Vini R. Stermecki, Cclje. 1 Posestvo v Zadobravi, v dobrem stanu, na lepi legi, blizu giavne ceste se pi*oda« Stefan ieow&e-r Zadobrova št. 13, Škofjavas pri Celju. »Vsaho^rstB« liskopine izvrSuje v najmodernejši izpeljavi^ Blagajničarka popolnotna izvežbana, se išče ^a ka- varno. Pismere ponudbe na »Motelska dmžba v Celju«. 77 1 poseslvo v Snvodni til< Celja z eno- nadslropno hišo, pribiižno 5 oralov piodovite zomlje s sadnimi drcvesi. Posredovalci izkijučeni. 78 1 Dr, Josip Seniec, odvetnlk v Celju. lot gospodarski adjunkt (EK:oisroiv5> želi vstopiti na veleposestvo oziroma gra- SCino, absolvent gospodarske Sole, v. dobri- mi spričevali. Placa je postranska stvar. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati do 1. februarja pod „EKONOM" na upravni- 5tvo „WOVE DOBE". 75 2—1 Jetika! Specialist za pljučne bo- lezni Dr. Pečnik zdravi in ozdravi pogosto jetiko. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tačas Šentjur j. ž. pozneje Celje. 4310-8 w^» %M*M#* ^Ü»^ njenglasovir. Cena K 10.000. Naslov se izve v uprav- nlStvu. 83 1 IČTD CD ' lilUu yu L za takoi neoženien maier. VpraSa se v graščini »Sannegg«, Braslovče. Ženitne ponudbe sprejema v posredovanje z gotovim uspehom ,,G*>^ip^dv.rE-ka p?sar- ua" v Mariboru, Miinska ulica št. 32, Tajnost zajamčena. 74 1 Čevljarskega pornočnika sprejmem takoj in pod ugodnimi po- gojl. Alojz Pcrc, čevljarski mojster v R^Čici pri Laškem gt 126. 79 1 Pn. občinstvu vljudno naznanjamo, da izdelujemo kompletne moške obleke prvovrstnega dela po meri ter poskušnji na domu za ceno K 450'-. Za solidno in brezhibno delo jamčimo. Cenjena naročila prosimo na naslov: M. TajnšeR E C! Velenje 9 80 1 Dražba 1 mrzlokrvnegii \n 4 toplokrvnih žreb- cev se vr^i due 27. januarja 1921 na jahalnici v dr2. žrebčarni na Sein pri Ljubliani- Vodstvo drž. žrebčarne. {(»WiWiWW«: Rlhard In Ana KlobuČar, zobotehnik, naznaniata v svojem in imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem, da je njiju ljuba edinka ÄNICÄ danes v četrtek, dne 20. ianuarja ob 11. uri predpoldne po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vr5i v soboto, dne 22. tm. h mrtvaSnice na okoli- §ko pokopališče. V Celju, dne 20. januarja 1921. 84 1 ZÄHYÄLÄ. Vsem, ki so sočustovali povodom bolezni in smrti naše ljube soproge in matere z nami, iskrena hvalal V HRASTNIKU, 19. januarja 1921. Rodblna ROŠ. Pozor! 613~3 Nazhanjam cenj. obJinstvu, da začnem z dnern 24. januarja 1921 izcJelovati ^ • S spoštovanjem «F Škofjavas pri Celiu. Gozdovi s hrastovim lesotn, ne preveliki, se ku- pujejo. Ponudbe s ceno in kvaliteto na JEAN HOULGATTE, 66 2-2 hotel »Union«, Ljubljani. POZOP tF|DVCil Ravno so došle večje množine blaga iz inozemstva, zato prodajam že po znižanih cenah: . Rauo § Žnfran « 0 Eaj i Mu^iisplEt i 2 Riž * DfbšCb A Kaftno Mltz a 4) Mandeljne Millln * k Pre&ei-rtowa uR. !5 W UeSJU JB^Jf^Lft^ Ä l^i A JUF^#1YJL ŠUH in poltfd sio V** |2 |oJP Rezervni acak'ad 80.000 K. 401 1r-^ -105 Denarni promet 60,000.000 K. Pristna haloska in bizeljska uina oddajem radi premestitve vinske trgovine po ze'o ugodni ceni v lastni kleti na Bregu §t. 9, Celje. Za obilna naročila se priporoča: 59 A** IVI^lielČiČ. 3-3 Sfavbeno in galan- Ant. jo»ia uA-I. fpanjo Qgizan Celje, «rclja Pctra cesta 8 »e pr.poroča zn izdelavo vs«ko"r»tnih »tavbenih in tfulanterijfckih del. Kritja streb, rvouikov, popiavila lotih, nn- l>rava strelovodov ltd. Izvilt.v tofna. Cene xmorne. Za l/.vršeua dela ; o jamöi. Na skladištu u Zagrebu imadem u svim bojama garantirano čiste Anlllnske boje za vunu i pamuk bojadisati, od naj- glasovitijih njemačkih tvornica. M^>Ji tvrdka ledina lamčl 30 za nvpaivorenl fabrldat. 20-4 Eugen Uoloni, Zagreb BunduIičBva 14. - Telefon ISi Miaks ZabuKcseli krojaški mojster v CeSju Carakarjeva ulSca re priporoča za točno in so- lidno izvräittiv oblek za gö- spode. 11 51 PriporoČa se tvrdka Jos. Petelincy Ljubljana Sy. I»eti?a, xiJE*.siL» T. 1350 52-16 TovarniSka zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebSčine za krojače, čevljarje in šiv^lje na debelo in diobno. Trgovina z galanterijskim, modnim in norimber- škim blagom ter kranjskimi izdelki (prvovrst. blago) 31 d Celje, na> Ür»alja. Petpa cesti. 5°-50 I S^aloi^a <5iga»ii»45t. ]pa>pisr|Li i»i sti>očnic. I 1582 Rudolf Peyee5 26-12 je otvoril svojo podružnico v Bfiski (Srem) v blfžini Beograda in Kli»ifent Sad,s ter bode v položaju najceneje in najkulantncje postreči cell Sloveniji s pšenico, koruzo, ječmonom, ovsem, moko, vsa- kovrstno slanino, mastjo, svinj^mi, -vinotn (karlovško in banatsko) vse najceneje po dnevni CfMii. NaroČila se naj oo^iljajo drektno na tvrdko: Rudolf Pßvec, v öe§ki (Srem). Naslov: P*twec?, Beika (Srem). Nakupoval bodem direktno od kmetov, ter bodem mogel z vsako drtigo tvrdko konkurirari. Obenem bod«n tamkaj proda>l deske, Ies in droge. Slovencem sc bodo dajale brezplaöno evontueine informacije. Za mnoj;obrojna naro^ila se priporoča * RUDOLF PEYEC, pivi sio¦ enski trgovec v Siemu. |^^ Razširjajte 9lNovo Dobo^! •—— urap In juvelip —¦—— CELJE Glavnl trg 4, 55 -2 (prej Pacchiaffo). za moSke obleke. voliteno, parlisnt in flanel za 2enske obleke, klobuke^ čevlj^, gotove o^Itke za fante in ^ospode, bSu^e, kirila in fstasce za dame, razno peirilo za dame in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa v inozemstvu po H2fi|nižj|ih cenah v vele- trgovini in razpoSiljalni 25 —3 SR. Stermeckl, Celje. Yelik eenlk z več tisoč silkami se poSlje vsakemu z^stonj. KTa, deibelo ! YTc«< dLc>4e>1>Yi.o ! Ravnokar došla velika množina svilnatega barvanej»'a in keep papirja in rut. Pisrneni papir v mapah in kasetah, kopirne knji^e, stročnice. gobe za tablice in vse dru- ^«»*«>*m»«*^**»^'^^^^«*>*wi><^^ ge pisarniške potrebščine. >^|>^**<^**l^^^^^^*l<<*^«^^ !!!! Belctristične knjlge v vseh jezlkih In elegantnlh vezavah, .!!!! 91 Goričar & Leskovšek, Celje. ^^ 1 d. x o. at« Gosposka ul. 16 Ce!JL, Ljubljanska c. Specijalna* delavnica za popravila avtomobilov in precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebščin Teles, St. 107. IB l575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52...>7 «AFKO SALMIČ Celje, Nar. dom. ZenlMl in nevesie! Piiporofiam Yam najcereejša in najlepše Veülka z»Iogfi ur, zlafnin« srebrniue. očal i.t.d. 54 Vopra^Ma loča^, at«ntes*i2VÄ 5« P^» nitwit ceiiah. Jadranska I^s^xmIslsl &GQ&F&Li Du2>f»cvttik, Koto»», Kp^raf, Llwfc^a^Wj Slartfoori MsiSrovičf Prevxetna v»* l>att*i!O poalo inrj S.^r®5cisi» ^Jpi|C na li«4«n$l»4* gp^iiaK«pe, Ä8ro port uaiugcüne)Mmt pc^^tfl. &5 iw earwig«"wlttf^c" gab»# g^a^u^odnei«*imi ikoyiO|i. Celje O'iüair^'Ji Sarajewo, S^?**, Šibe»ik9 Zadavt Z^greSB, T««st, Wien. Poalovn« zvezQ % xaisvn* v-ec't* mi krall v tu- In &noxem»i\u.