Xs. ff H •> > s
NAS ČASOPIS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XIX, ŠT. 195
SEPTEMBER 1993
PRVI ŠOLSKI DAN
Varna pot za 270 prvošolčkov
KMETIJSKI
Po več kot dveh mesecih brezskrbnih počitnic in veselega igranja se je zopet pričela šola. Za vse starše pomeni še eno skrb več, saj so morali kar globoko seči v denarnico, da so lahko nakupili drage šolske potrebščine in knjige, za učence pa nove težave in skrbi ter boj za čimboljše ocene. Tudi za učitelje se je pričela nova skrb za uresničitev učnega programa, za dobro počutje učencev v šoli, za čimboljše odnose do staršev, za varnost učencev ter nenazadnje tudi za priznavanje učiteljskega poklica v sedanjem družbenem sistemu, ki še ni vrednoten, kot bi moral biti.
Za nekatere otroke pa je bil 1. september tudi prvi šolski dan v življenju. Vsaka šola je na svoj način organizirala sprejem prvošolčkov, predvsem z namenom, da bi jim ta dan ostal v naj -lepšem spominu. V osnovni šoli Ivana Korošca v Borovnici je 44 otrok prvič prestopilo šolski prag in so razdeljeni v dva razreda, šola Log-Dragomer je sprejela 55 prvošolčkov in so v treh oddelkih, od tega je en oddelek z 19 učenci na Drenovem griču. Osnovna šola Ivana Cankarja na Vrhniki pa je sprejela 171 novih učencev, ki so v 7 razredih.
Ob prvih dneh šole je bilo tudi veliko prizadevanj za varnost vseh učencev. Varovani so bili vsi nevarni prehodi, kjer je potekala šolska pot za učence. V koordinaciji oddelka za notranje zadeve in oddelka za obrambo je bilo vpoklicanih 20 študentov in upokojencev, ki so fizično 10 dni varovali vse prehode na šolski poti. Varovane so bile poti v mestu Vrhnika, KS Borovnica, KS Drenov grič — Lesno brdo, KS Log in KS Dragomer. V KS Bevke pa so postavili dve opozorilni tabli z napisom »ŠOLSKA POT«.
V akcijo se je vključila tudi vrhniška policija, ki je v prvih dneh šole poostrila kontrolo
^^^^^^
STARA CESTA,VRHNIK
sobota, 25. september 1993, pričetek ob 10. uri
PROGRAM:
ob 10. uri — otvoritev sejma s kulturnim programom pred Delikateso KZ Vrhnika
od 14. do 17. ure — prikaz kmečkih opravil in tekmovanja v organizaciji KZ Vrhnika v Krpanovi ulici pri lipi ob 17. uri — nastop ljudskih godcev in folklorne skupine na dvorišču pri Orlu
BOGATA PONUDBA OZIMNICE, KMEČKIH DOBROT, AKCIJSKE CENE, DEGUSTACIJE, STOJNICE. PONUDBA GOSTINCEV NA STARI CESTI BO NA VOLJO POZNO V NOČ Z IZVAJALCI NARODNE IN ZABAVNE GLASBE.
Če bo slabo vreme, bo prireditev 2. oktobra 1993. VABIMO!
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA, TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA
prometa in prehodov.
Po prvih podatkih lahko rečemo, da je bila »ŠOLSKA" POT« prve dni VARNA. Da bo varna tudi naprej, pa si moramo
prizadevati vsi udeleženci v prometu. Več o prvem šolskem dnevu pa je v besedi in sliki na notranjih straneh časopisa.
S. S.
Avgust v znamenju balinanja
Tristezno balinišče pred menzo IUV je bilo v avgustu zasedeno ob vsakem vikendu.
Balinarski klub Blagajana, ki je upravitelj igrišča, je organiziral razna tekmovanja v balinanju, ki so bila tudi državnega značaja.
8. avgusta je bilo 24-urno balinanje vseh vrhniških balinarjev (o tem smo v Našem Časopisu že pisali); 15. avgusta je bil tradicionalni turnir četvork za prehodni pokal »BK Blagajana Vrhnika«.
22. avgusta je bilo Notranjsko prvenstvo v preciznem izbijanju. Vrhunec balinarskih tekmovanj na Vrhniki je bil 29. avgusta, in sicer Državno prvenstvo v preciznem izbijanju, kjer se je zbralo 24 najbolj natančnih balinarjev iz vse Slovenije. Tekmovanje je odprl predsednik skupščine Vinko Tomšič. Vse tekmovalce in organizatorje pa je pozdravil predsednik balinarske zveze Slovenije Jože Rebec.
(Več o tekmovanjih na športnih straneh.)
S. S.
Politik našega kova
»Kaj jih razlikuje od drugih ljudi? Na zunanje so popolnoma podobni meni in mojemu sosedu, nimajo pa posebnih lepot, pa večji del tudi ne posebnih nakaz. Še pred nedavnim so nosili dolgo, spoštljivo brado, ko pa se je narodovo navdušenje poleglo in se je narod razcepil v stranke, so se obrnili tudi besedniki; nekega sem celo videl, ki niti brk ni imel in se je nosil čisto po amerikansko; mnogi so visoki in zastavni, toda videl sem jih, ki so še celo manjši od mene in niti ne tako plečati. Rekel sem, da jih je mnogo teh besednikov; ampak očitno je, da jih potrebuje naš narodprav posebno mnogo, zakaj pomanjkanje je še zmerom veliko. Tako sem bil zadnjič na shodu, za durmi sem stal, in sem poslušal govornika, narodovega besednika; copatasto je stopil na oder, pogledal je proti durim, baš tja, kjer sem stal, in je spregovoril momljaje: Palažaj naroda je v slabem palažaju..."
Sem ter tja kaj pobrskam po Cankarju, po njegovih satiričnih spisih, Bog mu odpusti, bil je tudi socialdemokratski kandidat, vendar resnici na ljubo tudi z Vrhnike doma. Kadar je bil prave volje, se je na koga takole spravil — tudi svojim ni prizanašal. Vendar iz vseh njegovih spisov ne veje toliko žolča, bil je kar naravnost usmiljen do vseh izkoreninjencev, revnih, drugačnih in drugega rodu. Pred volitvami pa je kot kandidat pač povdzig-nil svoj glas za samo stvar.
Očitno je tudi vrhniška občina stopila v predvolilno obdobje. Občinska skupščina je nesklepčna ali komaj sklepčna, morda njene težave reši nov poslovnik, po katerem naj bi združili zbore. Marsikateri delegat, kije kot kandidat veliko obljubljal, zdaj ga pa še blizu ni, pač misli, da je bil izvoljen samo zato, da ga ni ali da po franocsko izgine sredi sestanka. Vendar gre tudi v taki lokalni in na videz nepomembni politiki za stvari, brez katerih se zadeve tudi v taki minidržavici, kot je vrhniška, ne morejo premakniti. Nekaj časa je v zraku proračun, potem smetišče, potem komunala, šolstvo, zdravstvo, ceste, skrb za slabotne, težave s čakajočimi na delo in tistimi, ki so delo izgubili, ne nazadnje vsak kraj od svojega zastopnika v vrhniškem parlamentu pričakuje, da bo vsaj kaj rekel, če že nič doseči ne more itd. Če ga ni zraven, ko bi moral biti, ga še vojska ne bo vzela. Saj skrivači niso nikakršna vrhniška posebnost.
Vse preveč očitno postaja, da se je večina vrhniških strank, ki zdaj sedijo v občinski skupščini, utrudila od strankarskih sporov in spopadov pa so med njimi redke častne izjeme, ki si vzamejo toliko časa, da jih vsaj malo zanima, kaj se pravzaprav dogaja. Marsikateri je prepričan: nova lokalna samouprava bo, občina se bo delila, saj se tako ali tako o ničemer več ne odloča. Pa se še zmeraj vsaj nekaj dogaja, tudi občinska blagajna je še na Vrhniki, in zastran nje je start v novo lokalno upravo tudi pomemben za vsak kraj posebej.
Vrhnika nima velikih afer, kar je res, da bi jih v domačem parlamentu morali reševati in odkrivati s senzacionalnimi prijemi. Toda če dobro brskaš, že kaj najdeš. Saj poznate sistem: kriv si,
kaj si pa zakrivil, ti bom pa že dokazal, nekaj že bo, če bom dolgo iskal. Stara metoda z vseh stalinističnih procesov, ki resnici na ljubo v zgodovini niso bili nobena novost. Tudi na Notranjskem so skurili nič koliko čarovnic.
Če afere torej ni, se pa naredi. Zdaj za nekatere, kaj imajo za bregom, ni težko uganiti, denimo postaja največji občinski problem prodaja nekaterih hiš, ki jih niso kupili čisto patentirani Slovenci; nova politična združba sedi na slemenu takele lokalne »aferice« kot znameniti petelin iz opeke, ki krasi marsikatero streho v naših krajih, in gradi na njej svoj politični imidž in program. Trdijo: Palažaj naroda je v slabem palažaju...
Toda neka znamenita zgradba, stara šola na Drenovem Griču, je naprodaj že dve leti m ni ga junaka med kranjskimi ali vrhniškimi Krpani, ki bi v teh letih za narodno zaveden nakup pri-špekuliral 100.000 mark in spodnje nadstropje vzel v nepreklicno last in posest, pa imamo take junake, ki v zadnjem žepu kavbojk tovorijo ne angleško šol, temveč svežnje deviz. Greh se pove, grešnik pa ne. Denimo, da se vzameta skupaj dva taka ali trije, in z občino udarijo v dlan: plačano, prodano in na sodniji zapisano. Potem pa dajo kruh kakim osemdesetim brezposelnim vrhniškim občanom, saj je to kakih 15 odstotkov vseh brezposelnih v občini.
Vendar jih ni zato, ker še mislijo, da je politika dobra naložba — pa investirajo v politiko. Potemtakem torej ni čudno, da se prenekateri ukvarja z vzvišenimi zadevami, kupčije pa mu medtem zvijačno prevzema grški poslovni duh.
Tone Janežič
Vprašanja in odgovori
Postavljanje tabel
Janez Suhadolnik, delegat ZKS, sprašje: Kako je z izvajanjem odloka o postavitvi tabel? Dostikrat se zdi, da so table postavljene neprimerno. Ali ima nad tem nadzor Zavod za spomeniško varstvo in zaščito kulturne dediščine?
Odgovor: Če se vprašanje nanaša na neprometne table ob cestah (Zakon o cestah, Ur. list SRS, št. 2/88 in Pravilnik o neprometnih znakih, Ur. list SRS, št. 17/82), se le-te lahko postavijo le za obveščanje o kulturnih spomenikih, zgodovinskih in naravnih znamenitostih ter za obveščanje o napravah in objektih, ki so v neposredni zvezi s prometom in turizmom. Namešča jih lahko upravljalec ceste.
Panoji za plakatiranje so nameščeni po Odloku o plakatiranju v občini Vrhnika. Panoje (oblika, lokacija) namešča pooblaščena firma oz. zainteresirana stranka na podlagi dovoljenja oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje; dovoljenje je pogojeno s pozitivnim mnenjem urbanistične službe (PRIMIS).
Nameščanje tabel, ki označujejo firme, se izvaja na podlagi odločbe o priglasitvi, ki jo izda oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Izdaja odločbe je pogojena s soglasjem upravljalca ceste in lastnika zemljišča, tabla pa mora izpolnjevati tudi oblikovalske pogoje, kijih predpiše urbanistična služba. Za postavitev tabel ob regionalni in magistralni cesti daje soglasje Cestno podjetje, obstoječe table pa so večinoma postavljene »na črno« in jih Cestno podjetje občasno odstranjuje. Table ob lokalnih cestah in ulicah so deloma postavljene povsem na črno, nekatere pa tudi na podlagi odločbe o priglasitvi, vendar so pogosto izvedene v nasprotju z oblikovalskimi pogoji urbanistične službe.
Begunci
Janez Umek, delegat ZKS, sprašuje: Kakpno pravico imajo begunci brez statusa za prosto gibanje izven begunskih centrov?
Odgovor Urada za priseljevanje in begunce Vlade Republike Slovenije je naslednji: V Sloveniji se trenutno nahaja približno 70.000 začasnih beguncev, od tega jih ima približno 32.000 status začasnega begunca.
Začasni begunci so nastanjeni v zbirnih centrih in pri gostujočih družinah. Njihovo gibanje Slovenija ne omejuje, pač pa ga spremlja.
Začasni begunci brez statusa so po naši zakonodaji (Zakon o tujcih, Ur. I. RS Št. 1 -9/91 -1) tujci in se lahko zadržujejo na območju Slovenije največ tri mesece. De facto pa začasni begunci brez statusa niso v enakem položaju kot ostali tujci, ker so k nam pribežali, da bi se izognili,vojni v BiH. Ustrezno rešitev tega problema pripravlja Urad za priseljevanje in begunce v sodelovanju Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zunanje zadeve.
Začasni begunci v zbirnih centrih imajo pravico do prostega gibanja, torej tudi pravico do prostih izhodov na področju Slovenije.
Izhodi se vsakokratno zabeležijo pri vodstvu zbirnega centra, tako da v samem zbirnem centru obstaja evidenca, kje se kdo nahaja. Za krajše izhode posebna dovolilnica ni potrebna, za daljše izhode pa se začasnemu beguncu izstavi dovolilnica, kjer je navedeno, v katerem zbirnem centru je nastanjen, kam je namenjen in za koliko časa.
Za potovanja v tujino, ponavadi iz zdravstvenih razlogov, obiskov in izobraževanja, je predpisano posebno dovoljenje, ki ga izda Urad za priseljevanje in begunce, kjer je potrebno navesti poleg ostalega tudi statusno številko začasnega begunca. Začasni begunci brez statusa se torej ne morejo prosto gibati preko državnih meja Slovenije.
Kdo je prodal zemljo lovcem?
Ivan Švigelj, delegat ZKS, je vprašal: Kako je bilo lahko kljub denacionalizacijskim zahtevkom prodano zemljišče na Pokojišču (prvotna last cerkve) Lovski družini Slovenije? Zemljišče s kozolcem je dosedaj uporabljalo Gozdno gospodarstvo.
Odgovor: Zakon o denacionalizaciji v 88. členu prepoveduje razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določilih tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. To pomeni, da se je zavezanec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki bi poslabšala položaj upravičenca v postopkih denacionalizacije. 32. člen Zakona o denacionalizaciji v drugem odstavku določa, da se podržavljena zazidana zemljišča ne vračajo, razen, če je na njih zgrajen trajen objekt v lasti upravičenca. Če torej trajni objekt ni v lasti upravičenca, se zazidano stavbno zemljišče, to je stavbišče in funkcionalno zemljišče k temu objektu, ne vračata upravičencu v naravi, iz česar izhaja, da za takšno nepremičnino prepoved razpolaganja po 88. členu Zakona o denacionalizaciji ne velja. 51. člen Zakona o denacionalizaciji določa, da je zavezanec za vrnitev stvari pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki se po tem zakonu vrnejo upravičencem.
Logarnica na Pokojišču leži na pare. št. 511 k.o. Borovnica. Ta parcela je locirana v severozahodnem delu pare. št. 2788 k.o. Borovnica, pare. 2788 k.o. Borovnica pa meji na pare. 2789 k.o. Borovnica. Obe parceli, torej pare. št. 2788 in 2789, sta bili odvzeti Ri-mokatoliškemu župnijstvu Borovnica oziroma njegovemu predniku Mežnariji na Pokojišču na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji v letu 1946. Pare. št. 511 k.o. Borovnica je nastala kasneje, in sicer v letu 1963 iz dela pare. št. 2788 k.o. Borovnica. Zdaj sta pare. št. 2788 in 2789 vpisani v z.k. vložku št. 1645 k.o. Borovnica, pri katerem je vknjižena družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Kmetijska zemljiška skupnost občine Vrhnika, pare. 511 k.o. Borovnica pa se nahaja v z.k. vložku 1631, ki je družbena lastnina in imetnik pravice uporabe občina Vrhnika. Občina Vrhnika
(Nadaljevanje na 3. strani)
PRVO JESENSKO ZASEDANJE SKUPŠČINE
Premalo za sklepčnost
Predsedstvo skupščine s predsednikom Vinkom Tomšičem je pričelo sejo le z dvema sklepčnima zboroma, na koncu pa je ostal le zbor krajevnih skupnosti. Nekateri so si šli najbrž raje ogledat nastop rojakinje Miše Molk, ki je bil v isti stavbi.
Od zgoraj navzdol: predsedstvo skupščine, zbor krajevnih skupnosti, ki je zdržal do konca, in družbenopolitični zbor, ki je zdržal do polovice.
funkcioniranje skupščine, saj seje že potekajo skupno. Pripraviti je treba variantne predloge ter potem poslovnik čimprej sprejeti.
Posredujemo lahko samo odgovore na delegatska vprašanja, ki so bili pripravljeni, o tem, kako se občinska skupščina ubada s sklepčnostjo že ves svoj mandat, pa več v naslednji številki Našega časopisa.
S. S.
V četrtek, 16. septembra 1993, bi morala biti skupna seja vseh treh zborov Skupščine Vrhnika. Vendar sta po pet-najstminutnem čakanju sejo nadaljevala le dva zbora, družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela pa je bil nesklepčen in bo zasedal kasneje. Ravno v tem zboru se na vseh sejah nekako bojujejo za sklepčnost, ker nekteri poslanci sploh ne hodijo več na seje skupščine.
Predsednik skupščine je zato v eni izmed točk dnevnega reda predlagal vsem poslancem, naj sprejmejo pobudo za spremembo Poslovnika Skupščine obči-
ne Vrhnika, predvsem z namenom, da bi delo skupščine potekalo nemoteno.
Oba sklepčna zbora sta pričela z delom, vendar samo do sedme točke dnevnega reda, ko je tudi družbenopolitični zbor postal nesklepčen.
Nadaljeval je samo zbor krajevnih skupnosti, ki je predelal vse točke dnevnega reda, pa še ta je bil ves čas na robu sklepčnosti. Edino ta zbor je sprejel pobudo za spremembo Poslovnika o delu skupščine, saj je same delegate spodbudil k kritični razpravi o sklepčnosti, dejali so, da je treba s spremembo poslovnika urediti nemoteno
UPRAVNI OKRAJI
Prvo branje
Nova ustava določa, da je treba v novi zakonodaji razmejiti pristojnosti in naloge, kijih bodo opravljali upravni organi. Konec avgusta je Drnovškova vlada poslala v prvo branje državnemu zboru predlog zakona o območjih upravnih okrajev, ki naj bi določil območje in sedež posameznega upravnega okraja, organiziranega za tako območje, za katero bo mogoče zagotoviti opravljanje upravnih nalog na prvi stopnji. Vlada trdi, da bo s tem omogočila smotrno in državljanom dostopno upravo, glede na število prebivalcev, obenem pa naj bi zakon upošteval zaokroženost območij, ki so se povezovala že doslej.
Območje upravnega okraja naj bi zajemalo območje več dosedanjih občin. Najprej naj bi bilo območje upravnega okraja območje sedanje občine, kajti nove občine do predvidenega sprejetja zakona še ne bodo oblikovane, vlada pa naj bi, ko bi se ustanovile nove občine, sproti objavljala imena občin, ki bodo sestavljale upravni okraj, če se v naravi to ne bo spremenilo. Vlada tudi pravi, da določitev upravnih okrajev naj v ničemer ne določa vnaprej povezovanja občin v širše lokalne skupnosti, tudi ne v pokrajine, saj je to v domeni lokalne skupnosti. Priporoča pa, naj bi ta območja sovpadala.
Osnutek zakona, ki ga imajo poslanci državnega zbora pred seboj, omogoča tri variante. Po prvi, v kateri naj bi bilo 25 upravnih okrajev, občino Vrhniko v sedanjih mejah postavljajo v prvi upravni okraj s sedežem v
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
objavlja
JAVNI NATEČAJ
za izdelavo idejne rešitve kolesarnice ob Tržaški cesti na Vrhniki
1. Predmet natečaja je idejna rešitev ureditve in določitev lokacije kolesarnice v oddaljenosti do 20 m od avtobusne postaje pred stavbo občine Vrhnika.
2. Kolesarnica bi po ureditvi morala zadoščati za hrambo približno 40 koles.
3. Najboljša rešitev bo podlaga za izdelavo prostorske dokumentacije kot osnove za pridobitev.lokacijskega dovoljenja.
4. Idejne rešitve je treba poslati v zaprti kuverti z oznako »Kolesarnica« na naslov Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, Tržaška c. 1, 61360 Vrhnika, in sicer do 31. 10. 1993. IS SO VRHNIKA
Ljubljani. V tem upravnem okraju so predvidene še sedanje občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Grosuplje in Litija.
Območje nove mestne občine Ljubljana bo samostojen upravni okraj. Pri naših sosedih imajo sedež predvidenega upravnega okraja po varianti 25 okrajev v Logatcu, h kateremu naj bi sodili še občina Cerknica in Idrija. Idrija se je 15. septembra temu odločno uprla in bi tam radi imeli upravni okraj.
Pri varianti 19 upravnih okrajev bi bila Vrhnika razen z omenjenimi pri 25 okrajih v družbi še z občinami Grosuplje, Domžale in Kamnik. Naši vsi trije omenjeni južni sosedje gredo v tem primeru pod upravni okraj Postojno, ki ji je pridružena Ilirska Bistrica.
Po varianti 11 upravnih okrajev se prvemu upravnemu okraju pridružijo še sedanje občine Hrastnik, Kočevje, Ribnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Pri južnih sosedih se v upravni okraj pridruži Sežana.
Predlagatelj zakona razlaga tri rešitve takole: pri 25 upravnih okrajih naj bi bila prednost večja prilagoditev lokalnim in mikro-regionalnim potrebam in interesom prebivalstva, navezana na tradicijo, ki bi zadostila različnim regionalnim pobudam ter uveljavila večje število regionalnih središč. Slaba stran je dražja in številčnejša uprava, težje načrtovanje in urejanje prostora, ekološkega varstva in posebej infrastrukturnih mrež, nekatera predvidena središča pa so za to tudi slabo opremljena.
Pri varianti 19 upravnih okrajev vidi predlagatelj zakona prednost v tem, da bi se izenačila vloga populacijsko pomembnih središč, pri katerih imajo nekateri okraji res manj kot 60.000 prebivalcev, opremljenost s centralnimi funkcijami pa jih uvršča med pomembnejša lokalna središča. Pri tretji varianti z 11 upravnimi okraji pa vidi predlagatelj v racionalizaciji poslovanja, pri čemer bi kazalo ustanoviti okrajne izpostave, čeprav tretja možnost že odmika upravo lokalnim interesom.
(T. J.)
.....if*
Turistično društvo »Blagajana« Vrhnika
obvešča občane Vrhnike, da je 1. septembra 1993 pričela z delom TURISTIČNA PISARNA VRHNIKA v prostorih TD Blagajana Vrhnika na Cankarjevem trgu 8, prvo nadstropje, tel. 751-054, 751-332.
Na ta naslov se lahko obrnete, če potrebujete kakršnokoli informacijo o kulturnih, turističnih, športnih ali drugih zabavnih prireditvah na Vrhniki.
Uradne ure: sreda, petek od 8. do 12. ure, torek, četrtek od 15. do 19. ure.
Nacionalna stranka dela se predstavi
Naš časopis in nova stranka
V uredništvo Našega časopisa, obenem pa tudi na vodstvo občinske skupščine, je prišlo obsežno pismo območnega predstavnika Nacionalne stranke dela Radoslava C. Založnika, v katerem pisec pojasnjuje cilje stranke, ki se je ustanovila v domu krajevne skupnosti na Vrhniki. Njen državni predsednik, državnozborski poslanec Marjan Poljšak, je prišel v parlament na nacionalni listi Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke na decembrskih volitvah, po razcepu je bil nekaj časa pri Samostojni poslanski skupini Marjana Staniča, toda tudi tam ni uveljavil svoje politične volje, zato se je od njih ločil in konec julija na Vrhniki ustanovil svojo stranko. Stranka bo očitno spadala med bolj bučne na slovenskem političnem prizorišču, danes se umešča v Slovensko desnico, nedvomno pa ima velike interese na lokalnem področju, ki jih potem kot probleme prenaša na državno raven in v tako imenovani osrednji tisk. Poslanec Poljšak slovi po izvirnih domislicah in nazornih prispodobah, njegov območni tajnik pa v občinskem merilu premočrtno uveljavlja voljo stranke, doslej le na verbalni ravni s svojevrstnimi pogledi na delo občinske uprave zdaj in včasih. Njegova težava je v tem, da še nima aparata, ki bi mu preverjal dejstva, kar prepuščamo sodbi njegove vesti. Glede predstavitve stranke v Našem časopisu smo bralcem dolžni naslednje pojasnilo: v uredniš-
ki zasnovi je zapisano, da strani« same skrbijo, da pridejo natrg političnih zamisli z izvirnimi prispevki izpod peres svojih strankarskih funkcionarjev in propagandistov. Najmanjšega namena nismo imeli, da bi ustanovitev Nacionalne stranke dela zamolčali, samo težava je bila v tem, da nam na svoj ustanovni zbor ni poslala vabila,.kot nam ga vsaka vpeljana stranka pošlje vsakič, kadar ima kaj sporočiti ali kadar se ima namen sestati pri odprtih vratih in s tem seznaniti javnost. Očitani cinizem med vrsticami poročila o obisku pri županu pa je lahko samo plod sprevrženega branja. V tiskarstvu je tako, da tam, kjer je črno, je črno, kjer je belo, pa niti skritega namena ni. Mislimo seveda na demokratičen tisk. Zelo težko namreč verjamemo, da tega gospod območni tajnik ne ve, kajti bil je čisto zraven, ko so nadobudni publicisti svoje članke še končevali z znamenitim pozdravom: »Naj živi proletarska revolucija!« Morebiti pa ga to tedaj ni kdove kako zanimalo.
Nacionalna stranka dela in njeni pogledi na stvari bodo v prihodnje tudi v uredništvu Našega časopisa deležni dolžne pozornosti. Danes celo tako, da smo vse pustili spisano tako, kot je napisano. Še vejice nismo dodali ali premaknili.
Urednik
Vrhnika — Jugoslavija v malem
Marjan Poljšak, predsednik Nacionalne stranke dela.
NSD Območni odbor Vrhnika se zavzema za takojšnji sprejem 12. mesečnega moratorija na »Speharjevo« hišo
Pričakujoči zapis naj bo dejanska predstavitev nove NSD (nacionalne stranke dela), njenih hotenj, načrtov in ciljev. Obračamo se tako najprej na občane, za nas najpomembnejši dejavnik. Občinarji in njihov predsednik pa naj bi bili zgolj in samo v službi delovnega ljudstva, slovenskega, mar ne. No, vsaj mi tako pojmujemo demokracijo v svoji lastni državi Sloveniji.
Avtorju članka »Štirje problemi«, v prejšnji številki tega lista se je žal že na začetku zapisala neljuba napaka. K gospodu županu smo se dejansko odpravili, tokrat le s štirimi problemi in če smo spotoma promovirali še našo stranko, tolikanj bolj razveseljivo.
NSD je bila v resnici ustanovljena dne 31. 7. 1993 na ustanovnem zboru v prostorih Krajevne skupnosti na Vrhniki, sredi belega dne, brez medijskega ali siceršnega pompa. Stranka naj se torej izkaže s svojim delom. Da bo poslej povzročala velike glavobole tako občinskim, udbomafijskim, udbodiaspor-nim in projugoslovenarskim strukturam, kot na prefarbani desnici pa je bilo poudarjeno že ob prvem poslanskem večeru, ki je bil s strani »Našega časopisa« (res lep naš časopis!) popolnoma ignoriran. Bili pa smo kakopak deležni ciničnega posmeha.
Da ne bo v tej občini vse tako lepo in prav, kot se je do sedaj razglašalo v širni svet, so se naša peresa kar močno navlaži-la, čeprav v »suhem« obdobju med volitvami, ko zaprepadeno opazujemo dobesedno razprodajo Vrhnike južnjaškim prite-pencem, med katerimi mnogi niti našega državljanstva nimajo. Občinske strukture pa se še kar naprej obnašajo v duhu bratstva in enotnosti.
V šestem členu programa NSD je zapisano: neslovenci ne smejo imeti pravice nakupa nepremičnin. Odločno se borimo, zato je tudi tako napisano, zoper razmetavanje s kulturno in zgodovinsko dediščino, s katero naj bi se navsezadnje identificirali pred Evropo in svetom. Petokolonašem te naše dediščine gotovo ni mar. Na razbitine naše bodo postavili
Nacionalna stranka dela Kotnikova 14, Ljubljana Območni odbor Vrhnika
svojo »kulturo«, mi pa bomo odšli po poti Indijancev — v rezervate.
NDS poziva vse Slovence, individualne posestnike na Vrhniki, posameznike in posameznice, naj ne prodajajo nepremičnin neslovencem.
V odzadju je zvečine krvav denar iz preprodaje mamil, ki vse bolj zastrupljajo naše otroke in iz trgovine z orožjem, ki bo nemara uporabljeno tudi še v Sloveniji. Vrhnika pa se tudi sicer vse bolj parcelira na narodnostno vplivna območja priseljencev. Klis postaja razpoznaven kot »Sao Krajina«, kjer pobalini srbskega porekla razkladajo vse naokrog, kako jih roditelji doma poučujejo o podtikanju bomb pod avtomobile. Razlaga desetletnih smrkavcev v polomljeni slovenščini je srhljivo verodostojna in profesionalna. Tam naokrog je pač največ udobnih stanovanj bivših oficirjev JNA, znanje in izkušnje pa ob vikendih prihaja iz bosanske klavnice. Slovenski otroci tod, domala vsak dan prihajajo domov s potpludbami in razbitimi ustnicami. Ko pa je domači družini dovolj temačnega, pri-kletnega stanovanja na 18 m2 površine in se odpravi na občino prosit za malce bolj človeka vredno stanovanje, jim le-ta ponudi udobnost v baraki.
Središče mesta, tam vizavi
globoko zamišljenega Cankarja, se zdaj širi vplivno območje tetovskih Albancev. Da, tistega bronastega Ivana, kateremu so nekoč prijatelji pijančki ob deževnih dneh še iz tastare Man-tove nosili dežnik, dandanašnji pa mu bodo najbrž prav kmalu nataknili na glavo belo kapico. Vrgli pa so zainteresiran pogled ti vrli slaščičarji, ki bodo s pridno peko kremšnit in tortic kmalu pokupili pol Vrhnike, tudi že na mercatorjevo blagovnico, hotel Mantovo, gramexsovo skladišče, »Jurčevo hišo« ob Ljubljanici in menda celo grad v Bistri. Vse bolj popularna »Špeharjeva hiša«, pa je že tako varno pristala v nepravih rokah, tistih, ki nimajo nobenega odnosa do naše dediščine, niti ne poznajo naše kulture in te so se tudi rade volje znebile vsega kar je v tej hiši »dišalo« po zgodovini in kulturi, kot je v svojem dopisu občinskim maherjem lepo razložila g. Juša Vavken, dipl. umet. zgodovinarka ter poudarila, daje bila storjena resnična škoda. Zaščita spomenika pa v vsakem oziru sloni na »zavesti« prodajalca, ki je v tem, da mu ni vseeno, kam oziroma v kakšne roke prodaja svojo posest. Zaključi, daje rešitev problema na prvem mestu v novi zakonodaji, ki bi po evropskem zgledu ne dajala primata le denarju, marveč tudi ustreznemu kupcu — in to ne
samo pri ozko spomeniških objektih — temveč tudi v primerih razprodaje prostora — konec navedbe.
Špeharjeva 'hiša bi morala biti že zdavnaj pod spomeniškim varstvom in razglašena za spomenik prve kategorije. Danes pa je ta spomenik domala uničen, izropan in razdejan. Tam kjer je bila starorimska trdnjava v kateri je služboval oče Poncija Pilata doma iz Podlipe (vir: vatikanska knjižnica), kjer so bili odkriti starorimski grobovi zdaj zasuti zbetonom, kjer je nekoč živel in delal Ivan Cankar, kjer so se v veži košatih prelepi, rezljani opaži, zdaj izginuli, kjer je bila v prvem nadstropju popolnoma opremljena pralnica in sušilnica iz avstroogrskih časov, se danes »košati« nekakšna orientalska »kofeterija, s pomenljivim imenom »Paler-mo« na »restavriranem« pročelju. In takšna »kafanska« dejavnost v enkratnem zgodovinskem in kulturnem spomeniku iz katerega je bilo odvlečeno in razprodano tudi Jelovškovo (hiša je bila nekdaj v posesti tedanjega vrhniškega trgovca in župana Ignacija Jelovška, ki je bil tudi dolgoletni mecen Ivana Cankarja, tudi pri njegovem dunajskem študiju) pohištvo, kot tudi ves arhivski inventar, ki naj bi bil ohranjen na podstrehi in so vse to kar s kamioni odvažali, je povsem ustrezala vrhniškim upravnim organom pa so podelili svoj blagoslov. Nepojmljivo! Velikanska škoda in čeravno je bil objekt že davnega leta 1970 spomeniško evidentiran ter opredeljen z varstvenim režimom I. stopnje, do dneva današnjega na njem ni niti skromnega obeležja, da je tu deloval naš znameniti pisatelj in narodni budi-telj. »Palermo«, zaščitni znak mafijskega podzemlja pa se je bliskovito in v vsem sijaju znašel na fasadi.
NSD se že več mesecev krčevito bojuje, tudi ob podpori spomeniške službe iz Ljubljane ter ob osebni zavzetosti njihovega direktorja prof. Janeza Kromarja, da bi se stanje popravilo. Problem je pri vrelišču, občinarji pa se obnašajo vse bolj oportuno. Kakorkoli že, danes 16. 9. 1993 bi morala Skupščina občine Vrhnika na seji vseh treh zborov, na pobudo Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane, sprejeti sklep o 12 mesečnem moratoriju ali začasni razglasitvi »Špe-harjeve« hiše za kulturni spomenik. Pa ga ne bo! Dovolj odgovornih ljudi se trudilo in se še trudi, da bi vrhniške občinarje vendarle prepričalo kako je Vrhnika last avtohtonega prebivalstva, kulturni spomeniki pa last vsega slovenskega naroda in naj rešijo, kar je moč še rešiti. V stranki pa se vse pogosteje sprašujemo, kdo ali kaj ali koliko (v DEM) stoji v ozadju, da povsod naletimo na gluha ušesa.
In tako se bo Vrhnika veselo še naprej razprodajala prišlekom iz juga, s kovčki, polnimi mafijskega denarja, ki ga je treba oprati. Dobro ekonomsko (na naš račun) podprti se bodo ti priseljenci ali jugopetokolonaši vse trdneje povezovali s skupnostmi in iznenada, nekega dne, se bodo Srbi tudi tod naokrog začeli počutiti strašno ogrožene...
Zato tudi imamo v 7. točki našega programa zapisano zahtevo za izgon vseh jugo-mafij, v 8. točki zahtevo za pregon in izgon vseh oboroženih ali aktivnih jugopetoko-lonašen in v 9. točki zahtevo za pregon in izgon vseh ilegalcev in ilegalnih ekonomskih emigrantov.
Ali vas to vsaj malček spominja na Vrhniko.
Radoslav C. Založnik za Nacionalno stranko dela
(Nadaljevanje z 2. strani)
je tudi pravni naslednik Kmetijske zemljiške skupnosti, tako da z vsemi zgoraj navedenimi nepremičninami razpolaga občina Vrhnika. Gospodarsko poslopje stoji na delu pare. št. 2788 in 2789 k.o. Borovnica. Glede na navedeno Gozdno gospodarstvo z nepremičninami pare. št. 511, 2788 in 2789, vse k.o. Borovnica ne more pravno veljavno razpolagati, saj ni imetnik pravice uporabe teh nepremičnin.
Pri Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika je bil s strani Gozdnega gospodarstva sprožen postopek za dolopitev in dodelitev funkcionalnega zemljišča dela pare. št. 2788 in 1789 k.o. Borovnica k logarnici, stoječi na pare. št. 511 k.o. Borovnica in gospodarskem poslopju, stoječem nadelu pare. št. 2788 in 2789 k.o. Borovnica.
V ta namen je bilo z odločbo Oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika določeno funkcionalno zemljišče k objektu - logarnici, ki je nujno potrebno za uporabo tega objekta in ki v denacionalizacijskem postopku ne bo predmet vračanja v naravi. Zaradi uskladitve interesov vseh udeleženih strank je bil dne 2/9-1993 opravljen ogled na kraju samem, kjertako Rimokato-liško župnijstvo Borovnica kot Gozdno gospodarstvo Ljubljana nista imela pripomb na že določeno obliko in velikost funkcionalnega zemljišča, razen tega, da sta se dogovorila za služnostno pot v korist sosednjih kmetijskih zemljišč.
O dodelitvi stavbišča s funkcionalnim zemljiščem Gozdnemu gospodarstvu bo odločal Izvršni svet, sam prenos lastništva pa bo moral biti usklajen s postopkom denacionalizacije za predmetno zemljišče oz. plačilom odškodnine razlaščencu Rimokatoliškemu župnijstvu Borovnica.
Kdo preganja delo na črno
Obrtna Zbornica Vrhnika je na seji 1 /7-1993 pismeno posredovala naslednje delegatsko vprašanje: Pošiljamo vam delegatsko vprašanje v imenu naših obrtnikov.
V naši občini ze dalj časa predstavlja resen problem delo na črno oz. »šušmarji«.
Obrtniki se pritožujejo, da jim veliko dela prevzamejo delavci, ki nimajo registrirane dejavnosti in od tega ne plačajo nobenih dajatev, zato so lahko tudi cenovno konkurenčnejši.
Tako lahko vidimo prevoznike z začasnimi registrskimi tablicami, ki prevzemajo delo našim obrtnikom - prevoznikom, prevoze vršijo tudi razna društva, ki od tega ne plačujejo nobenih dajatev, naslednji problem so društva, ki točijo pijačo, pa za to niso registrirana in so zato tudi neobdavčena, predstavljajo pa veliko konkurenco našim gostincem.
Zato postavljamo vprašanje, kakšen je učinek naše inšpekcije pri odkrivanju »šušmarjev«:
— koliko primerov je bilo odkritih v letu 1992
— in koliko v letošnjem letu;
— ter koliko davka in kazni je bilo odmerjenih tem delavcem. Odgovore pričakujemo na naslednji seji skupščine.
Medobčinski inšpektorat občin Idrija - Logatec - Vrhnika odgovarja:
V zvezi z vašim dopisom št. 2/2-sl/93 z dne 05.07.1993, s katerim ste nam posredovali delegatsko vprašanje g. Andreja Ocepka, vam posredujemo naslednji odgovor:
V začetku odgovora smatram za potrebno pojasniti sama pojma »delno na črno« oz. »šušmarstvo«, ki po mojem prepričanju obsegata večji spekter dejanj, kot se z navedenima pojmoma običajno pojmuje. Zakonski predpisi opredeljujejo »šušmarstvo« predvsem kot opravljanje gospodarske dejavnosti brez dovoljenja. To se v konkretnih primerih lahko kaže v naslednjih situacijah:
1) kot fizična oseba opravlja gospodarsko dejavnost, ne da bi si za to pridobila ustrezno dovoljenje;
2) ko fizična oseba prične opravljati gospodarsko dejavnost, preden si pridobi ustrezno dovoljenje;
3) ko fizična oseba - samostojni obrtnik, ki ima ustrezno dovoljenje za opravljanje določene gospodarske dejavnosti,«ačne opravljati dodatno gospodarsko dejavnost, za katero pa si ne pridobi ustreznega dovoljenja (prekoračitev predmeta poslovanja).
Vse tri navedene situacije pa se pojavljajo tudi pri podjetjih (npr. pri d.o.o.), kjer za opravljanje dejavnosti ne zadostuje zgolj sklep o vpisu ustanovitve podjetja v sodni register pristojnega temeljnega sodišča temveč si morajo podjetja pridobiti pred začetkom opravljanja dejavnosti odločbo pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti.
Glede na to, da se obrtna dovoljenja oz. vpisi podjetnikov-posameznikov ter odločbe o izpolnjenih pogojih za opravljanje dejavnosti podjetij izdajajo s strani občinskih upravnih organov, je to dodatna težava v odkrivanju opravljanja dejavnosti brez dovoljenja v primerih, ko gre za posameznike ali podjetja, ki nimajo prebivališča, sedeža obrti ali podjetja v občini Vrhnika, dejavnost pa opravljajo na območju občine Vrhnika. V teh primerih si je potrebno pridobiti ustrezne podatke s strani drugih občin. Poseben problem pa predstavljajo tujci, ki največkrat prodajajo različno blago po stanovanjih, kjer je potrebna usklajena akcija delavcev policijske postaje, tržne inšpekcije in sodnika za prekrške, da se celotni postopek od začetka do izreka kazni ter izreka varstvenega ukrepa - odvzem blaga Izvede hitro, (v roku nekaj ur), sicer se tujci izognejo postopku.
Pod pojem »delo na črno« pa bi lahko uvrstili predvsem še kršitve pri sklepanju delovnih razmerij z delavci oz. pri pogodbah o delu. Navedene kršitve spadajo v pristojnost inšpekcije dela, kjer se predvsem ugotavlja, da se z delavci ne sklepa delovnih razmerij za nedoločen oz. določen čas oziroma pogodb o delu ali pa se te podaljšujejo čez zakonsko predvideni rok. Kot svojevrstno zanimivost naj navedem, da podjetje lahko posluje oz. opravlja dejavnost, ne da bi imelo kogarkoli zaposlenega, kar seveda omogoča razne nepravilnosti.
Nadalje bi želel predstaviti zakonske možnosti tržnega inšpektorja za ukrepanje v primerih opravljanja gospodarske dejavnosti brez dovoljenja v obdobju 1992-93, ki ga zajema navedeno delegatsko vprašanje.
Zakon o tržni inšpekciji (Ur. I. SRS št. 27/74) pooblašča v 2. odstavku 4. člena tržnega inšpektorja, da izda odločbo, s katero prepove opravljanje gospodarske dejavnosti brez ustreznega dovoljenja ali ko je prekoračen predmet poslovanja oz. dejavnosti. V 5. členu navedenega zakona je pooblastilo, da tržni inšpektor zaseže delovne priprave, izdelke in material, ki se uporablja za opravljanje te nedovoljene dejavnosti.
Seveda se ob tej določbi takoj pojavi zelo praktični problem prevoza in skladiščenja zaseženega.
Po določbi 1. odstavka 10. člena obrtnega zakona (Ur. I. SRS št. 35/82 in 24/89) je lahko samostojni obrtnik za opravljanje dejavnosti ustanovil obratovalnico, v kateri je opravljal eno ali več dejavnosti, za katere je izpolnjeval predpisane pogoje. Obratovalnico, v kateri je trajno ali sezonsko opravljal svojo dejavnost, je lahko
(Nadaljevanje na 4. strani)
Naborniki — vojaški obvezniki, ki odlagate služenje vojaškega roka zaradi šolanja oziroma študija
dostavite
oddelku za obrambo občine Vrhnika potrdila za šolsko leto 1993/94
VRAČANJE LASTNINE
Tretji po številu vlog
Vrhniška občina je med tistimi v Sloveniji, kjer je število zahtevkov za vračanje premoženja med najvišjimi. Trdijo celo, da gre za tretje mesto v vsej državi po številu vlog na prebivalca, kar spravlja občinske službe, ki se s tem ukvarjajo, pred obsežno in zahtevno nalogo. Nedvomno je število vlog tudi prispevalo k temu, da se je letos spomladi služba na premoženjsko pravnem oddelku v občini resno lotila dela in da zdaj poskuša nadomestiti nekaj zamujenega časa.
Doslej so prejeli, kot nam je povedal dipl. pravnik Samo Pup-pis, kar 461 vlog za vrnitev premoženja, dejansko gre še vsaj za 100 dodatnih vlog, ker med tistimi 461 so tudi zahtevki, ki se nanašajo na več zadev. Pravijo tudi, daje popolnih vlog 310, kar pomeni, da bodo pri drugih potrebna dodatna poizvedovanja in dodatna pota, za denaciona-lizacijskega upravičenca pogosto mučna. Marsikdo je prepričan, da mora imeti oblast pač že vse zbrano, sicer ne bi bila oblast. Pa ni čisto tako. V petde-
setih letih se je marsikaj spremenilo, saj gre za dobo dveh človeških rodov. Postopki pa morajo biti, saj so kočljivi, ten-kovestno opravljeni, da ne bo dvomov o njih.
Rešenih je bilo doslej 28 zadev, se pravi, da so nekdanji lastniki ali njihovi dediči dobili vrnjeno odvzeto premoženje. Delno rešenih čaka 8 zadev, izdanih je bilo 31 delnih odločb, se pravi takih, ki se nanašajo na del zahtevka. Izdanih je bilo 57 sklepov o predlogu za izdajo začasne odredbe, kar po zakonu o denacionalizaciji pomeni, da organ prve stopnje na občini zaradi zavarovanja zahtev ža denacionalizacijo ali iz drugih tehtnih razlogov izda sklep, s katerim začasno prepove razpolaganje z nepremičninami ali vsakršno kapitalsko preoblikovanje podjetij.
V delu so 103 zadeve, kar pomeni za sorazmerno majhno ekipo veliko obremenitev. V postopku vračanja je 6 poslovnih prostorov in okrog 950 hektarov zemljišč, od tega je 900 hektarov gozdov večjih bivših lastnikov, pri preostalih 50 hektarih
pa gre za druge manjše lastnike.
Doslej je bilo v vrhniški občini prejšnjim lastnikom ali njihovim dedičem vrnjeno 210 hektarov zemljišč, ena poslovna stavba in 4 poslovni prostori.
Delo pri denacionalizacijskih postopkih je spomladi steklo precej bolj intenzivno, vendar je postopek ugotavljanja različnih podatkov pri zahtevkih precej zamuden in natančen. Kaže pa se tudi z občinske ravni volja, da bi v naslednjih mesecih zmogli opraviti največ, kar z obstoječimi močmi lahko opravijo. Žal, pripominjajo, zadnje odločbe Ustavnega sodišča Slovenije spreminjajo status nekaterih upravičencev, po drugi strani pa tudi visoki odškodninski zahtevki nekaterih sedanjih uporabnikov, ki drugače kot upravičenec ocenjujejo vrednosti svojih investicij, marsikdaj zavirajo tako delo strokovne službe kot komisije za denacionalizacijo. V ob-činiskem upravnem organu zato pravijo, da poskušajo, kolikor se le da, doseči optimalno rešitev za obe strani. O težavah pa kdaj drugič. (T. J.).
t*' srni
Nekako štirinajst dni pred slovesno prisego je 530. učni center sprejemal nove vojake. Zopet je bilo živahno pred vhodom v center. Slišati je bilo pesem, igranje harmonike, za-plapolala je slovenska zastava.
Vljudno Vas vabimo na
Prisego vojakov,
ki bo v petek, 24. septembra 1993, ob 16. uri v našem učnem centru
— na Košacih.
Veselimo se Vašega obiska!
530. učni center
530. učni center Vrhnika ima že od začetka delovanja svoj znak-simbol. To je MOČVIRSKI TULIPAN. Le-ta se pojavlja pri vseh objavah v sredstvih informiranja, na različnih vabilih, obvestilih, plakatih, delavci stalne sestave ter vojaki ga nosimo na športnih majicah. Nepogrešljiv je na vseh slovesnostih ob prisegah vojakov ter drugih prireditvah v centru.
Samo cvetlico Vrhničani dobro poznate, prav pa je, da predstavimo tudi avtorico našega simbola. To je g. MILKA ERBEŽNIKOVA, umetnica iz Dragomerja, ki se je na pobudo g. Marte Rijavec odzvala naši prošnji, ter brezplačno simbol tudi oblikovala.
Poveljstvo učnega centra se obema, še posebej g. MILKI ERBEŽNIKOVI, iskreno zahvaljuje z željo, da bi tudi v prihodnje uspešno sodelovali!
Poveljstvo učnega centra
530. UC VRHNIKA
Vprašanja in odgovori
(Nadaljevanje z 3. strani)
ustanovil samostojni obrtnik na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (1. odstavek 13. člena). V 1. točki 1. odstavka 152. člena obrtnega zakona pa je bilo kot prekršek opredeljeno trajno, sezonsko ah občasno opravljanje gospodarske in druge dejavnosti brez obrtnega dovoljenja.
S sprejetjem Zakona o trgovini (Ur. I. RS št. 18/93) in Zakona o gospodarskih družbah (Ur. I. RS št. 30/93) so prenehale veljati določbe Obrtnega zakona, ki se nanašajo na registracijo in število zaposlenih, ter členi od 126. do 130.
Zakon o podjetjih (Ur. I. SFRJ št. 77/88,40/89,46/90 In 61 /90), ki je veljal do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah, je v svojem 147. členu določal, da si mora podjetje pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev tehnične opremljenosti, varstva pri delu ter pogojev varstva in izboljševanja človekovega okolja od pristojnega upravnega organa. Nasprotno ravnanje je bilo v 190. členu navedenega zakona opredeljeno kot gospodarski prestopek. Zakon o gospodarskih družbah, ki je stopil v veljavo z dne 10.7.1993, sicer v 6. odst. 4. člena določa, da družba ne sme opravljati svoje dejavnosti, preden ni vpisana v register in preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ, vendar za kršitev ne predvideva sankcije! Zakon o gospodarskih družbah v svojem 75. členu določa, da podjetnik - posameznik lahhko začne opravljati dejavnost na podlagi priglasitve pri organu, pristojnem za javne prihodke in sankcionira kot prekršek opravljanja dejavnosti podjetnika - posameznika pred vložitvijo priglasitve.
Glede opravljanja trgovinske dejavnosti velja določba 2. člena Zakona o trgovini, ki določa, da mora biti pravna oseba ali fizična oseba registrirana za opravljanje trgovinske dejavnosti. Sankcije so predvidene za pravne osebe v 24. členu (gospodarski prestopek), za trgovce-f izične osebe v 25. členu (prekršek) ter v 28. členu za fizične osebe (prekršek). Navedeni zakon je tudi legaliziral pro-
dajo od vrat do vrat ter potujoče prodajalne. Nadzor nad tovrstno prodajo pa je izjemno težaven.
Kljub zgoraj navedenim postopkom pa je učinkovito ukrepanje tržnega inšpektorja praktično zelo otežkočeno v primerih, ko ni oprijemljivih dokazov oz. prič za opravljanje gospodarskih dejavnosti brez dovoljenja.
Zelo pogosto se dogaja, da se »zatoži« tržnemu inšpektorju nekoga, ki opravlja dejavnost brez dovoljenja vendar brez uradne prijave in brez pripravljenosti nastopiti kot priča oz. posredovati druge dokaze, kar seveda otežkoča oz. onemogoča nadaljnji učinkovit postopek. V večini primerov gre pri opravljanju dejavnosti brez dovoljenja predvsem za opravljanje storitev, ki se opravljajo predvsem v stanovanjskih prostorih (sobe, garaže, gospodarska poslopja in dvorišča ter podobno).
Medtem ko ima tržni inšpektor po določbi zakona vselej dostop v poslovne prostore, pa za stanovanjske prostore, v katerih se opravljajo navedene dejavnosti, velja določba 1. in 2. odstavka 36. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. I. RS št. 33/92-I), ki določa, da je stanovanje nedotakljivo ter, da nihče brez odločbe sodišča proti volji stanovalca ne sme vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati. Glede nha to, daje opravljanje dejavnosti opredeljeno kot prekršek, izhaja iz obstoječih pravnih predpisov, da zgoraj navedene sodne odločbe ne more izdati občinski sodnik za prekrške.
Pri tem naj opozorim, da tržni inšpektor nima pooblastila za legitimiranje oseb. V takih pogojih je dokazovanje zelo otežkočeno, saj se pri zaslišanju največkrat »izkaže«, da gre le za brezplačno uslugo prijatelju, sosedu ali sorodniku. Velikokrat pa stranke zanikajo opravljanje dejavnosti.
Za učinkovitejše zatiranje »šušmarstva« bo potrebna usklajena akcija in sodelovanje tako tržnega inšpekcije, uprave za javne prihodke, SDK, delavcev policijske postaje kakortudi sodnika za prekrške in sodišč, da postopki ne bodo tekli predolgo in tako izgubili učinkovitost. Pri tem naj opozorim tudi na kadrovsko zasedbo, saj delo tržnega inšpektorja opravljata dva delavca za območja treh občin s tem, daje odkrivanje opravljanja dejavnosti brez dovoljenja le zelo majhen del delovnih obveznosti.
Svojevrstno problematiko pa predstavljajo društva, ki točijo pija-
Samski dom močno propada
Prenovljen Dom Karla Gra-beljška je že sprejel prve učence glasbene šole, kar je znamenje, da je investicija uspela. Samo 100 metrov stran pa sameva nekdanji samski dom, ki je še vedno v lasti ministrstva za obrambo, in vidno propada. Še več, v notranjosti je precej razbitega, vsa vhodna vrata so une-čena in ni čudno, da tudi nekateri mladi nadebudneži v notranjosti izkazujejo svojo moč z razbijanjem.
če svojim članom. Navedena problematika je zakonsko opredeljena z 10. členom zakona o društvih (Ur. I. SRS št. 37/74 in 42/86), ki določa, da se smejo društva ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo pod pogoji, ki so za tovrstno dejavnost določeni z ustreznimi predpisi in pod pogoji, da gospodarska dejavnost ni osnovni namen društva. Zakon o gostinski dejavnosti (Ur. I. SRS št. 42/73 in 29/86) pa v svojem 2. odstavku 4. čplena določa, da se ne šteje za opravljanje gostinske dejavnosti v smislu tega zakona strežba s toplimi in hladnimi napitki ter enostavnimi jedili,"ki jo za potrebe svojih članov organizirajo v svojih prostorih organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi. Glede na določbo 9. člena zakona o društvih, da je za zadeve društev na prvi stopnji pristojen za notranje zadeve pristojni občinski organ po sedežu društva ter ustno pojasnilo, ki si ga je v tej problematiki pridobil spodaj podpisani tržni inšpektor pri Republiškem tržnem inšpektoratu, izhaja, da tržna inšpekcija ni pristojna za nadzor opravljanja gostinske dejavnosti društev, ki opravljajo to dejavnost izključno za svoje člane, tako da tudi ne nadzira izpolnjevanja minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje te dejavnosti oz. ne izdajo o tem nobenih potrdil oz. mnenj. V primeru, ko gre za sum prekoračitve obsega te dejavnosti, to je točenje pijač nečlanom društva, pa lahko tržna inšpekcija ukrepa le v sodelovanju s policijo, ker tržni inšpektorji nimajo zakonskih pooblastil za legitimiranje oseb.
Glede opravljanja gostinske dejavnosti se pojavljajo različna stališča, saj so do navedene dejavnosti društev v nekaterih okoljih naklonjeni kot možni rešitvi zadreg pri financiranju delovanja društev, ki svojo dejavnost opravljajo na prostovoljni osnovi.
Glede na postavljena vprašanja v zvezi z učinkovitostjo inšpekcijskih služb pri odkrivanju šušmarjev vam posredujemo naslednje podatke:
V letu 1992 je bilo opravljenih 9 inšpekcijskih pregledov, izdanih 8 odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti do pridobitve ustreznega dovoljenja, ter podanih 14 predlogov sodniku za prekrške (predlogov sodniku za prekrške je več, glede na to, da so posamezniki večkrat opravljali dejavnost).
V letu 1993 je bilo opravljenih 5 inšpekcijskih pregledov, izdane 4 odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti do pridobitve ustreznega dovoljenja, ter podanih 7 predlogov sodniku za prekrške.
Glede višine odmerjenega davka za šušmarje vam zgolj posredujemo pojasnilo, daje po 2. odstavku 32. člena zakona o dohodnini (Ur. I. RS št. 48/90 in 34/91) davčni zavezanec tudi fizična oseba, ki dosega dobiček za opravljanje dejavnosti na območju Republike Slovenije in ni vpisana v register, če je vpis pogoj za opravljanje dejavnosti. Odmera navedenega davka sicer sodi v pristojnost Uprave za javne prihodke.
Glede višine izrečenih kazni vam trenutno ne moremo posredovati natančnih podatkov, ker vsi postopki še niso zaključeni.
Ministrstvo za finance, Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Vrhnika, pojasnjuje: V zvezi z delegatskim vprašanjem g. Ocepka, ki se nanaša na problematiko opravljanja dejavnosti brez dovoljenja, dodatno k odgovoru tržne inšpekcije pojasnjujemo še naslednje:
Zakon o dohodnini določa, da je zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti tudi fizična oseba, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti na območju republike Slovenije in ni vpisana v register, če je vpis pogoj za opravljanje dejavnosti.
Davčna osnova takega zavezanca je razlika med ugotovljenim prihodkom in dokumentiranimi stroški.
Pri ugotavljanju dobička se pojavljajo vsi tisti problemi, ki jih je v svojem odgovoru opisala že tržna inšpekcija, tako da smo na tem področju popolnoma nemočni in v posledici tega neučinkoviti. V letu 1992 in 1993 iz tega naslova nismo odmerili nobenega davka.
V predlogu sprememb zakona o dohodnini je predlagano črtanje teh določb, tako da ugotavljanje davka od nelegalnega opravljanja dejavnosti ne bo več v naši pristojnosti, ampak bo to urejeno z ostrejšim sankcioniranjem v drugih predpisih.
BREZOVICA 93
Srečanje ljudskih godcev in pevcev
Gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici je 22. 8. 1993 priredilo 3. tradicionalno srečanje godcev in pevcev, da bi tako ohranili bogato ljudsko dediščino, ki je še zakoreninjena v našem slovenskem narodu. Tako so zopet prišli na oder ljudski godci in pevci, zazvenela je domača ljudska pesem, zaslišala se je domača narečna beseda.
Prvi del prireditve je bil namenjen ljudskim godcem in pevcem iz okoliških občinskih kra-
Fortuna je iz svoje bogate zbirke predstavila nekaj pesmi, za konec je ob spremljavi citer zapela še eno ljudsko pesem. Prava paša za oči je bil nastop folklorne skupine «LIGOJNA« pod vodstvom Tončke Žvab, ki so zaplesali kar nekaj ljudskih plesov iz vseh krajev naše domovine.
Temu je sledil drugi del srečanja, ko so nastopili harmonikarji iz vseh koncev Slovenije. Prijavilo se je kar 39 godcev raz-
Simbol ljudskih gocev — »frajtonarica«
Brata Malovrh iz Smrečja, kot najstarejša ljudska godca, sta požela veliko zanimanja.
Kvartet pevcev Borovnice: Janez Rot, Tone Kržič, Vinko Košir in Tone Palčič
Spoštovani! častniki in podčastniki občine Vrhnika
V proces prenove Zveze častnikov Slovenije se ustvarjalno vključujejo tudi častniki in podčastniki naše občinske organizacije. Ob vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih pripravah na programsko volilno konferenco želimo ugotoviti, kdo od dosedanjih članov Zveze rezervnih vojaških starešin ostaja oziroma vstopa v članstvo strokovne organizacije Zveze častnikov Slovenije.
Nove vsebine, organiziranost, preobrazba in ime Zveze častnikov Slovenije so opredeljene v Statutu, ki je bil sprejet na Konferenci Zveze častnikov Slovenije 9. januarja 1992.
Po Statutu je včlanjevanje prostovoljno. Član Zveze častnikov Slovenije je lahko tisti državljan Republike Slovenije, ki je rezervni vojaški častnik ali podčastnik določenega čina oziroma vojaški uslužbenec določenega razreda ali vojak s činom v rezervni sestavi oziroma tisti, ki poklicno opravlja delo na starešinskih dolžnostih v obrambnih ali varnostnih silah Republike Slovenije.
Želimo, da so naši člani tudi osebnosti, ki uveljavljajo etične vrednote slovenskega častnika in podčastnika.
Izjavo lahko dobite pri predsedniku krajevne organizacije ZČ v vaši krajevni skupnosti ali na sedežu občinske organizacije ZČ Vrhnika (Oddelek za obrambo Vrhnika — Črni orel, I. nadstropje).
Če ste se odločili, da ostajate oziroma vstopate v članstvo Zveze častnikov Slovenije, izpolnite obrazec (izjavo) in ga podpisanega oddajte predsedniku krajevne organizacije ali ga pošljite na naslov občinske organizacije ZČ Vrhnika, Cankarjev trg 4.
Po podpisu izjave boste prejeli člansko izkaznico in značko Zveze častnikov Slovenije.
O sklicu konference vas bomo obvestili pravočasno.
Predsednik Občinske organizacije ZČ Anton Plut
Prireditev je pričel domači ljudski godec Ele Košir
Ansambel Oldtimerji je zaigral nekaj domačih viž.
jev. Na odru so se zvrstili: brata godca Malovrh iz Smrečja, domačin harmonikar Gabrijel Košir, pevska kvarteta iz Brezovice in Borovnice sta zapela nekaj pravih ljudskih pesmi, ansambel »OLDTIMERJI« je zaigral nekaj domačih viž. Julka
ličnih starosti z raznovrstnimi harmonikami. Največji aplavz je požel 6-letni Matej iz Žužemberka, ki je pokazal dobro znanje igranja harmonike in obenem tudi prenašanje ljudskega izročila v pesmi in igranju. Na koncu smo lahko ugotovili,
da ljudska dediščina le ni zamrla, da jo na podeželju še vedno gojijo in obnavljajo. S tem pa prikazujemo tudi svojo slovensko identiteto in izročilo naših dedov in pradedov, kar mora v sedanjem času večkrat priti do veljave.
Zato velja vsa pohvala prirediteljem, ki so imeli obilo težav pri organizaciji srečanja. Sama prireditev pa ne sme zamreti, saj je to tudi lahko turistična ponudba Borovnice sirom Slovenije.
S. S.
Komisija za oceno škode zaradi suše 1993 občine Vrhnika
OBVESTILO
V skladu z navodili Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo RS
pozivamo
vse kmetijske proizvajalce, prizadete zaradi suše v letu 1993, naj prijavijo škodo na priloženem obrazcu (na drugi strani obvestila) in ga
najpozneje do 27. septembra 1993
oddajo na blagajni HKS Vrhnika, Cankarjev trg 5, ali v sprejemni pisarni občine Vrhnika, Tržaška c. 1.
Okvirna ocena povzročene škode zaradi suše v letu 1993 na območju občine Vrhnika je bila ugotovljena in znaša:
a) na travinju: od 30% do 60%
b) na njivah: od 10% do 35%
OCENA ŠKODE ZARADI SUŠE V LETU 1993
OBČINA
VRHNIKA
IME IN PRIIMEK ......................................................................................
NASLOV ..................................................................................................
POSEVEK oz. PRIZADETA POVRŠINA           STOPNJA IZPADA
KULTURA_VHA_PRIDELKA V ODSTOTKU (%)
I. ŽITA
1. pesnica ......................................................................
2. rž ......................................................................
3. ječmen ......................................................................
4.oves ......................................................................
II. VRTNINE
1. krompir ......................................................................
2. krmna pesa ......................................................................
3. krmno korenje ......................................................................
4. fižol — stročji ..........................................................'............
— zrno ......................................................................
5. kumare ......................................................................
III. KRMNE RASTLINE
1. koruza za zrnje ......................................................................
2. koruza za silažo ......................................................................
3. detelje ......................................................................
4. seno — travnikov ......................................................................
— pašnikov ......................................................................
IV. SADJE
1. jabolka — plantažna ......;...............................................................
2. hruške — plantažne ......................................................................
3. ostalo. , ......................................................................
POPIS ŽIVINE - ŠTEVILO
1. KRAVE ..............................................
2. PITANCI IN TELICE NAD 200 KG ..............................................
3. TELETA ..............................................
4. PRAŠIČI ..............................................
5. KONJI - odrasli ..............................................
— žrebeta ..............................................
6. DROBNICA ..............................................
DATUM PODPIS
PIGVAL — HELKO Mrakova 6, VRHNIKA
tel: 754-306
TUDI LETOS
Šola
za begunske otroke
Tudi za šolsko leto 1993/94 je na Vrhniki organizirana osnovna šola za otroke — begunce, in sicer v prostorih Cankarjeve šole. Pouk je v popoldanskem času in ga obiskuje 43 otrok, 34 z Vrhnike in 9 iz Logatca. Pouk poteka hkrati za učence iz BIH in učence z Vrhnike v popoldanskem turnusu.
V prvem razredu so 3 otroci v drugem razredu je 7 otrok v tretjem razredu je 5 otrok v četrtem razredu je 8 otrok v petem razredu je 7 otrok v šestem razredu je 6 otrok v sedmem razredu so 3 otroci v osmem razredu so 4 otroci.
Stroške za plače učiteljic in materialne stroške šole poravnava Ministrstvo za šolstvo in šport Slovenije v sodelovanju veleposlaništva Republike BIH v Republiki Sloveniji in številnih svetovnih humanitarnih organizacij. Neporavnani pa ostanejo stroški za malice otrok. Lačni pa so tako naši otroci kot otroci, ki jih je vojna pregnala z njihovih domov.
Za september bodo ta strošek poravnali iz občinskega proračuna, za naprej pa iščemo rešitev.
Vabimo vas, da po svojih močeh pomagate otrokom v stiski. Denar, ki bo namenjen za šolsko malico otrok beguncev, lahko nakažete na ŽR Občinske organizacije Rdečega križa Vrhnika, številka: 50100-678-54154 s pripisom »za šolske malice«, ali odnesete na Župnijsko Kari-tas Vrhnika.
Ker so begunci brez sredstev za preživljanje, so zanje veliko breme tudi šolske potrebščine (zvezki, barvice), zato vas prosimo, da pomagate tudi pri zbiranju potrebščin za šolo — otroci vam bodo hvaležni.
Vse darovano lahko prinesete na Občinsko organizacijo Rdečega križa Vrhnika, Poštna 7B, vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah tudi popoldne do 17. ure, ali na Župnijsko Karitas Vrhnika.
Odd. za družbeno ekonomski
razvoj in planiranje SO Vrnika Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika Župnijska Karitas Vrhnika
AKVA d.o.o. Verd 31 Vrhnika
Za občasna dela (čiščenje) iščemo pridne in zanesljive mlajše upokojenke.
Če želite dodatno zaslužiti, pošljite takoj prijavo na gornji naslov.
Barje — ali res samo vir hrane?
Pogled na »Mali plač« ob poraščenem osamelcu Kostanjevica.
Nekoč je lovec divjadi in nabiralec porabil čas za nenehno iskanje živeža. Ker virov hrane ni mogel nadzorovati, mu je nenehno pretila smrt zaradi lakote. Pred približno 10.000 leti je prvič začel obdelovati zemljo. Naučil se je tudi udomačiti in rediti živali, da je dopolnjeval ribe, ki jih je lovil v rekah, jezerih in morju. Ko je bil manj odvisen od loka in puščice in se je lahko bolj zanesel na oranje in setev, je človek postal v večji meri gospodar svojih virov hrane. Če je posejal primerno površino s poljščinami in redil nekaj glav živine, je bil lahko kolikor toliko miren, da bo imel dovolj hrane za prihodnje leto. In vendar je bil Še vedno odvisen od vplivov, nad katerimi ni imel moči. Eno leto je posevke opustošila suša, drugo leto so jih uničile kobilice in tretje leto je redčila živino bolezen. V letih z naravnimi ujmami ali vojnami je lakota zelo resno ogrožala človekov obstoj. Dejstvo je tudi, da vsaj 70% zemeljske kopnine ni primerne za pridelovanje poljščin.
Število lačnih ust sledi izboljšavam
Kljub omejitvam seje v stoletjih Človeku posrečilo močno
povečati pridelek hrane. To je dosegel z raznimi izboljšavami. Medtem ko so te izboljšave usposobile človeka, daje pridelal več živeža, se zdi, daje število lačnih ust rastlo vsaj tako hitro, kot njegove kmetijske sposobnosti ali še hitreje. Ugotovljeno je, da tedaj, ko je začel človek kmetovati, na svetu ni živelo več kot 10 milijonov ljudi, danes več kot 4 milijarde!? Skoraj tako naglo kot prebivalstvo je rasla tudi sposobnost za pridelovanje hrane, vendar sta lakota in umiranje še naprej pestili del svetovnega prebivalstva, zlasti v nekaterih deželah Azije in Afrike.
Lakota je bila posebno huda v letih, ko so naravne nesreče povzročile nenadno zmanjšanje svetovnih pridelkov hrane (leta 1846 je izbruh krompirjeve plesni prisilil 800.000 Ircev, da so se izselili v Ameriko).
V zadnjih letih je lakota nekoliko omiljena, ker so s svetovno pridelavo hrane skušali prehiteti rast prebivalstva in ker so lahko nekateri narodi ustvarili zaloge, ki so jih v času ujm delili z drugimi. Kljub temu je podhranjenost še vedno zelo raširjena predvsem zaradi neenake raz-
delitve hrane, ki jo svet pridela, med narodi. Dandanes poje bogata tretjina človeštva več kot polovico svetovne hrane.
Okrog leta 1200 je letni pridelek z enega hektara zadoščal za prehrano 4 ali 5 ljudi. Zdaj pa da v razvitih deželah en hektar dovolj kruha za 20 do 50 odraslih in še seme za naslednjo setev. Tudi živinoreja je doživela velik napredek, zlasti v zadnjih sto letih. Domače živali so izboljšali, da dajo več potomstva, mesa, jajc, ali mleka v krajšem času kot prej.
Najboljša zemlja je že obdelana
Predvidevanje o številčni rasti človeštva opozarja, da bodo v prihodnjih 50 letih potrebna velika prizadevanja, če hočemo preprečiti stradanje in umiranje zaradi lakote. Združeni narodi so napovedali, da bo leta 2000 na svetu že približno 6500 milijonov lačnih ust. Kakšno zagotovilo imamo, da bodo takrat vsi siti? Očitno bo moralo pridelovanje hrane napredovati hitreje kot doslej. Če bi ohranili dosedanje metode, bi to lahko dosegli s povečanjem površin obdelovalne zemlje bodisi z nadaljnjim povečanjem količine pridelkov ob nespremenjeni površini obdelovane zemlje oziroma z obojim hkrati. Na žalost se na tej poti poraja več problemov. Večino najboljše kmetijske zemlje že obdelujemo. Če bi hoteli spremeniti 1,5 milijarde hektarov potencialne kmetijske zemlje v obdelovalno, bi za vlaganje potrebovali zelo veliko denarja. Veliko te zemlje je v tropskih območjih Amazonke in Konga, ki jih danes pokriva džungla. Če bi nekritično odstranili varovalni pokrov gozda in preorali zemljo za pridelovanje poljščin, bi tropski nalivi zemljo kmalu spremenili v gol nerodoviten laterit.
Večje vlaganje, recimo več gnojil, je omejeno, ker so omejeni tako viri kot stroški. Zaradi zakona o pojemajočem naraščanju pridelkov kljub večjim količinam gnojil ne dosežemo enakega povečanja pridelka. Potemtakem bi povečana poraba gnojil dala dražjo hrano. Dodatno bi povečanje uporabe gnojil kajpada povzročilo tudi nevarno večje onesnaževanje voda.
Konkurenca in možnost za preživetje malih kmetij
Na mnogih območjih so večja posestva sčasoma pogoltnila majhne kmetije. Tudi število zaposlenih v kmetijstvu se nene-
hno zmanjšuje. Plače kmetijskih delavcev so stalno rastle in majhna kmetija ni mogla zaslužiti dovolj, da bi plačala najetega delavca.
Polkmetje so bili stoletja pomemben sestavni del podeželja. Pojav je še vedno splošen, čeprav v delu Evrope in ZDA pojema. Pridelek te vrste kmetijstva za narodno gospodarstvo ni odločilen, toda pri veliko ljudeh delno kmetovanje poteši potrebo po delu v naravnem okolju in jim pomeni določeno neodvisnost.
Ohranjanje za življenje sposobnih malih kmetij se zdi tudi v sistemu delnega kmetovanja vse bolj pomembno za turizem in ohranjanje krajine.
Pomen Barja kot vira hrane
Že v času, ko je bilo vse Ljubljansko barje jezero, so bila njegova obrežja obljudena. Ob tem nekdanjem jezeru so našli sledove izredno starih naselbin — mostiščarskih kolišč. Jezero jim
je dajalo zaneljivost preživetja, saj jim je bilo kot zavetje in kot velika zaloga hrane. Jezero je bilo polno ribjega bogastva, ptic, okoli jezera pa so bile hoste, skoraj neprehodne, polne divjadi, jelenov, divjih svinj, medvedov, risov... Počasi si je utiralo pot otkritje poljedelske tehnike: sejanje žita, plug, oranje, žetev, ročno mletje zrnja, peka kruha.
Kasneje se je začelo jezero sušiti. Ljubljanica je izdolbla globoko strugo in odtok je postajal močnejši od dotoka. Jezero
Srednja Rosika, mesojeda rastlina v naravnem okolju.
Par močvirskih želv.
ANKETA
Koristnost Barja in javno mnenje
Leta 1987 je bila po naročilu Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana in Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana narejena znanstvenoraziskovalna in strokovna naloga z naslovom Vizual-no-ambientalna valorizacija prostora polhograj-skega, zasavskega hribovja in Ljubljanskega barja, ki jo je obdelala Katedra za prostorsko planiranje V TOZD Gradbeništvo in geodezija pri fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ' univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
To ekspertno delo so dopolnili z rezultati javnega mnenja o rekreacijskih, estetskih in drugih vrednotah teh prostorov, dobljenih s fotoanketo. Iz nje je razvidna družbena predstava lepote krajine v obravnavanih območjih in predstavlja seštevek vrednosti posameznikov, estetski oceni, kateri se pridružujejo tudi funkcionalni, čustveni, pomenski in drugi vidiki. Anketa je zajela vzorec 112 oseb, pretežno moških, pretežno oseb z višjo izobrazbo. To pa je populacija ljudi, ki bo te prostore najbolj uporabljala. Po drugi strani pa je v anketi prisoten tudi širši slovenski interes.
Vsakemu anketirancu je bilo posredovano 6 vprašalnikov s po 6 fotografijami, ki so jih vprašani razvrščali.
Rezultati vprašanja: »Kam bi šli najraje na izlet, kje je najbolj privlačno za šport, rekreacijo, gibanje v naravi?« so pokazali, da je najprivlačnejša neokrnjena narava z razgibanim reliefom, kombinacijo gozdov, jas in travnikov. Sledijo jim oblike hribovske kulturne krajine z vasicami, kmetijami, kozolci in bregovi rek, potokov. Travnata ravnica z gorami v ozadju je že precej manj privlačna, daleč najmanj privlačno za izlete in šport pa je Ljubljansko barje.
Na enako vprašanje na mikro ravni so rezultati pokazali za najprivlačnejšo gorato neokrnjeno naravo, prostori ob vodah in neokrnjen gozd. Čim se pojavijo grajeni elementi-kmetija, še bolj pa vas, je privlačnost že manjša. Monotono travnata ravnica tudi ni privlačna za sprehode in igre. Umetno oblikovano vaško okolje pa sploh ni bilo priljubljeno. Najbolj primerni za izlete, šport, rekreacijo in igro otrok so torej hriboviti naravni am-
bienti, deloma tudi z elementi kulturne krajine (kmetije, kozolci, vaške poti). Zelo privlačna so vsa obvodna okolja, pa tudi gozd kot tak. Travnat ravninski svet, še posebno na Barju, pa ni primeren. Skrbno bi morali čuvati značilne arhitekturne spomenike, cerkvice, kozolce, pa tudi neokrnjeno naravo s pestro pojavnostjo (pogorje, gozd, jasa in osamljena drevesa).
Odgovori na vprašanje: »Kateri prizor te najbolj moti, kaj po tvojem najhuje prizadene pokrajino in šo najbolj nujni sanacijski posegi?« so nekoliko presenetljivi. Povsem pričakovano in pravilno sicer ugotavljajo, da so kamnolomi, peskokopi, grdi samotni vikendi izredno motilni. Zlasti to sovpada z dragocenostjo hribovitega naravnega pajsaža. Motijo, vendar manj, tudi daljnovodi, transformatorji, oddajniki. Zelo mlačna pa so stališča do razpršene pozidave, zlasti po lepih gričih, in sicer v neokrnjeni krajini! Izstopalo je edino zelo odklonilno stališče do pozidave njiv okoli vasi s stereotipnimi enodružinskimi hišami brez zelenja in urejenih vrtov. Ljudje bi torej pozidavah ravno tiste prostore, ki so jih prej razglasili za najbolj privlačne.
Iz vprašanja: »Kateri način gradnje se ti zdi najlepši, najbolj primeren in bi ga tudi sam predlagal za ta območja?« se je izoblikovala želja po pozidavi sončnih gozdnih obronkov dolin, ki pa je v nasprotju s prej visokim vrednotenjem naravne krajine. Drug odgovor pa je prav urbanističen — strnjena pozidava Barja. Ljudi tudi zelo motijo no-
ve bele hiše tik ob starih kmetijah, kar pa je edina realna alternativa prenove podeželja.
V odgovorih na vprašanje: »Kje se ti zdi najbolj primerno za postavitev vikendov ali kje bi si sam želel postaviti vikend hišico?« so zopet najbolj napadeni gorati pejsaži s senožetmi, travniki, gozdnimi robovi, ki so tudi najbolj dragoceni za varstvo narave in rekreacijo! Manj so privlačne vasice, popolnoma neprivlačno pa je Barje!?
Ljudje so se na vprašanje: »Kje bi zgradili motel, gostišče, turistično postojanko s parkiriščem?«, osvobojeni dileme med svojimi in družbenimi cilji, odločali skoraj identično z urbanisti. Moteli, gostišča spadajo ob cesto, v bližino že načete pokrajine, opozarjajo na velike potenciale (neizkoriščene), ki jih nudijo bregovi naših rečic in potokov. Avtohtone naravne krajine ne uničujemo z množično motorizirano rekreacijo. Kot že večkrat izraženo tudi tokrat Barje kot tako ni primerno za turizem ali gostinstvo.
Izvleček zaključne sinteze samo za Barje
Izkazala se je potreba po ohranjanju osrednjega, najbolj dragocenega prostora Barja za vizualno doživetje značilne barjanske flore in favne (npr. Mali plač na Kostanjevici pri Bevkah), za sprehode in piknike. Na Barju srečamo motive, ki
115-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA
Dolgo potovanje pod streho
Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika letos praznuje 115. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so v četrtek, 16. 9., v obnovljenih prostorih gasilskega doma pripravili slavnostno sejo, v soboto, 18.9., pa parado. Seje so se poleg članov društva udeležili tudi predstavniki KS Vrhnika, predstavniki vojašnice Ivana Cankarja, predstavniki drugih gasilskih društev ter predsednik gasilske zveze Slovenija, Er-nest Oeri.
Slavnostni govor ob otvoritvi prenovljenega gasilskega doma je imel predsednik gasilskega društva Vrhnika, Karel Mušič, ki je prikazal težko pot, ki so jo morali gasilci prehoditi, preden so se lahko zbrali v prenovljenem domu.
Gasilsko društvo je bilo na Vrhniki ustanovljeno leta 1878, gasilski dom pa je bil zgrajen okrog leta 1900. Upravni odbor gasilskega društva Vrhnika je že leta 1967 sprejel sklep o obnovi in usposobitvi gasilskega doma na Vrhniki, vendar tega niso mogli uresničiti, saj so na seji Skupščine občine Vrhnika sklenili, da gasilski dom predajo Kovinarski, gasilcem pa so obljubili prostore v domu KS Vrhnika. Kasneje so jih premestili k Črnemu orlu, ki so ga morali gasilci sami prenoviti.
Leta 1987 pa je delavski svet Kovinarske sklenil, da se dom
Notranjost gasilskega doma, kjer je bila svečana seja GD Vrhnika. 1
Mušič je povedal, daje bil gasilski dom v zelo slabem stanju; kljub temu so večino obnovitvenih del — z nekaj izjemami — opravili kar sami člani. Posebna dela pa so prevzeli naslednji VrhniČani: zidarska dela — Anton Jereb, kasneje njegov sin Matjaž; mizarska dela — Pavle Rozmane; kovinska dela — Tre-ven, člani društva in mladinci, ki imajo največ zaslug za to, da je stari objekt že prenovljen, so bili posebno pohvaljeni in nagrajeni. To so naslednji člani: Franc Dolinar, Janez Voljč, Rajko Ma-lavašič, Anton Jerina, Boris Biz-jan, Tine Petrič in Jože Grom;
Trak sta skupaj prerezala župan Vinko Tomšič in Predsednik GD Vrhnika Karel Mušič.
seje zamočvirilo, bobri in ljudje, ki so bili večinoma lovci in so se težko privajali poljedelstvu in živinoreji, so odšli.
Rimska spoznanja
Rimljani so uvideli, da je močvirje izredno težko pripraviti za kmetijsko izkoriščanje, potrebovali pa so tudi vodno povezavo do Donave. Zato so se odločili in poglobili strugo Ljubljanice in tako usmerili razvoj Barja v osuševanje in stran od ponovne ojezeritve.
Zaradi vedno večjih zahtev po novih kmetijskih zemljiščih so leta 1554 pričeli načrtno izsuševati približno 162 km2 veliko Ljubljansko barje, vendar z malo uspeha.
Mestni očetje so si ponovno začeli bolj prizadevati za ureditev tega problema v prvi polovici
■■■Ml "% Osamelec — Kostanjevica
18. stol. V tridesetih letih srečamo pri urejanju rečne struge stavbnega mojstra Johana Ge-orga Schmidta, ki mu je pri tem pomagal kasneje znani ljubljanski baročni arhitekt Candido Zullian. Na slednjega naletimo zopet v letih 1737—1739 pri gradnji kanalov, ki naj bi olajšali čolnarjenje na Ljubljanici.
Pomembnejše obdobje izsu-ševanja pa se je pričelo leta 1769 z ukazom Marije Terezije o raziskavah in izdelavi načrta za osuševanje. Pomemben rezultat pri osuševanju je bil dosežen z izkopom Grubarjevega kanala leta 1780 in s podrtjem nekaj jezov in mlinov na Ljubljani po Francesconijevem projektu v letu 1828. Regulacije struge so se še enkrat lotili v letih 1908 in 1915, a tudi takrat brez pravega uspeha. Zaradi globljega Grubarjevega prekopa se je Ljubljanica medtem spremenila že v pravo kloako.
Za naselitev, osušitev in obdelovanje Ljubljanskega barja si je skoraj 100 let prizadevala
tudi Kranjska kmetijska družba. Leta 1826 je ustanovila poskusno postajo Karolinški dvor, 1834 pa še Francov dvor, na katerih so preiskušali in uvejali kmetijske sadeže in posevke, trajne in menjalne travnike, različne načine obdelovanja in gnojenja. V program so pozneje vključili še posestvi Martina Peruzzija in Josipa Kozlerja v Lipah. Po ustanovitvi kmetijskega presku-ševališča za Kranjsko so na pobudo E. Kramerja ustanovili leta 1900 Društvo za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja, ki je izdajalo letna poročila. Leta 1903 je društvo ustanovilo novi poskusni postaji v Borovnici in na Škofljici s poskusnimi polji in travniki v Vrbljenah, na Plešivicl, ob Ižanski cesti in na Vrhniki. Do začetka I. sv. v. so na Barju dosegli pomembne -uspehe pri pridelovanju koruze,
krompirja, krmne pese in tra-vinja.
Prevladujejo polkmetje
Dandanes prebivalci Barja ustvarjajo večji del dohodka z nekmetijskimi dejavnostmi: kmetijstvo je tradicionalno v severnem delu, na organskih tleh seje začelo širiti šele v 18. in 19. stol. po odstranitvi šotišč visokega barja.
Zaradi preslice in močvirnih tal je Barje primernejše za pridelovanje vrtnin, konjerejo in ja-godičevje (borovnice), manj pa za govedorejo in drugo poljedelstvo. Dejstvo je, da je čistih kmetij zelo malo, prevladujejo polkmetije.
V 20. stol. so se njivske površine zmanjšale za polovico, povečale pa travniške površine, stalno se manjšajo kmetijska zemljišča sploh. Kmetijstvo utesnjujeta predvsem urbanizacija in družbeni razvoj. Število prebivalcev Barja stalno narašča,
vasi postajajo spalna naselja, vse več je območij z drobnim gospodarstvom.
Kmetovanje na Barju (predvsem govedoreja in drugo poljedelstvo) postaja — zaradi specifičnosti obdelovanja kmetijskih površin, večje porabe umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin za enak hektarski pridelek kot v drugih predelih Slovenije — preprosto predrago, nekonkurenčno in s tem neperspektivno.
Obenem pa se vse bolj dviga ekološka zavest ljudi in vse večja potreba po celostni zaščiti Barja in ohranitvi naravnega okolja. Vse bolj se okdriva pomembna vloga Barja za zadrževanja vode za oddaljene predele, domovanje mnogih vrst ptic ter drugih živali kot tudi rastlin, tako značilnih za Barje.
Zaradi osuševanja idr. agro-
tehniških ukrepov je opaziti vse večjo degradacijo zlasti vodnega in od vlage odvisnega ekosl-stema ter vse večje ekološko siromašenje. Zaradi prevelike ekološke obremenitve je že ogrožena podtalnica, ki predstavlja pomemben vir pitne vode za prebivalce Barja.
Vse to sili kmeta v dodatne dejavnosti na kmetiji in obračanju k primernejšemu kmetovanju na Barju, kot sta govedoreja in poljedelstvo. Vse bolj se kaže potreba po usmerjanju barjanskega kmetijstva v sestavni del turistične ponudbe Ljubljanskega barja. In nenazadnje, ne bi smeli spregledati koristnosti kmetovega dela pri vzdrževanju, negi in ohranjanju krajine.
Potrebno bi bilo na novo premisliti koristnost, uporabnost in namembnost Barja in na ta način poskušati doseči spremembo mišljenja in odnosa pri človeku, ki ga izkorišča ekološka preobremenitev, smetišča...
Kje ima Barje mesto v človekovi zavesti, lepo kaže anketa!?
brezplačno vrne gasilskemu društvu. A tudi takrat ni šlo brez zapletov, Zavod za načrtovanje namreč ni izdal dovoljenja ža obnovitev gasilskega doma ali za zgraditev novega. Leta 1990 so gasilci ostali brez strehe nad glavo, saj so morali izprazniti sodišče pri Črnem orlu, vendar pa so se s tedanjim županom Francetom Kvaternikom in predsednikom IS Vilijem Grando dogovorili, da pričnejo z obnovitvenimi deli starega gasilskega doma na Vrhniki, Jelovškova 3 a, zunanji videz doma mora ostati nespremenjen.
ter mladinci: Matej Gostiša, Matjaž Vrhovec, Peter Buček in Andrej Jerina.
Ob tej priložnosti se je Mušič zahvalil tudi za finančno pomoč, in sicer občinski gasilski zvezi Vrhnika, podjetju Corning, Mer-catorju, Loteriji Slovenije, Baš-kovču, Adamiču ter gospodom Anžetu Stržinarju, Francu Jap-Iju, Primožu Tesarju, Andreju Trevnu in Kamnolomu Verd za materialno pomoč in prevoz.
Predsednik gasilske zveze Slovenije, Ernest Oeri, je na slavnostni seji podelil državna
odlikovanja naslednjim gasilcem:
Francu Dolinarju — za posebne zasluge v gasilstvu, Vinku Pečarju — gasilsko odlikovanje 1. st., Jožetu Gromu — gasilsko odlikovanje 2. st., Albertu Sotlarju — gasilska plamenl-ca 2. st., Janezu Bučku — gas. plamenico 2. st., Martinu Petriču — gas. plamenico 2. st. in Janezu Voljču — gas. plamenico 3. st.
Občinska odlikovanja pa je gasilcem izročil predsednik občinske gasilske zveze, Ivan Turk.
Prejeli so jih naslednji: Plaketi gasilskega veterana: Karel Mušič in Lovro Grom.
Gasilsko odlikovanje I. strop-nje: Anton Jerina, Marjan Na-gode, Rajko Malavašič, Zdrav-ko Kogošek, Anton Gostiša in Boris Bizjan.
Prav posebno priznanje — Plaketo Sv. Florjana — pa je prejel Jože Grom za svoje strokovno delo pri adaptaciji gasilskega doma. Podelili so mu jo med sobotno parado.
Gasilska parada se je v soboto pričela na trgu Karla Grabelj-ška, od koder so gasilci po Stari cesti odšli do Jelovškove ulice (oz. do gasilskega doma). Tam pa je potekala glavnina slovesnosti. Gasilce, gasilke in oskrbovanci so pozdravili predsednik OGZ Vrhnika, Karel Mušič; predsednica gasilske zveze Slovenije, Marinka Cempre — Turk; predsednik občinske gasilske zveze, Ivan Turk in vrhniški župan Vinko Tomšič. Temu je sledila uradna otvoritev gasilskega doma, ki jo je opravil vrhniški župan, nato pa je dekan Florjan Božnar blagoslovil prenovljeni objekt. Slovesnost se je končala z ogledom gasilskega doma.
Špela Gutnik
nas spominjajo na Holandsko, na motive Camilla Corota, samotne topole sredi ravnine, ki se izgubljajo v vse smeri. Kotaleče se vijuge poti vrh gričevnate pokrajine nam nudijo vedno nova, vedno drugačna likovna doživetja in presenečenja. Gozd, ki je že sam po sebi ambientalna vrednota, v katere senčnat mir se radi vračamo, kot pradomovino človekove vrste...
Vodotoki so najčešče skriti za zastorom drevja in grmovja, zato potoke in rečice doživljamo kot mikroambiente, občutljive za sleherni poseg... Kljub veliki raznolikosti v arhitekturi kmetijo sredi kmečkega posestva še vedno vizualno doživljamo kot lepo, smiselno, gospodarsko celoto. Gru-časta vas, zaselek z vidnim poudarkom je za nas vreden motiv, nedeljiv od vaških poti, parcelacije in gozdnih robov. Kljub degradaciji grajenega okolja nekmečkih, polkmečkih hiš in obrtnih delavnic ohranimo vredne, čeprav iz konteksta iztrgane vidne poudarke. Barje je tako blizu Ljubljane, Vrhnike, Iga! Dopustiti bi morali bolj množičen, na avtomobil vezan turizem kot zaledje bližnjih mestnih naselij. Ne bi se smeli izogibati tudi gradnji manjših zajezitev, ribnikov, umetnih zejerc za kopanje, ribištvo, drsanje, kar v Ljubljani, na Vrhniki močno primanjkuje. Tu naj bi bila poleg intenzivnejše kmetijske rabe možna gradnja pomožnih bivališč v zelenju, športnih objektov, večjih ribnikov oz. jezerc, izjemoma tudi individualna gradnja kot zarobitev ali zgostitev in s tem sanacije nače-
tih fasad vasi. Varovali naj bi ohranjeno kulturno krajino, arhitekturo, naravne spomenike, značilne reliefne oblike, gozdne pasove, jase, potoke, mo-krišča. Večji napisi in reklame naj bodo likovno kontrolirani, ne preveliki in vezani na krajevno ponudbo. To naj bo hkrati tudi ekološko izravnalno območje s čim več goste, visoke vegetacije.
Varujmo in sanirajmo najbolj vredne celote ali posamične objekte (zeleni zasloni, visoko barje na Kostanjevici pri Bevkah, saniranje degradiranih obrobij naselij, varstvo neokrnjene narave). Na skritih, ambientalno neprivlačnih lokacijah omogočimo gradnjo con malega gospodarstva. Nujno je zagotoviti dobre dostope iz glavnih komunikacij, zagotoviti oskrbne centre, kar bo tudi koristilo vasem ter jim izboljšalo urbanistično-komunalni standard.
V tem najširšem obrobju barjanskih krajinskih zasnov naj prevladuje aktivni odnos do ohranjanja in preoblikovanja prostora. Likovno ustreznost naj bi iskali z usklajenim modelom pa tudi z ustvarjanjem novih likovnih poudarkov. Postavljali bi lahko večje reklame, napise, ki so oblikovno ustrezni in vezani predvsem na turistično-re-kreativne, gostinske, športne, servisne, obrtne, naravnospomeniške aktivnosti v prostoru kraja.
Za začetek rešimo in revitalizirajmo edinstveni naravni spomenik visokega barja na Kostanjevici pri Bevkah!!
JANKO SKODLAR, član društva »ROSIKA« Bevke
Prenovljen vrhniški gasilski dom pred začetkom parade.
IZ BOROVNIŠKE ZGODOVINE
Pod
borovniškim viaduktom
Sestavek Pod borovniškim viaduktom je bil 24. januarja 1937 objavljen v tedanjem dnevniku Jutro, našel pa sem ga med zapuščino Franca Suhadolnika-Cuka-la iz Borovnice št.
8, piše Franc Le-ben iz Borovnice. Za tedanje čase je preprostemu prebivalcu pomenil dobrodošlo informacijo in prav prijetno branje, ne glede na to je tudi za zdajšnje čase presenetljivo svež, čeprav je zgodovina nekatere trditve naredila vprašljive. Vsekakor po pisanju sodeč pisec prispevka ni mogel bi-ti prišlek v Borovnici, kajti podatki v članku kažejo, da je moral prav dobro poznati vas in njeno okolico, ust-
no izročilo ali pisno zgodovino, kajti poljudno je vas in njene ljudi poskušal predstaviti širši javnosti. Danes smo veseli vsakega takega prispevka k zgodovini našega kraja, saj se ve, da se je marsikaj izgubilo in odšlo v pozabo. Velika težava je sestavljanje krajevne kronike, ki je še vedno raztresena tu in tam, čeprav se vselej najde kdo, ki začne vse od začetka, z njegovo smrtjo pa se delo prekine. Tako je na
Moj rojstni kraj
Bolj ko bežiš, bližje siji, saj sama pritegne te z vsake plati.
O njej lahko bereš, slišiš povsod, kako je lepa in polna dobrot.
Res, da to vsa odlika ji ni, saj ona vse bolj po gostilnah slavi.
O bere te toTko, kot bila bi tat, še preden stopiš v Peklenski rezervat.
Voda stalno njen je tandem, bolj ko jo Črpajo, večji ji je problem.
Navedel o njej sem slabe strani; a dobrih je malo, tako se mi zdi.
In dobra stvar — to ji je ta,
da slovenska beseda in pesem še zmer' sta tu doma.
Celo fant pri dekletu
odreže se le,
če zapoje ji pesem,
ki že skoraj pozabljena je.
A to o mojem kraju še ni vse,
če vas kaj še zanima, le prepričajte se.
J. D.
Spomini na Turke, na menihe iz Bistre in na graditelje mostu
Komu ni poznan biser lepe Notranjske, vas Borovnica, z znamenitim viaduktom, ki slovi kot največji zidani most v naši državi. Kdo se še ni divil mogočnim slapovom romantičnega Pekla, ki ga imenujejo tudi »nebesa turistov«? Le dve uri je oddaljen od vasi Borovnice, katero so včasih nagajivi sosedje imenovali Cokelburg. No, Bo-rovničani jim tega niso šteli v zlo. Kaj še, saj so sami ponosno prepevali v svoji himni:
Lepa je bruniška fara pod cesarjem nima para Tu je slavni Cokelburg, not ne pride nikdar Turk!«
Najbrž ste že sami uganili, zakaj so šaljivci nazivali lepo Borovnico — Cokelburg. Čevlje z lesenimi vodplati so nasili včasih Borovničani v petek in svetek. Nič se jih niso sramovali, še v cerkev so znjimi coklali. Gospodu župniku pa so v opravičilo takole zapeli:
»Fajmoštr pa dober vejo in zamirit nam ne smejo, če mi v cerkev hočemo, s coklami ropočemo.«
Danes se Borovnica le malokdaj imenuje Cokelburg. Zato poglejmo, odkod Izvira ime Borovnica. Mislili boste da raste tam mnogo črnih borovnic, pa je dobila vas po njih svoje ime. Ker paje v Borovnici sami, pravtako tudi v okolici razmeroma malo teh jagod bi bila ta sodba neutemeljena. Nekateri raziskovalci menijo, da ime Borovnica izvira iz besede »ravnica«. Tako so jo baje nazivali hribovci, ki so iz sosednih brd zrli doli na ravnico. Drugi razlagajo, da ima vas ime po boru s katerim je bilo včasih poraščeno barje okoli Borovnice. Saj še danes izkopavajo borove korenine in jih
uporabljajo za kurivo. Tretji pa spet trdijo da ima Borovnica ime po brunu, po hrastovih brunih odnosno brveh, ki so vodile od vasi preko močvare do bistriškega samostana do župne cerkve v Preserju in dalje. Zadnja trditev bi bila v toliko upravičena, ker domačini niti okoličani ne imenujejo vas Borovnica, temveč »Brunica«.
Kaj nam je znano iz zgodovine vasi Borovnice? O starih naselbinah že iz kamene dobe nam pričajo izkopanine, ki so jih dobili na Dolu pri Borovnici (orodje — orožje). Hranijo jih še v ljubljanskem muzeju. Vendar bi bilo napačno mišljenje, da so bila na teh mestih glavna seliš-ča mostiščarjev. Velika najdišča okoli Iga nam pričajo, da so imeli mostiščarji tam svoja glavna stanovališča, sem pa so hodili le ribarit in na lov.
O vpadih Turkov na ozemlje vasi Borovnica ni znano. Pač pa so večkrat pridrli in pustošili po Cerknici, saj že Valvazor omenja kar 4 turške pohode. Stari Borovničani pa radi pripovedujejo, kako so Cerkničani pred stoletji junaško prepodili Turke, da so bežali do Begunj od tam pa so bezljali mimo Bezeljaka, na Padežu so že omahovali-in padali. Na Pokojišču, kjer so še danes sledovi obrambnih okopov, so jih ustavili Borovničani in jih spravili k večnemu pokoju.
Vse ozemlje občine Borovnice, Preserja, Sinje gorice, Blatne Brezovice, Rakitne, Reguni do Cerkniškega jezera se je zvalo menešija in je bilo od I. 1255 last kartuzijanov, ki so Imeli v Bistri (tri četrt ure od Borovnice) svoj samostan. Valvazor ga imenuje Freuden-Thal in ga šteje med najstarejše samostane tedanjih nemških dežel.
Podložni kmetje so morali menihom delati tlako, roboto in jim dajati desetino svojih pridel-
kov. Bistriški prior je bil tlača-nom najvišji gospod In sodnik. Še poročiti se ni smel kmet brez priorjevega privoljenja. Vendar so bistriški menihi ravnali v primeri z drugo gospodo, s tlačanl še dosti milo. Kljub temu pa so živeli kmetje v veliki bedi, če pomislimo da je bilo razen močvare le malo rodovitne zemlje in je še ta pripadala samostanu. Kmet paje moral od svojih pičlih pridelkov dajati še desetino. Gozdov niso smeli sekati. Le s težavo je dobil kmet dovljenje, da je peljal voz drv v Sežano.
O kakih večjih uporih podložnih kmetov proti bistriškim gospodom ni znano. Le korajžni hribovci so se kruto maščevali, če so zajeli katerega meniha na samem. Tako pripovedujejo, da so kartuzijana, ki je po hribovitih vaseh pobiral desetino, obesili na drevo tako da mu je glava segala v mravljišče in so ga mravlje izglodale do kosti.
Bistriški menihi so baje sezidali tudi Žalostno goro. Star Bo-rovničan mi je pripovedoval, da je bogat Italijan daroval kartuziji v ta namen veliko vsoto denarja. Zidali pa so cerkev seveda tlačanl. Kamenje so lomili nad Sa-bočevim. Baje so zbrali toliko tlačanov, da so si podajali ka-menjepd kamnoloma v dolgi vrsti do Žalostne gore (8 km). Pripovedujejo da si je hotel Italjan, dobrotnik, ogledati novo cerkev Baje je dejal da bi morala biti cerkev, za katero je daroval denar, »zunaj vsa srebrna, a znotraj zlata« Menihi so se menda ustrašili in mu baje sporočili, da na Kranjskem razsaja kuga, naj se ne poda na pot, sicer bo umrl.
Bistriški samostan je bil bogat. Stari kmetje vedo kar o treh sodih cekinov, ki so bili shranjeni v samostanskih kleteh. Drugi pa pripovedujejo da je kartuzijo obiskal sam cesar Jožef II. Menihi so mu razkazali ves samo-
stan. Prišli so tudi v klet. Tam je bilo polno velikih in malih sodov vina. Cesar je želel, da bi poku-sil vino iz malega soda. Prelat se je prestrašil in ponudil vladarju žlahtnejše vino iz velikega soda. Toda cesar je vztrajal pri svoji zahtevi. Ko pa se je prelat le branil ugoditi svojemu visokemu gostu, je zapovedal Jožef II. naj se odbije sodu veha. Izkazalo se je, da je bilo noter vse polno srebrnjakov. Cesarje ukazal, naj se zapečati sod z njegovim prstanom. Prelat pa je moral poslati dragoceni sod že drugi dan na vojaško poveljstvo v Ljubljano. Dne 12. jan. 1785 je Jožef II. razpustil kartuzijanski samostan v Bistri.
Priopvedka pravi, da je prišel tedaj k zidarju Skvarču na Vrhniko menih, ki mu je obljubil bogato nagrado, če bo v samostanu nekaj zazidal. Pred kartuzijo so menihi zavezali zidarju oči ter ga vodili sem in tja po poslopju. Slednjič so ga pripeljali v prostor, ki je bil ves obit z deskami, le v zadnji steni je bila izdolbena velika odprtina. Menihi so Skvarču razvezali oči, mu dali orodje in gradivo, daje zazidal luknjo v steni. Ko je zidar dokončal delo, so mu menihi zavezali oči in ga vodili po raznih hodnikih in prostorih dokler mu slednjič niso razvezali rute na mestu, kjer so mu bili prej zavezali oči. Menihi so Skvarča bogato nagradili in mu zabičali, naj o vsem molči. Besede pa ni držal. Za skrivnostni zaklad so zvedeli ljudje. Našel pa ga do danes še ni nihče...
Po razpustitvi kartuzije je prišel bistriški samostan v državno last. V graščino so namestili sodnijo in davkarijo, deloma pa so se uporabljali prostori za uradniška stanovanja. Tlaka in desetina je prenehala. Kmetom so razdelili zemljišče, od katerega pa so morali odslej plače-
vati davek, kar je dozdaj bila le dolžnost samostana. Kmetje pa so se bali davkov. Ko jim je gosposka ponujala gozdove, se jih samo zato niso hoteli polastiti, ker so se strašili obdavčenja. Saj so bili takrat res hudi časi. Naše kraje so obiskovale razne nadloge, zlasti lakota. Najhujše je bilo 1.1817. Ljudje so jedli travo: skuhano v rumfordski juhi. Griški Ribič je prodal lepo njivo za pol hleba kruha. Tudi kolera je razsajala in je v sosednji Brezovici pomorila skoraj vse prebivalce. Gosposka pa je zahtevala vedno večje dajatve. Radi pa so se kmetje spominjali časa, ko so vladali tudi na Kranjskem Francozi, če ravno so tudi takrat godrnjali čez »fronke«.
Okoli 1.1836 je kupil graščino Franc Galle. Njegovi potomci so še danes lastniki nekdanjega bistriškega samostana.
Danes ima graščina morda komaj tretjino prejšnjega obsega. Velik del poslopja so po razpustitvi samostana porušili. Veliko samostansko cerkev so podrli ohranjena je le kapelica. Stranska oltarja borovniške in glavni oltar rakitniške cerkve so bili nekdaj last bistriške samostanske cerkve. Tam, kjer je zdaj graščinski cvetlični vrt je bilo samostansko pokopališče. Okoli pa so stale majhne hišice, celice. V vsaki je bival po eden menih, prav kakor še danes pri kartuzijanih v Pleterjah. Vsak menih je imel rakev, v kateri je spal, umrHn bil v njej pokopan. Med seboj so menihi govorili le v določenem času. Če so se srečavali so se pozdravili: »Me-mento mori!« V splošnem so imeli ista pravila kakor kartuzi-jani v Pleterjah. Da pa so bistriški prelatje hodili na lov, nam priča še danes »prelatov štant« v borovniškem revirju.
Poleg samostana so imeli menihi pristave, kjer so gojili
primer bilo zelo težko sestaviti zgodovino borovniških gasilcev, različne selitve in burni dogodki so odnesli papirje, ljudje, ki se česa spomnijo, pa se počasi selijo k sveti Marjeti, prav tako drugih društev. Edina kolikor toliko strnjena pisana preteklost kraja je zbrana v župnisču. Da Borovnica ni bil čisto od Boga in ljudi zapuščen kraj, pa pričajo tudi drugi članki v različnih mohorskih in drugih koledarjih.
Težava je v tem, da ga ni zbiralca, ki bi se dela lotil načrtno.
Franc Leben iz Borovnice, ki nam je poslal kopijo prispevka, ki ga v nadaljevanju objavlja-
mo, trdi, da bi utegnil biti po razgledanosti sodeč avtor omenjeni Franc Su-hadolnik. In pravi: če kdo od starejših Borovničanov meni drugače, naj mu to sporoči.
TIME OUT
TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER
BOGDAN BLAZNI«
ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079
Nagrade KS Borovnica
Svet krajevne skupnosti je na svoji seji v septembru obravnaval pobudo, naj bi v tej krajevni skupnosti razpisali posebne nagrade in priznanja za tiste, ki so se pri delu najbolj izkazali na različnih področjih. V prihodnjih dneh bodo s posebnim razpisom povabili vse krajevne ustanove, podjetja, društva in stranke, naj s predlogi sodelujejo pri zbiranju imen kandidatov za krajevno nagrado.
Ta se bo nanašala na delo na kulturnem področju, v turizmu, pri graditvi kraja, zlasti pri prizadeva-
njih za boljšo infrastrukturno opremljenost, na športne dosežke, na sodelovanje pri prostovoljnem delu v kraju, na sodelovanje v gasilskih društvih, lovskem društvu in drugih društvih.
Izključeni niso niti posamezniki, ki lahko s svojim predlogom opozorijo na sicer skrit, toda za skupni uspeh nepogrešljiv prispevek k razvoju kraja. Tu ne mislijo zamol-čati tudi dobrodelne dejavnosti.
Priznanje naj bi podelili pred novim letom na posebni slovesnosti v kraju.
konje, govedo, prašiče in veliko perutnine. Tam so stanovali hlapci in dekle, le slednje niso imele dostopa v samostan. (Vsaj ne podnevi). Samostanu je pripadalo tudi nekaj polja, vendar so bile njive le ob cestah. Nižje doli pa so bili le močvirnati in neobdelani predeli, porasli z bori, jelšami in vresjem. V spodnjih plasteh pa je bila šota. Vse polno ribnikov je bilo včasih na Barju, a najbogatejša na ribah je bila Borovnišica, kjer so mrgolele ščuke, krapi, postrvi, žlahtni raki. Svet ob Borovniščici pa je bil tako močvirnat, da si se mestoma lahko vdrl 2 m v globino. Šele po 1.1866, z regulacijo reke Borovniščice, seje svet osušil in zemlja na »mahu« se je spremenila v rodovitna polja in travnike. Le rib je zdaj v Borovniščici mnogo manj, rakov pa skoraj nič.
O borovniškem mestu vas bo zanimalo tole: Pričeli so ga graditi 1.1850. Zidali so ga 7 let, saj se jim z delom ni mudilo dokler ni bila dograjena železniška proga do Trsta. Za zgradbo mostu se je porabilo 32.000.000 kosov lomljenega kamna in prav toliko klesanega kamna in 5 milijonov kosov opeke. Baje je stala gradba mostu 5 milijonov goldinarjev. Kamenje so lomili v bližnji okolici: v kamnolomu nad Sabačevim na Kopitnem griču, na Gredi na Prahu, v Podpeči in na Lesnem brdu. Vas Borovnica je štela takrat 50 hiš. Pri zidanju so sicer pomagali domačini mnogo pa je prišlo italijanskih zidarjev. Stanovali so v lesenih barakah blizu mostu. Pravijo, da je bilo toliko teh kolonistov, da so imeli ob nedeljah ob 8. mašo z italijansko pridigo.
Borovniški viadukt je 510 m dolg in veže pobočje Planine in
Trebeinika. Visok je 35 m, zgrajen pa je s polmerom 579,8 m v 2 nadstropjih. Gornje šteje 30, spodnje pa 28 odprtin.
Ko so leta 1857. dokončali zidavo mostu, so imeli preizkusno vožnjo kar s štirimi lokomotivami. Popoldne pa so pili »likof«. Pripovedujejo, da so zidarji postavili blizu mostu, tam, kjer je zdaj Jurčkova hiša, velik mlaj, vrhu katerega so privezali lepo kovinsko uro, slanino, klobaso in sir. Deblo mlaja so namazali z milom, da je bilo prav spolzko. Delavci so plezali po deblu, kajti kdor bi prvi dosegel vrh, temu bi pripadlo vse, kar je bilo gori. Mnogi so poskušali in se trudili, da bi splezali do vrha, pa vsi so zdrčali po gladkem deblu. Le Italijan, ki si je pomagal z zvijačo in si pod hlače na jermen pritrdil žebljičke, je dosegel vrh in tako postal junak dneva.
Pa za konec še nekatere vraže, ki so bile razširjene v borovniški dolini. Najbolj je bila pri co-klarjih ukoreninjena vera v čarovnice. Plin, ki se je tedaj dvigal iz močvirja (fosfor v plamen-čkih) si je nevedno ljudstvo razlagalo, da je to dih čarovnic. Vsaka druga ženska jim je bila »coprnica«. Gorje oni, na kateri so si omislili posebna znamenja.
Poleg čarovnic pa je bila v borovniški dolini razširjena tudi vera v rojenice, ki so baje bivale na bližnji Vihrovci in v Jelenski jami. Vile rojenice so bile revnim In poštenim ljudem dobre. Ubogim kmetom so rade pomagale in svetovale. Kadar se je iz votline začul glas: »Kmetic orji!« ali pa: »Kmetic sej!« so vsi tisti ki so ubogali nasvet dobrih vil, bili poplačani z bogato letino. Blagostanje se je naselilo v njihove domove
ik.
Novo razglašena župnijska cerkev v Bevkah je bila premajhna za številne Bevčane in druge goste.
Letovanje gasilcev — pionirjev na morju
V začetku vročega avgusta smo borovniški gasilci - pionirji pod okriljem OGZ Vrhnika letovali na Debelem Rtiču. Pred odhodom smo morali opraviti zdravniške preglede, za kar se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu v Borovnici. V torek smo se zbrali pred gasilskim domom in vsi že nestrpni dočakali avtobus, ki nas je odpeljal proti morju. Odpeljali smo se Maja, Darja, Saša, Beno, Marko, Luka, Jernej, Marko in Miha. Spremljala sta nas mentor Vili in Slavka.
Ko smo se nastanili v hišici, smo takoj poiskali .prijatelje in prijateljice iz GD Šenčur, ki so letovali pod okriljem GZ Kranj prav tako v naši izmeni. Takoj smo z njimi navezali stike in se dogovorili za razne igre.
Med letovanjem smo se z lad-
jo odpeljali do Pirana in si tam ogledali Tartinijev trg ter lepo cerkev v mestu.
V soboto in nedeljo sta nas obiskala naš predsednik društva Ciril In Katja. Prinesla sta nam sladkarije in sadje.
Hitro in neusmiljeno se je bližal čas odhoda. Spoznali smo veliko novih prijateljev in prijateljic. Marsikateremu je bilo slovo težko. Obljubili smo si, da se bomo še srečali, če ne preje na gasilskem tekmovanju.
Ob vrnitvi domov smo obiskali še Lipico.
še enkrat se zahvaljujemo našemu mentorju Viliju in Slavki za skrb med letovanjem.
Zahvaljujemo se tudi OGZ Vrhnika.
Desetar pionirjev GD Borovnica Miha Kos
POMEMBEN PRAZNIK
V Bevkah je župnija
Poleg nadškofa dr. Šuštarja sedi na desni novi župnik g. Janez Vilfan.
Na praznik veliki šmaren smo proslavljali razglasitev naše župnije. Veseli in srečni smo bili, daje prišel med nas sam nadškof g. dr. Alojzij Šuštar in je našo ekspozituro razglasil za župnijo. Te svečanosti so se udeležili številni duhovniki, z našim g. dekanom Florjanom Božnarjem na čelu. Udeležili so se je tudi predsednik občine Vrhnika Vinko Tomšič, predsednik IS Vili Granda in ljubljanski župan Jože Strgar, predstavniki krajevne skupnosti, va-ščani Bevk in sosednjih vasi pa tudi Vrhničani.
Sedaj smo 14. župnija v vrhniški dekaniji in 303. župnija v ljubljanski nadškofiji.
Leta 1782 je bila dokončana zidava sedanje cerkve Povišanja Svetega Križa, ki jo je v nedeljo po sveti Ani posvetil takratni ljubljanski škof grof Her-berstein, 8. oktobra pa je ustanovil lokalijo oziroma ekspozituro.
Od ustanovitve pa do danes je pri naši cerkvi Sv. Križa delovalo 24 duhovnikov ekspozitov, kot zadnji je bil 14 let med nami g. Franc Milavec, ki si je zelo prizadeval za duhovno rast in napredek verskega življenja. Veliko svojega truda je kljub težki bolezni vložil v posodobitev in obnovo cerkve, v starem gospodarskem poslopju pa je uredil lepo dvorano za pouk verouka in druge namene.
Da pa smo dobili novega župnika g. Janeza Vilfana, pa
moramo biti hvaležni gospodu nadškofu dr. Šuštarju. Tako je po 211 letih prvi župnik v cerkvi Sv. Križa v Bevkah in želimo, da bi se dobro počutil med nami.
Minilo je že 600 let od prvega zapisa naše vasi kot Belke in nato so postale Bevke.
Ohranjajmo najžlahtnejši del naše vaške slovenske kulturne dediščine, ki daje neizbrisen pečat naši pokrajini in cerkveni zgodovini.
Jože Jeraj
Okrogle mize o občinah
Na seji predsedstva občinske skupščine je bilo med drugim predlagano, naj bi jeseni pred sprejemanjem zakonodaje o novi lokalni samoupravi v večjih krajih vrhniške občine pripravili okrogle mize na temo novih občin. Ljudi te zadeve zelo zanimajo, kajti od te odločitve bo v njihovem življenju marsikaj odvisno. Zlasti jih zanimajo pristojnosti in zmožnosti novih občin za samostojno življenje. Pri okroglih mizah naj bi sodelovali tudi strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo. O tem bomo podrobneje poročali.
PODLIPSKI ŠOLARJI TUDI V SOLI V NARAVI
Nepozabni dnevi
Vsi učenci iz Delovnega usposabljanja Podlipa in 11 učencev ŠPP z Vrhnike smo začeli šolsko leto nekoliko drugače kot večina otrok. 31. 8. smo se namreč odpravili na sedemdnevno šolo v naravi v Strunjan. Tak začetek pouka nam je že četrto leto omogočila IUV v svojem počitniškem domu, občina pa je poskrbela za število vaditeljev plavanja in strokovnih delavcev, kar ustreza posebnostim dela z otroki, motenimi v razvoju.
Že prvi dan smo opravili pre-iskus plavanja. 26 otrok je bilo razdeljenih v šest plavalnih skupin od enega do sedem otrok. Učitelji plavanja, zbrani iz različnih krajev in najrazličnejših poklicev (večina je prvič delala z našimi učenci) so bili polni za-gretosti, elana in idej, koliko otrok naj bi splavalo. Toda že po prvem dnevu, še bolj pa ob vsakodnevnih pogovorih o delu, o otrocih, o naših občutkih so pričeli razmišljati drugače. Spoznali so, da metode učenja plavanja, ki so jih poznali, skoraj niso primerne za naše otroke, da vsak otrok zahteva drugačen način dela. Ugotovili so, da morajo biti sami aktivni in zelo kreativni, če želijo aktivirati otroke; da je prvinska naloga prilagoditev na vodo prek igre. Šele nato se prične učenje plavanja, in sicer pri vsakem otroku na drugačen način. Opazili pa so tudi raz-
njan. Naslednji, zelo deževen in hladen dan pa smo bili prisiljeni ostati v sobah ob igrah, pravljicah, glasbi, risanju, pisanju, ra-
nih igrah, in še zadnji večer, ko so vaditelji skupaj z lutkami muco Elzo, kužkom Pikijem in klovnom Pepetom pripravili po-
»ZDRUŽENIH IGER NARODOV« (United Games of Na-tions), Za skupno Evropo in mir na svetu. Naša prisotnost je pri -
čunanju... Tisti dan so naši zu-   delitev diplom prav za vse ude-
nanji sodelavci občutili tudi vso   ležence šole v naravi.
težo narave dela z našimi otroki.      Radi pa se bomo spominjali
tegnila tudi snemalce češke televizije, in mi smo jim z veseljem »požirali«.
V ponedeljek zvečer smo se vračali domov prijetno utrujeni in polni vtisov. Seveda pa vseh lepih doživetij ne bi bilo, če nam ne bi stali ob strani ljudje iz vrhniške usnjarne. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki služite svoj kruh v IUV, pa ste ga pripravljeni vsak svoj košček odstopiti tudi našim otrokom, prisrčna hvala v imenu vseh otrok, njihovih staršev in delavk DU Podlipa. Ne smem pa pozabiti g. Posavca in vseh štirih kuharic, ki so se ves teden trudili za našo prehrano in naše dobro počutje. Končno, a ne nazadnje velja zahvala tudi odgovornim na občini, predvsem g. Šinkovčevi in g. Luka-novi, ki so tudi tokrat s polno mero razumevanja prisluhnili naši prošnji in nas finančno podprli.
Anica Žilavec
1 ^ m
like med učenci ŠPP in DU.
Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, jesen je že pokazala svojo muhasto naravo. Tako smo prvi oblačen dan porabili za ogled solin in mesta Stru-
Za vse bodo ostali nepozabni večeri, ko smo praznovali rojstne dneve treh otrok, ko smo ob obali risali na kamne in prepevali ob kitari, ko smo se razgibali in nasmejali ob športno zabav-
tudi nedeljskega popoldneva, ko sta nas dve barčici odpeljali iz Strunjana v Bernardin. Udeležili smo se mladinske maše na prostem, nato pa smo si ogledali zaključno prireditev
Potrebujem izpoved
Potrebujem izpoved,
da izjočem srce,
da me ne bo raztrgalo na kose.
me razneslo v eksploziji...
Potrebujem izpoved,
da se ne bom razlila po ploščadi,
da bom zopet svobodno letela,
brez sovraštva v srcu živela,
pogumno predse strmela,
brez kritičnih trenutkov svoje
pesmi pela...
Sonce jih je dvakrat ogrelo
»Hura, pouka je konec«, so vzklikali otroci po vseh šolah na svetu. Toda v majhni šoli, v mali vasi je bil vzklik nekoliko drugačen: »Hura, še nekaj časa bomo hodili v šolo!«
To so bili otroci iz Delovnega usposabljanja Podlipa. Nestrpno so pričakovali počitniške dneve, ki jih bomo preživeli skupaj.
Ledino smo orali že lani ob mentorstvu kolegov iz Nizozemske. Letos pa smo se delavke DU Podlipa odločile, da počitniški program izpeljemo same. S počitniškim programom smo želele razbremeniti starše, otrokom pa ponuditi sproščene počitniške aktivnosti.
Zavedale smo se, da je takšen program mogoče izvesti le ob zadostnem številu ljudi, ki bodo prevzeli skrb za otroke v teh počitniških dneh. Vabilu k sodelovanju se je odzvalo petnajst prostovoljcev - dijakov in študentov. Nekateri od njih so sodelovali že lani. Skrbeli so za
13 otrok del. usposabljanja in 8 osnovnošolskih otrok.
Vsak dan smo se zbrali v OŠIC na Ložci.
Počitniški program je obsegal tele aktivnosti:
— jahanje in streljanje z lokom na ranču Kaja in Grom
— ribolov v ribniku na Marekah pri Logatcu
— nabiranje borovnic
— obisk kmetije Trčkovih v Smrečju
— obisk šiviljske delavnice Sara
— kopanje v vrhniškem bazenu — to je bila »rdeča nit« v našem programu
— filmska predstava v Cankarjevem domu
— gibalne igre na Sv. Trojici in v Močilniku
Poleg teh aktivnosti pa smo imeli še veliko časa za najrazličnejše igre, slikanje, risanje, petje, ogled videofilmov, športne aktivnosti in še bi lahko naštevala.
Počitniški program smo končali s skupnim srečanjem staršev, otrok, prostovoljcev in predstavnice občine. Sklep je bil namenjen prijetnemu razgovoru nas vseh o preživetih počitniških dneh. Veliko nam je pomenil tudi govor g. Grdadol-nika, očeta naše učenke. Bil je topel odziv na trud, ki smo ga tudi delavke DU kot prostovoljke vložile v počitniški program. Razšli smo se z željo, upanjem in prošnjo staršev, da bi jim tudi prihodnje leto priskočili na pomoč.
Na sklepnem pogovoru je vsak od nas povedal svoja pričakovanja, ki jih je imel na začetku, svoje počutje v teh dneh in svoj pogled naprej. Prijetno je bilo slišati razmišljanja mladih ljudi, ki so tudi v prihodnje pripravljeni svoj prosti čas nameniti našim otrokom.
Za izvedbo programa se zahvaljujemo: — prostovoljcem - brez njih
V SPOMIN
Marta Aleksič 1925- 1993
V juliju smo se na vrhniškem pokopališču v velikem številu poslovili od Marte Aleksič, dolgoletne učiteljice in ravnateljice, kije bila zaradi svojega resnega in z ljubeznijo izpolnjenega dela cenjena v našem šolskem kolektivu in v širšem družbenem okolju. •
Rojeni v številni obrtniški družini pred 68 leti se ji ni izpolnila želja, da bi se šolala. Takoj po osvoboditvi je obiskovala pedagoški tečaj in tako sledila svojemu notranjemu klicu, ki jo je vodil med učiteljske vrste.
Kot mlada, 20-letna učiteljica, se je prostovoljno javila na delo v Slovensko Istro, kjer so otroci iz njenih ust prvič poslušali pouk v materinem jeziku.
Že po dveh letih je bila zaradi večje možnosti strokovnega izpopolnjevanja in opravljanja izpitov na učiteljišču premeščena na osnovno šolo v Presko pri Medvodah. Toda že po letu dni jo je pot pripeljala nazaj v domače okolje.
Ustvarila sije dom in družino in se z veliko vnemo lotila študija na Višji pedagoški šoli, kjer je diplomirala iz slovenskega in ruskega jezika.
Nato je bila skoraj 30 let vrhniška osnovna šola njen drugi dom. Tu je številnim generacijam mladih vedoželjnežev odpirala poti v neznani, a čudoviti svet slovenske književnosti in jih z lahkoto vodila prek skritih čeri in zakonitosti materine besede. Svoje posredovanje znanja je stalno bogatila z novimi metodami sodobne pedagoške znanosti, učenci pa so dosegali vedno boljše rezultate.
Z ljubeznijo je uresničevala potrebe mladih in bedela nad njihovo vzgojno in izobrazbeno rastjo. Vedno je v učencih videla mlade osebnosti, pričakujoče tople, vzpodbudne in humane besede, ki so bile mnogim v oporo pri vključevanju v svet odraslih. Vsakemu je znala pri-
si takšnega programa ne moremo zamišljati,
— g. Škilanu in Športni zvezi Vrhnika, ki so nam omogočili kopanje va bazenu;
— lastnikoma ranča Kaja in Grom, ki sta nam pripravila triurni program jahanja in streljanja z lokom;
— ZKO, g. Marti Rijavec in g. Tinetu, ki so nam pripravili ki-nopredstavo in prigrizek;
— družinama Trček in Kra-pež za ogled kmetije in delavnice;
— občini in g. Miri Šinkovec za nagrade prostovoljcem in sodelovanje;
— gostinskemu delavcu gostišča Močilnik, ki nas je prijetno presenetil in ohladil s sladoledom;
— OŠIC, ki nam je omogočila prevoze s kombijem, nam dala na voljo svoje prostore in poskrbela za malico prostovoljcev.
Anica Žilavec
sluhnitiin mu pomagati čez ovire. Ponosno lahko zatrdimo, da v času njenega službovanja na naši šoli ni bilo anonimnega učenca.
Do nas, sodelavcev je bila prijazna, izžarevala je toplino in zaupanje, ki sta mnogokrat pomagala prebroditi ovire na ne vselej lahki učiteljski poti. Prav zato ji je bilo zaupano vodenje šole za celih 16 let. V času njenega ravnateljevanja je šola pridobivala na ugledu tudi v širšem družbenem okolju.
Pa ni bilo vselej lahko. Ovire je bilo treba redno premagovati le z boljšim delom. Bila je neizčrpen vir idej in z njimi je bogatila ne le pouk, ampak celoten kulturni utrip na šoli in v kraju.
Toda šola še zdaleč ni bila začetek in konec njenega dela. Vsa leta se je aktivno vključevala v družbeno in kulturno življenje na Vrhniki. Posebej lahko omenimo njena prizadevanja za razvoj šolstva na Vrhniki, pa naj bo to ustanovitev in vodenje male šole, sodelovanje šole z raznimi organizacijami in društvi, povezovanje šol, ki nosijo Cankarjevo ime, kar se je še posebej opazilo ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja.
Na šolo je vsako leto pripeljala številne kulturne delavce in ustvarjalce, ki so učencem in nam učiteljem širili obzorja in nas notranje bogatili.
Tudi po odhodu v pokoj se njeno zanimanje za šolsko delo in kulturno življenje v kraju ni prekinilo. Pogosto smo se srečevali na prireditvah. Vedno je našla čas tudi za prijeten klepet z nami in z zanimanjem spremljala naše delo.
Kljub izredni vedrini in volji do življenja v zadnjih letih je kruta bolezen naše stike za vedno prekinila.
Njeni nekdanji sodelavci
Starosta z barja
Ko sem v časopisih bral, da je podjetje LIKO, naslednik Parketarne Verd, praznovalo 120-letnico, ko je tedanja Avstrija dala g. Franu Kotniku, industrijalcu z Verda, dovoljenje za izdelavo parketa, sem sklenil, da napišem te vrstice v spomin in počastitev tega velikega slovenskega gospodarstvenika.
Po drugi svetovni vojni so se pričela leta obnove celotne Jugoslavije. Tako so nas, slovenske strokovnjake porazdelili na železniško progo Brčko-Banoviči, avtocesto Zagreb-Beograd pa na Novi Beograd itn. Leta 1947 sem prišel iz Beograda v Titograd, kjer sem opravljal službo potujočega vodje in nadzornika mnogih odprtih gradbišč hkrati. Imel sem džip, šoferja in miličnika. V Črni gori smo tedaj delali pretežno z nemškimi vojnimi ujetniki. Leta 1948 smo v Kolašinu gradili lesen hotel za 100 postelj. Ves material smo v glavnem vozili s kolodvora v Nikšiču, les pa iz Plevlja.
Ves posebni instalacijski material smo nabavljali v Skadru v Albaniji. Imeli smo vešče nabavljače, ki so uspeli brez težav zvoziti blago do Titograda in naprej na številna gradbišča v notranjosti.
Preden se je Jugoslavija leta 1948 zaradi Kominterne sprla z Albanijo, smo mi še pravočasno spravili čez meje ves hrastov parket, ki smo ga po sili razmer nabavili v Albaniji za hotel. In preden smo morali leta 1948 vrniti vojne ujetnike, je neka] ujetnikov že položilo ves parket. Zelo sem bil vesel, ko sem na kupljenem parketu opazil originalni naslov Fran Kotnik, parketarna Verd. Italija je tako kupila parket v Verdu v Jugoslaviji, ga prodala okupirani Albaniji in tam smo ga mi znova kupili za hotel. Ali smo to plačali ali zamenjali za les, nisem nikoli zvedel. Ostal pa mi je vedno vesel spomin. Zato vso čast podjetniku Franu Kotniku.
Ciril Stanič
OBVESTILO
ZLATO RUNO
KEMIČNA ČISTILNICA PRODAJALNA
Vrhnika, Cankarjev trg 1/B
Prvi šolski dan naših
osolcko
1. september je pričetek pouka na vseh osnovnih šolah. Za prvošolčke pa je to sploh prvi dan v življenju, ki ga prebijejo v
šoli. Zato je ta dan zanje nadvse pomemben in slovesen. In to ne le za fantičke in deklice, ki so prvič čisto zares prestopili šol-
Sl. 5
SI. 10
ski prag, ampak tudi za njihove starše in učitelje v šolah.
Tudi v vrhniški občini so vse tri osnovne šole pripravile poseben program sprejema za prvošolčke, da bi jim prvi dan ostal v trajnem spominu.
Osnovna šola Ivana Korošca iz Borovnice
je prvošolčke s starši sprejela v večnamenskem prostoru, kjer jih je pozdravila ravnateljica šo-
le (slika 1). Že na vhodu so vsi učenci sprejeli obvezne rutice in priponke šole. Po kratkih navodilih so se otroci z dvema razredničarkama napotili vsak v svoj razred, kjer so nam tudi veselo in nasmejano požirali (sliki 2 in 3).
Osnovna šola Log-Dragomer
je v centralni šoli na Logu sprejela dva oddelka otrok, ki so se s
svojimi starši zbrali tudi v večnamenskem prostoru (slika 4). Lepe in spodbudne besede ravnateljice so otroke kar hitro prepričale, da šola ni noben bav-bav. Obe razredničarki sta nato poklicali svoje učence ter jih odpeljali v razrede, kjer pa so jih čakale »polne« mize presenečenja (slika 5). V enoti te šole na Drenovem griču pa je tovari-šica sprejela 19 prvošolcev ter jim prebrala lepo pripovedko (slika 6). Če bi ti prvošolci že znali pisati, bi verjetno sami zapisali svoje vtise prvega dne sproščeno, kratko in jedrnato. Tako pa so ostale njihove zanimive risbice v učilnicah in na hodnikih pred njimi ter nasmejani obrazi, ko so zapuščali šolsko poslopje.
Na osnovni šoli Ivana Cankarja
na Vrhniki pa je bil prvi sprejem zadaj na dvorišču šole, kjer jih je
nagovorila pomočnica ravnatelja. Po dolgem času so se nato odprla sprednja vrata šole (slika 7), kjer so se učenci in starši napotili v telovadnico (slika 8). Tu so prvošolčke poklicale razredničarke ter jih skupno s starši odpeljale v svoje razrede (slika 9). Za vse prvošolčke, ki jih je na Šoli za 7 oddelkov, pa je bila v Cankarjevem domu lutkovna igrica »REGRATANIJA«, ki jo je izvedla lutkovna skupina TRI Iz Kranja. Nastop lutkovne skupine so omogočili osnovna šola Ivana Cankarja, ZKO Vrhnika in Bojan Novak — Prodajna galerija na Stari cesti.
Za varno »ŠOLSKO POT« so poskrbeli tudi policisti iz Vrhnike (slika 10), ki so prvo »prometno uro« s prvošolčki opravili kar na cesti. Popeljali so jih po delu Tržaške ceste ter jim razložili prve osnove prometne vzgoje. Največ časa so uporabili pri prehodih za pešca, kjer se ti malčki večkrat počutijo nebogljene ob prehitrih vozilih, ki drvijo mimo.
S. S.
SPORTNA-RITMICNA GIMNASTIKA
Dušica najbolj priljubljena v Bolgariji
Po končani doslej najuspešnejši sezoni vrhniških tekmovalk v šport-no-ritmični gimnastiki je bero izjemnih rezultatov dopolnila mlada Dušica Jeremič še z njenim največjim uspehom na mednarodnih tekmovanjih. Na uradnem evropskem turnirju za Zlati obroč v bolgarski Beli Slatini je namreč nastopila za slovensko reprezentanco v konkurenci samih najboljših posameznic iz Beloruslje, Bolgarije, Ukrajine, Romunije, Italije, Češke, Francije in Belgije. Na presenečenje vseh prisotnih se je naša Dušica z brezhibno izvedenimi vajami takoj za Bol-garkami in tekmovalkami bivše Sovjetske zveze, ki so glavne svetovne velesile v tem športu in zasedla 6. mesto. Uvrstila se je tudi v vsa finala, kjer je to mesto še dvakrat potrdila. Da na Zlatem obroču vsako leto nastopijo najperspektivnejše tekmovalke iz vse Evrope, priča tudi podatek, da so tu že nastopile vse nosilke medalj na letošnjem mladinskme evropskem prvenstvu: Olja Gontar, Jana Batiršina, Katia Pietrosanti, pa tudi legende kot so Bianka Panova, Driana Dunavska, Irina Deleanu, Lenka Oleglova, Samantha Ferrari ter druge. Za nameček je na slavnostni razglasitvi Dušica dobila še posebno nagrado kot najbolj priljubljena telovadka občinstva.
Ker pa so tekmovalke v juliju zasluženo počivale, je prav, da se spomnimo njihovih največjih uspehov v letošnji sezoni.
Sandra Žilavec, članica:
— uvrstitev v člansko državno reprezentanco v skupnih vajah
— 11. mesto na evropskem prvenstvu s skupinskimi vajami
Sandra Bikar, mladinka:
— nastop za reprezentanco v dvoboju Slovenija — Hrvaška
— 2. mesto na slovenski prvenstveni tekmi
— nastop za reprezentanco na uradni evropski tekmi v Gentu, Belgija — 28. mesto
— 4. mesto na državnem prvenstvu
— 3. mesto na uradni mednarodni tekmi v Ljubljani — za kije
— 5. mesto na mednarodnem turnirju v Londonu — za kolebnico
— 1. mesto na prijateljski tekmi z Udinami, Vrhnika
Dušica Jeremič, kadetinja:
— 1. mesto na državnem prven-
stvu, Postojna
— 3 zlate medalje v finalih državnega prvenstva — brez rekvizita, obroč, žoga
— 1. mesto mednarodni turnir v
Pragi, Češka
— 1. mesto mednarodni turnir v Murski Soboti
— 1. mesto slovenska prvenstvena tekma, Vrhnika
— 1. mesto na prijateljskem turnirju v Udinah, Italija
— 2. mesto na mednarodnem turnirju v Londonu, Velika Britanija
— 6. mesto na uradni evropski tekmi za slovensko reprezentanco
Urška Cvetko, kadetinja:
— 3. mesto na slovenski prvenstveni tekmi, Vrhnika
— 3. mesto na mednarodnem turnirju v Murski Soboti
— 6. mesto na državnem prvenstvu + vsa finala
— 4. mesto na uradnem mednarodnem turnirju v Ljubljani — za finalni nastop z vajo brez rekvizita
— 2. mesto na prijateljskem turnirju z Udinami
Tina Pajnič, kadetinja:
— 7. mesto na državnem prvenstvu ■+ vsa finala
— 3. mesto na prijateljski tekmi z Udinami, Vrhnika
Biljana Mllašinovič, starejša pionirka:
— 1. mesto na državnem prvenstvu
— 1. mesto na obeh slovenskih prvenstvenih tekmah
— 1. mesto na mednarodnem turnirju v Murski Soboti
— 1. mesto na obeh prijateljskih tekmah z Udinami
Mojca Rode, mlajša pionirka:
— 2. mesto na državnem prvenstvu
— 2. in 3. mesto na prvenstvenih . tekmovanjih
Dekleta bodo v avgustu zamenjale vaje, ki jih bodo izpilile na pripravah v Italiji. Selektorica regije Marc-he (Pesaro, Ancona, AscolL.) Da-niela Bucci je namreč povabila naša dekleta, da se kot gostje pridružijo njenim izbrankam pri prvih treningih ter izvedejo eksibicijsko točko v mestu Fermo.
ŠPELA MOHAR
Tekmovalke od leve: Jeremič, Milašinovič, Cvetko, in Rode
Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84 in 15/89), 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in
1. člen
Javno se razgrne osnutek sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Vrhnika (Uradne objave Našega časopisa št. 13/88, Ur. list RS, št. 21/90) in družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1986 — 1990/92 (Uradne objave Našega časopisa št..4/87).
2. člen
Besedilo osnutka bo razgrnjeno v prostorih vseh krajevnih skupnosti občine. Kartografska dokumentacija bo na vpogled v sejni sobi SO Vrhnika — klet in za območja posameznih KS v prostorih krajevnih skupnosti.
3. člen
V času razgrnitve, ki bo trajala od objave osnutka v glasilu Naš časopis, bodo KS o vsebini osnutka organizirale javne razprave.
4. člen
Pripombe bodo lahko zainteresirani predložili pismeno ali ustno na zborih krajanov ali na oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika.
5. člen
Sklep se objavi v glasilu »Naš časopis«.
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA dipl. inž. VILI GRANDA Številka: 350-05/87
350-011/86 Datum: 18. 8.1993
Obrazložitev:
V preteklem letu smo se odločili, da bomo nadaljevali strokovno delo, ki je bilo začeto s sprejemom usklajenega dolgoročnega plana, in tako pridobili zakonito osnovo za vse prostorske posege.
še veljavna prostorska zakonodaja določa kot zakonito osnovo za izdelavo PIA srednjeročni družbeni plan, katerega pa v večini občin niso dogradili, predvsem zaradi napovedi nove zakonodaje, ki je po dveh letih še vedno nimamo.
Zato združujemo sestavine dolgoročnega plana občine skupno prostorsko plansko dokumentacijo.
Nesporno je, da zakonodaja ne glede na to, kakšno metodologijo vsebine plana bo prinašala, ne bo zanemarila ali spremenila obvezne kartografske dokumentacije Ivi 1:5000. Podlage v ta namen so pridobljene, glede na velik obseg pobud za spremembo oz. dopolnitev planskih odločitev pa je treba kartografsko dokumentacijo v tem smislu dopolniti. Tako namero ali potrebo narekuje tudi zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. list RS, št., 48/90).
Na podlagi prejetih pobud občanov in subjektov planiranje za dopolnitev ali spremembo planske dokumentacije so na noveliranih podlagah z usklajeno vsebino razvrstitve kmetijskih zemljišč v območja (mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — štev. 465-01 /91 -KOC z dne 4.12.1991) prikazane:
— spremembe območij stavbnih zemljišč (zaokrožitev ureditvenih območij naselij za individualno gradnjo)
29/86) in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. list RS, št. 48/90), je Izvršni svet SO Vrhnika na seji, dne 18. 8.1993 sprejel
— kmetijske operacije
— planske pobude podjetij, organizacij, KS in proračunske investicijske namere
— načini urejanja (PIN ali LD)
— varovana kulturna dediščina Pomembnejši planski opredelitvi,
ki bosta zahtevali dodatno verifikacijo skozi prostorske izvedbene načrte (zazidalni načrt, ureditveni načrt) in so podprti s strokovnimi podlagami, sta tudi:
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št.
1.
Javno se razgrne osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Vrhnika, ki gaje izdelal biro Primis Vrhnika pod št. 15/93.
2.
Osnutek bo z grafičnimi prilo-
— razbremenilnik Lošca
— bencinska črpalka Borovnica
V postopku sprejemanja PIN bosta namreč lokaciji podrobneje preverjeni, v primeru strokovnih argumentov proti, lahko tudi zavrnjeni.
V tekstu plana 1986 — 1990/92 izpuščamo tudi besedilo o programskih zasnovah Dol — Laze, ker je bilo območje v zadnjih letih delno pozidano (legalno in nelegalno), program večdružinskih stanovanj (blokov) pa ni realen.
Individualne prostorske pobude, ki so bile zaradi izjemnega interesa prioritetno preverjane in jih je urbanistična stroka v povezavi s kmetijskimi in drugimi strokovnimi podlagami ocenila kot sprejemljive, so v planu ob seznanitvah vseh KS že opredeljene kot stavbna zemljišča.
Ostale pobude bodo preverjane v času javne razprave, na podlagi presoj na lokacijah. Predmet posebne presoje bo tudi območje Po-kojišča, kjer smo desetletja odlagali legalizacijo nekaterih objektov ob popolnem ignoriranju urbanistične inšpekcije. Treba se bo posebej odločiti predvsem o razvoju naselja, medtem ko zatečeno stanje s poravnavo vseh obveznosti investitorjev, plan povzame (spremenjena kategorizacija).
Vrhnika, avgust 1993
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
26/90,18/93) in 202. člena statuta občine Vrhnika, je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 18. 8.1993 sprejel
gami razgrnjen v prostorih KS Vrhnika, KS Sinja gorica, KS Borovnica, KS Drenov grič, KS Log in KS Dragomer-Lukovica, v prostorih biroja PRIMIS Vrhnika in na Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika.
3.
Med javno razgrnitvijo osnut-
kov bodo sklicane javne obravnave. Javne obravnave organizirajo krajevne skupnosti, potrebne strokovne razlage pa zagotovi izdelovalec dokumentacije. O času in kraju javnih obravnav morajo KS občane obvestiti na krajevno običajen način.
4.
Pisne pripombe in predloge na osnutke lahko predloži zainteresirani na Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika. Rok za pripombe poteče zadnji dan javne razgrnitve.
5.
Sklep začne veljati dan po objavi v glasilu Naš časopis. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA dipl. Inž. VILI GRANDA
Številka: 3/6-350-03/86 Datum: 18. 8. 1993
Obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev (PUP)
Vsebino in pripravo PUP-a določata zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85 — v nadaljevanju: zakon) ter navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini proštorskjh izvedbenih aktov (Ur. list SRS, šl: 14/85).
S PUP-i se urejajo območja zunaj ureditvenih območij naselij, kjer ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ureditvena območja posameznih naselij ter nekatera prostorsko In funkcionalno zaokrožena območja znotraj ureditvenega območja naselja.
PUP-i za območja izven ureditvenih območij naselij in za uredit-
1. člen
I. Dolgoročni plan občine Vrhnika (Uradne objave Našega časopisa, št. 13/88, Ur. list RS, št. 21/90) se spremeni v naslednjem:
1. Kartografske podlage dolgoročnega plana občine Vrhnika — kmetijski deli se popravijo in dopolnijo v skladu z mnenjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana pod št. 465-01 /91 -Koc z dne 4. decembra 1991.
2. Točki 4.1.4 (komunalna dejavnost), sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Vrhnika se doda stavek — Zaradi priključitve obstoječih kanalov, ki odvajajo odpadno vodo iz naselij severozahodnega dela Vrhnike in Lošce v Ljubljanico, na zbirni kanal S oziroma v CČN na Tojnicah, bodo na pare. št. 2802/2 zgrajeni naslednji objekti: pretočni bazen meteornih vod, črpališče meteornih vod in črpališče odpadnih vod s potrebnimi kanalskimi povezavami.
Prostorski poseg, ki predstavlja širši družbeni interes, bo preverjen in realiziran preko usklajenega in potrjenega prostorskega izvedbenega akta.
3. V smislu tč. 15 e Usmeritev za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru, sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana R Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Ur. list SRS št. 12/89), se zemljišči
veno območje posameznega naselja določajo, v skladu s planskimi odločitvami, merila in pogoje vsem posegom v prostor — so osnovna izvedbena prostorska regulativa na teh območjih.
V ureditvenem območju naselja se s PUP-i urejajo posamezna območja, kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti oziroma, kjer so že izvedene gradbene in druge prostorske ureditve (oblikovane prostorske strukture). V tem primeru se s PUP urejajo le tisti posegi v prostor, ki so nujno potrebni za normalno bivanje in delo prebivalcev na teh območjih ter ne spreminjajo koncepta obstoječih prostorskih ureditev in nimajo večjih vplivov na prostor. Določijo se zlasti merila in pogoji za posege v zvezi z vzdrževanjem, prenovo (v omenjenem obsegu) in sanacijo obstoječe gradbene in druge prostorske strukture, vključno s sanacijo in dograjevanjem obstoječih komunalnih storitev.
V ureditvenem območju naselja se s PUP-i urejajo tudi območja, za katera je s planskimi akti sicer predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, vendar ti še ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju. Merila in pogoji za posege v prostor so v tem primeru izrazito varovalnega značaja. Z njimi se urejajo le tisti posegi v prostor, ki so nujno potrebni za vzdrževanje gradbene in druge fizične strukture, vendar pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja prostorskih ureditev s predvidenim prostorskim izvedbenim načrtom. Zato se na takih območjih, na podlagi PUP praviloma ne dovoljujejo novogradnje.
S PUP-i se znotraj ureditvenega območja naselja urejajo tudi območja, na katerih se zaradi varovanja kvalitetnih bivalnih in delovnih pogojev v naselju ohrani primarna raba zemljišč ter na njih niso predvidene drugačne prostorske ureditve. V takih primerih se s PUP-I predpišejo le potrebne omejitve v zvezi s posegi v prostor in rabo zemljišč na teh območjih.
Za območje občine Vrhnika so v prvi fazi izdelani prostorski ureditveni pogoji za naselja Ljubljanskega kraka, prostorski ureditveni pogoji za naselja Vrhnika in prostorski ureditveni pogoji za naselje Borovnica.
Prostorski ureditveni pogoji za naselja Ljubljanskega kraka obsegajo tri planske celote, katerih meje sovpadajo z mejami krajevnih skupnosti. Drenov grič (L1), Log (L2), Dragomer (L3). Vsaka planska celota ima besedni del ločen na: Obraz-
parc. št. 1966/4,1966/2 k.o. Borovnica, namenita gradnji bencinske črpalke (izjemen poseg v prostor)
4. Zemljišče pare. št. 2672/2 k.o. Vrhnika, ki je bilo na podlagi strokovne presoje Odbora za kmetijstvo prerazvrščeno v II. območje kmetijskih zemljišč, se nameni podjetniško obrtni coni.
2. člen
II. Družbeni plan občine Vrhnika (Uradne objave št. 4/1987) se spremeni in dopolni, kot sledi:
1. V poglavju V/1 Prostorske sestavine DP se:
— drugi odstavek nadomesti in se glasi:
Gradnjo bomo uravnavali v skladu s cilji dolgoročnega razvoja naselij v občini. Na razpoložljivih stavbnih zemljiščih bomo zagotavljali organizirano stanovanjsko gradnjo z ustrezno gostoto stanovanjskih enot in ustrezno izrabo zemljišča. Proizvodne in storitvene dejavnosti bomo usmerjali v za ta namen določena območja, ki jih bomo komunalno uredili. Usmerjanje gradnje bomo zagotovili s pravočasnim pridobivanjem zemljišč v občinsko last z vsaj nujno pripravo in komunalno opremo teh zemljišč.
— šesti odstavek se nadomesti in se glasi:
Urejanje in pridobivanje stavbnih zemljišč bomo v tem srednjeroč-
ložitev meril in pogojev ter Odlok prostorskih ureditvenih pogojev.
PUP-i za naselje Vrhnika obsegajo tri planske celote in sicer V1 (ožje središče Vrhnike, Idrijske ceste, Klis, Hrib, Tičnica, Lošca, Delavsko naselje, Ljubljanska cesta do Sinje gorice), V2 (Verd, Janezova vas, Mirke, Močilnik in Raskovec) in V3 (Sinja gorica, Stara Vrhnika, Industrijska cona, deponija komunalnih odpadkov).
PUP-i za naselje Borovnica obsega eno plansko celoto in sicer: B1 (Dol, Laze, Breg, Pako in Borovnica).
Vsaka planska celota je nadalje razdeljena na posamezna območja urejanja glede na namembnost, ki izhaja iz dolgoročnega plana. Območja urejanja so razdeljena na morfološke enote s katerimi so opredeljene oblikovne značilnosti. V kartah v merilu 1:5000 so opredeljena območja urejanja, v kartah v merilu 1:2500 pa so poleg njih določene še morfološke enote. S posamezno šifro je opredeljena samo ena prostorska enota (tudi morfološka enota), ki se ne ponovi na drugem mestu v PUP-ih. Obrazložitev meril in pogojev prostorskih ureditvenih pogojev je namenjena strokovnim delavcem, ki se ukvarjajo s problematiko prostora. Odlok je izvleček vsebine iz Obrazložitve meril in pogojev. Obrazložitev meril in pogojev je obdelana po posameznih območjih urejanja, znotraj njih pa so obdelana posamezna področja (vrste posegov v prostor, oblikovanje novogradenj, varstvo naravne in kulturne dediščine, infrastruk-turno omrežje). Za posamezna območja urejanja oziroma morfološke enote veljajo skupna določila in posebna določila, ki lahko posamezna skupna določila izključujejo. Iz razpredelnic je razvidno, katera merila in pogoje moramo upoštevati pri določitvi pogojev za posamezno območje urejanja oziroma morfološke enote.
V tekstualnem delu je ob strani označeno na katera območja urejanja oziroma morfološke enote se nanaša vsebina teksta.
Zaradi preobsežnosti gradiva bomo razgrnili samo odlok o splošnih merilih in pogojih PUP-ov za občino Vrhnika — skupne pogoje, medtem, ko bodo odloki o posebnih določilih za posamezne planske celote z grafičnimi prilogami posredovani v prizadete krajevne skupnosti in kasneje delegatom zborov skupščine.
Vrhnika, avgust 1993
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
nem obdobju izvajali v skladu z občinskimi programi.
— sedmi odstavek se nadomesti in se glasi:
Za potrebe industrije, obrti, stanovanjske gradnje in spremljajočih oskrbnih in storitvenih dejavnosti bomo v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine izdelali zazidalne načrte oz. prostorske ureditvene pogoje.
— besedila od osmega do dvanajstega odstavka se črtajo in nadomestijo z besedilom:
2. V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine, urbanističnih zasnov za posamezna naselja in krajinskih zasnov za posamezna območja bodo s prostorskimi izvedbenimi akti podrobneje obdelane odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor, ki so opredlejeni v tem planu.
Prostorski izvedbeni akti so prostorski izvedbeni načrti (zazidalni, ureditveni ter lokacijski) in prostorski ureditveni pogoji, ki urejujejo posege na predelih izven območij izvedbenih načrtov ali tam, kjer je izdelava načrtov predvidena z dolgoročnim planom.
Prostorski izvedbeni načrti bodo izdelani za sledeče predvidene posege (na novo, kot sprememba obstoječih zazidalnih načrtov, kot nadaljevanje izvedbe obstoječih zazidalnih načrtov ali le strokovne podlage oz. LD):
Razpored javnih obravnav osnutkov prostorske planske dokumentacije in prostorskih ureditvenih pogojev
KRAJEVNA SKUPNOST
VRHNIKA-VAS VRHNIKA-BREG VRHNIKA-CENTER SINJA GORICA
BL. BREZOVICA LOG
DRAGOMER-LUKOVICA
DRENOV GRIČ-LESN0 BRDO
LIG0JNA
BEVKE
BOROVNICA
STARA VRHNIKA
VERD
ZAPLANA
DATUM IN ČAS RAZPRAVE
KRAJ
RAZPRAVE
SODELUJEJO
4/10-93 18.30
5/10-93 18.30
5/10-93 20.00
6/10-93 18.30
6/10-93 20,00
7/10-93 18.30
7/10-93 20.00
8/10-93 19.00
11/10-93 18.30
12/10-93 18.30
12/10-93 20.00
14/10-93 18.30
Dom KS Dom KS Dom KS Kom KS Dom KS Dom KS Stara sola Dom KS Dom KS Dom KS Gas. dom Šola Zaplana
PODLIPA-SMREČJE
15/10-93 18.30    Dom KS
predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika predst. KS, biro Primis, IS SO Vrhnika
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE
VRHNIKA ZA OBDOBJE 1986 — 2000 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE
VRHNIKA ZA OBDOBJE 1986 - 1990
SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Vrhnika
SKLEP o javni razgrnitvi osnutka odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Vrhnika,
OSNUTEK
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. list RS, št. 48/90) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31 /79), 5/82, 11 /86 in 2/87), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne sprejela
naš Časopis
SEPTEMBER 1993
13
zap. list pkn St.
naziv območja
OBRAZLOŽITEV POSEGA
VRSTA PIA
ZAP   LIST PKN
ST,
NAZIV OBMOČJA
OBRAZLOŽITEV POSEGA
VRSTA PIA
KMETIJSTVO
Hidromelioracije
Vrhnika 28, 29. 38, 39
Vrhnika 27, 28. 37, 38
Vrhnika 38, 39 Vrhnika 27, 28
Vrhnika 1 O, 19, 20
Vrhnika 49, 50 Postojna 9, 1 O Vrhnika 29
Verd-Bistra 1 . etapa 07
Verd-Bistra
2. in 3. etapa
(Verd Hoievarica
01 K 1
Bistra
06 I 06N2
Blatna Brezovica
Sinja gorica
02K2
Dragomer-Lu kovica 04K4
Zabočevo-
Brezovica
03K3
Bevke pri Ljubljanici 05K5
Osuševanje kmetijskih
zemljišč
(1 85 ha)
Osuševanje in komasacija (1 77 ha)
Osuševanje in namakanje (200 ha)
Osuševanje in komasacija (270 ha)
Osuševanje in komasacija (200 ha)
Osuševanje in komasacija (1 20 ha)
Osuševanje in komasacija
UN UN
Komasacije
8
9 1 O 1 1
Vrhnika 27, 28, 37 38
Vrhnika 27, 28
Vrhnika 50
Vrhnika 9, 1 O. 19 20
Vrhnika 29
Verd-Bistra 2. in 3. etapa 01 K1
Sinja gorica-Blatna Brezovice 02K2
Zabočevo-
Brezovica
K2+A5K3
Dragomer-
Lukovica
K4 t 04K4
Bevke ob
Ljubljanici
05K5
Osuševanje in komasacija (1 77 ha)
Osuševanje in komasacija (270 ha)
Komasacija, agromelioracija in osuševanje (1 45 ha)
Komasacija in osuševanje (230 ha)
Komasacija in osuševanje (8Q ha) _
PUP PUP PUP PUP PUP
Agromelioracije
1 5 1 6
Vrhnika 49,50
Postojna 9, 10 Postojna 8, 9
Vrhnika 24. 25. 34
Vrhnika 16. 17. 25
Vrhnika 39. 48, 49
Zabočevo-
Brezovica
A5
Pokojišče A4
Zaplana-Smrečje A6
Vrhnika A3
Borovnica A2
Pašniki 23
Agromelioracija kmetijskih
zemljišč
(1 45 ha)
Agromelioracija kmetijskih
zemtjišč
(1 30 ha)
Agromelioracija kmetijskih
zemljišč
(1 25 ha)
Agromelioracija kmetijskih
zemljišč
(1 OO ha)
Agromelioracija kmetijskih
zemljišč
(50 ha)
Je prikazana v posebni prilogi (Odbor za kmetijstvo)
PUP PUP PUP PUP PUP
26 Vrhnika 27
27 Vrhnika 27
28 Vrhnika 27
29 Vrhnika 36
30 Vrhnika 37
31 Vrhnika 37
32 Vrhnika 38
33 Vrhnika 39
34 Vrhnika 49
1 03 Vrhnika 49
IUV stara opekarna v Verdu
Industrijska cona v Sinji gorici
Proizvodna in servisna dejavnost na Tojni-cah Vrhnika Industrija usnja Vrhnika Liko Verd
Asfaltna baza v Verdu
Gostišče v Bistri — Pristava Fenolit Borovnica
Liko
Borovnica
Bencinska črpalka v Borovnici
Sanacija objektov stare UN opekarne z možnostjo širitve, ureditev proizvodne ali servisne dejavnosti
Urejanje z delnimi ZN ZN
za posamezne investitorje
na osnovi programskih zasnov
Urejanje z delnimi ZN ZN
za posamezne ali skupino
investitorjev na osnovi
programskih zasnov
Širitev območja tovarne UN
za neproizvodne programe
Ureditev in dopolnilna UN
gradnja na območju obstoječe
lokacije
Ponovna preveritev lokacije UN ob Kamnolomu Verd za bazo majhnih zmogljivosti
Adaptacija gostišča z UN možnostjo preureditve v hotel
Ocena vplivov na okol- UN je sanacija in ureditev kompleksa, tudi glede na možno preusmeritev dejavnosti
Ureditev in dopolnilna UN gradnja na obstoječi lokaciji, fazno izvajanje po sprejetem UN
Izgradnja bencinske PUP črpalke na pare. št. 1966/2 — del in 1966/4. k.o. Borovnica
KOMUNALNA DEJAVNOST
Promet
Namakanje			
19 Vrhnika 38 20 Vrhnika 1 8	Bistra 06N2 Drenov grič N1	Osuševanje in namakanje (50 ha) Namakanje (20 ha)	PUP PUP
			
ZAP   LIST PKN ST.	NAZIV OBMOČJA	OBRAZLOŽITEV POSEGA	VRSTA PIA
PROIZVODNE IN STORITVENE DEJAVNOSTI			
21 Vrhnika 1 7. 1 8 22 Vrhnika ■  1 8 23 Vrhnika 26 24 Vrhnika 26 25 Vrhnika 26, 27	Kamnolom Lesno brdo Obrtno stanovanjsko območje Log -Jordanov kot Nakupovalni center Vrhnika Hotel Mantova Vrhnika Avtocenter Vrhnika	Širitev kamnoloma na pare. št   1724/16 in 1724/14 ko. Velika Ligojna Pozidava z obrtno-stavanjskimi objekti za nemotilne dejavnosti Izgradnja nakupovalnega centra z lastnim parkiriščem Adaptacija in dozidava hotela Ureditev območja, preveritev ustreznosti dejavnosti v mestnem centru	UN PUP ZN ZN UN
35	Vrhnika	Pokopališče	Razširitev obstoječega	PUP
	1 4	Podlipa	pokopališča	
36	Vrhnika	Kanalizacija v	Izgradnja kanalizacije	LN
	26	Delavskem naselju na Vrhniki	na območju Delavskega naselja	
37	Vrhnika	F in E kanal	Izgradnja druge faze	LN
	26. 27	na Vrhniki z PBMV na E kanalu	F kanalizacijskega kanala po sprejeti dokumentaciji, Izgradnja E kanala D	
38	Vrhnika	Kanalizacija v	Izgradnja ulične kanalizacije	LN
	27	Sivkini ulici	na Vrhniki	
39	Vrhnika	PBMV na Vrhniki	Izdelava dokumentacije	LN
	27	na A kanalu Lošca	in izvedba pretočnega bazena meteornih vod na strokovno preverjeni lokaciji	
40	Vrhnika	PBMV Janezova	Izdelava dokumentacije	LD
	27	vas na Vrhniki	in izvedba pretočnega bazena meteornih vod na strokovno preverjeni lokaciji	
41	Vrhnika	CCN Vrhnika	Izgradnja II. faze CCN	PUP
	27			
42	Vrhnika	Pokopališče	Razširitev obstoječega	UN
	37	Verd	pokopališča	
43	Vrhnika	Vodarna v bli-	Iskanje ustrezne lokacije	LN
	38	žini Brega pri	in pridobitev zemljišča Borovnici	
44	Vrhnika	Molkov trg v	Ureditev parkirišč in	PUP
	49	Borovnici	zelenih površin, posebno okolice stebra viadukta	
45	Vrhnika	Pokopališče v	Razširitev obstoječega	UN
	49	Borovnici	pokopališča	
46	Vrhnika	Rekonstrukcija	Povezava obstoječih kanalov	PUP
	49	kanalizacije	na S kanal v Borovnici	
47	Vrhnika	S kanal od	Nadaljevanje izgradnje	LN
	49	Borovnice do	S kanala	
	Postojna	Brezovice		
	9. 10			
48	Vrhnika	Plinovod	Nadaljevanje izgradnje	LN
	26, 27. 36. 37	Vrhnika	omrežja in priključitev	
49	Vrhnika	Kabelsko omrežje PTT — Borovnica, Log, Bevke, Drago-mer, Vrhnika	Izgradnja kabelskega omrežja	PUP
50	Vrhnika	Pokopališče na	Razširitev pokopališča	PUP
	26	Stari Vrhniki		
51	Vrhnika	Primarni vodo-	Izgradnja vodovoda	PUP
	1 O	vod v starem naselju v Dra-		
		gom erju C N - Drenov grič,		
52	Vrhnika		Izgradnja čistilne	PUP
	1 9	Log, Dragomer	naprave — biodisk	
53	Vrhnika	Kanalizacija v	Izgradnja komunalnih	PUP
	26	obrtni coni na Vrhniki	vodov in naprav ter priključkov izven območja	
54	Vrhnika	Koridor prime-	Iskanje koridorja za	t N
		stne proge	primestno Železniško progo	
		Vrhnika —	in rekonstrukcija Železniške	
		— Ljubljana	postaje	
55	Vrhnika	Lokalna cesta	Razširitev in asfaltiranje	LN
	3,4. 13, 14	Podlipa —	lokalne ceste	
		Smrečje		
56	Vrhnika	Lokalna cesta	Razširitev in asfaltiranje	LN
	25	Zaplana	lokalne ceste od brunarice do	
			Strmice {po fazah)	
57	Vrhnika	Pločnik ob		PUP
	26	Idrijski cesti		
		na Vrhniki		
58	Vrhnika	Rekonstrukcija	Rekonstrukcija M-IO od	LN
	27	M 1 O Vrhnika	Petrola do Kovinarske	
59	Vrhnika	Križišče M   1 0	Ureditev križišča ceste	LN
	27	Sinja gorica -—	M - 1 O z odcepom v Veliko	
		odcep Velika	Llgojno	
		Ligojna		l N
60	Vrhnika	M-IO Vrhnika	Rekonstrukcija magistralne	
	27.  17. 18.	Brezovica	ceste od Vrhnike do	
	9, 1 O		občinske moje z Ljubljano	
61	Vrhnika	R 324 obvozni-	Iskanje trase obvozne	LN
	27, 26. 37	ca Sinja go-	ceste med znanimi možnimi	
		rica	variantami na odseku med	
			Verdom. Sinjo gorico in	
			Industrijsko cono	
62	Vrhnika	Lokalna cesta	Rekonstrukcija ceste in	LN
	28	Bevko-BI Bre-	dveh mostov	
		zovica		
Energetika				
63	Vrhnika	TP Vrhnika Lj.	Postavitev dodatne TP	PUP
	27	cesta PAP		
		326/3 ko.		
		Vrhnika		
64	Vrhnika	RTP Vrhnika	Postavitev razdolilne TP	LN
	26		Ob POC	
65	Vrhnika	TP Zaplana —	Postavitev dodatnih TP po	
	34	Prezid	programu Elektro Ljubljana.	
			Lokacija posega bo podrobno	
66	Vrhnika	TP Drenov	določena z lokacijsko	
	1 8	grič-Boben	dokumentacijo	
67	Vrhnika	TP Trček		
68	V r h n i k a	TP Bevke		
	1 9			
69	Vrhnika	TP Podlipa-		
	3	Suštarjev graben		
70	Vrhnika	TP Semija		
71	Vrhnika	TP Kajndol		
	1 4			
72	Vrhnika	TP Mizendol		
	24			
73	Vrhnika	TP Kovač		
	24			
74	Vrhnika	TP Krošljev grič		
	25			
75	Vrhnika	TP Zaplana-stolp		
	24			
76	Vrhnika	TP Zaplana-vikendi		
	24			
77	Vrhnika	TP Devci		
	26			
78	Vrhnika	TP Betajnova-		
	26	Pohribnica		
79	Vrhnika	TP PetkovŠkova		
	26			
SO	Vrhnika	TP Drenov grič — Bernik		
	1 7			
81	Vrh nika	TP Breg 2		
	39			
82	Vrhnika	TP Dol — novo naselje		
	48			
83	Vrhnika	TP Podčelo		
	26			
84	Vrhnika	TP Drenov grič —		
	1 8	Stara Sranga		
85	Vrhnika	TP Katarjev grič		
	49			
ZAP. LIST PKN ST.
NAZIV OBMOČJA
OBRAZLOŽITEV POSEGA
VRSTA PIA
STANOVANJSKA GRADNJA
86 Vrhnika 1 7
87 Vrhnika 26
88 Vrhnika
27
Stara cesta v
Drenovem
griču
Območje Idrijske ceste in Betajnove na Vrhniki Vrtnarija Vrhnika
Izgradnja individualnih stanovanjskih objektov kot zaokrožitev stihijske pozidave Celotno območje iz dveh površin se ureja s PUP. PIN se zaradi načetosti prostora ukine Pridobivanje dokumentacije, odkup, priprava in opremljanje stavbnih zemljišč za delni ZN Betajnc Nadaljevanje izgradnje objektov in zunanje ureditve po sprejetem ZN
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Vrhnika 1 4
Vrhnika 1 9
Vrhnika 24. 25
92 Vrhnika 26
93 Vrhnika 27
94 Vrhnika 37
Športni park Podlipa
Igrišče OS Log Dragomer Športno rekreacijsko območje Ulovke na Zaplani Cankarjeva knjižnica na Vrhniki Športni park z avtokampom na Vrhniki športno igrišče Matjaževka v Verdu
Ureditev športno rekre- PUP acijskih površin za potrebe kraja Ureditev Športnih igrišč PUP ob OS
Ureditev dodatnih odprtih UN Športnih površin na območju ob brunarici in smučišču
Pridobitev gradbene doku- PUP mentacije za širitev obstoječe knjižnice
Izgradnja dodatnih športnih UN
objektov in igrišč, ureditev
avtokampa
Izgradnja športnega UN parka za potrebe kraja
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
95	Vrhnika	Staro mestno
	26	jedro
96	Vrhnika	TMS Bistra
	38	
97	Vrhnika	Kasfia Verd
	37	*
98	Vrhnika	Viadukt Borovnica
	49	
99	Postojna	Pekel
1 OO	Vrhnika	Kašča Mala Ligojna
	1 7	21
1 01	Vrhnika	Ljubljansko barje
1 02	Vrhnika	Sakralni
		objekti
Razglašanje spomenikov
Prostorski ureditveni pogoji bodo izdelani na osnovi z dolgoročnim planom občine sprejetih odločitev za razvoj v prostoru, za celotno območje občine.
Prostorski ureditveni pogoji bodo izdelani za območja urbanističnih in krajinskih zasnov, kot tudi za druga območja, kjer je gradnja predvidena le na osnovi prostorsko ureditvenih pogojev in bo za fazno gradnjo izražena potreba. Zazidalni načrti bodo izdelani tudi za objekte, ki jih v skladu z zakonodajo ni možno graditi na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev.
— v 16. odstavku se izpusti »z dogovorom o temeljih plana«
— v odstavku V/1 Prostorska organizacija... se izpusti »po dogovoru o temeljih srednjeročnega...
— doda se sedemnajsti odstavek:
Na Pokojišču bo omogočena
gradnja za potreoe stalne stanovanjske poselitve v smislu interesa pospeševanja razvoja naselja. Lokacije bodo določene v skladu z določili prostorskih ureditvenih pogojev.
3. Točka 3.2 prostorskih sestavin DP občine, ki se nanaša na programske zasnove območja Dol-Laze se v celoti črta.
3. člen
Kartografska dokumentacija in kartografski del sta identična spremembam in dopolnitvam kartografske dokumentacije v M 1 : 5000 in kartografskega dela v M 1 : 25.000.
Spremembe in dopolnitve obsegajo:
— razvrstitev zemljišč v območja (kmetijski del) M 1 : 5000
— zasnova namenske rabe prostora M 1 : 5000
— opredelitev posegov v prostoru M 1 : 5000
— usmeritve glede načinov urejanja območij s PIA M 1 : 5000.
4. člen
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1986 — 2000 in 1986 — 1990 pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
Številka: 350-011/86 Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA VINKO TOMŠIČ
RAVNANJE Z ODPADKI
Kako naprej?
Ravnanje z odpadki je ena od pomembnih aktivnosti, s katero ohranjamo čistejše okolje, seveda le, če z odpadki ravnamo tako, da jih ne odlagamo, kamor pač nanese. V občini Vrhnika imamo zbiranje odpadkov relativno dobro urejeno, saj je območje občine skoraj v celoti »pokrito« z organiziranim odvozom, odpadki pa se deloma zbirajo ločeno (steklo, papir, železo), tako da se del odpadkov, ki ne sodi na deponijo, vrne v predelavo. Na področju ločenega zbiranja in sortiranja odpadkov bo potrebno storiti še marsikaj, predvsem bo potrebno sedanji koncept dodeliti tako, da bomo dejansko ločili odpadke že na izvoru.
Koncept ravnanja z odpadki seveda ni vprašanje, ki naj bi ga vsaka občina posebej reševala. To bi morala opraviti država, ki pa ji, kot za marsikaj drugega, tudi za to zmanjkuje časa (ali pa volje, da bi že začete aktivnosti tudi dokončala). Seveda pa ne
ročju, podobno kot ugotavljamo za koncept ravnanja z odpadki, država svoje vloge (še) ni odigrala. Gradnja regijskih odlagališč pa je brez pomoči (in tudi prisile) države verjetno utopija.
Občina Vrhnika je sicer vključena v aktivnosti, ki se vodijo za izgradnjo odlagališča odpadkov v notranjsko-kraški regiji, menimo pa, da moramo nadaljevati z začetimi aktivnostmi tudi
»doma«.
Za izvedbo te naloge je Izvršni svet na podlagi javnega razpisa izbral Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora. Izvajalci naloge so pri dosedanjem delu pregledali razpoložljive podatke o sestavi tal, vodozbirnih in poplavnih območjih, tako da so prve strokovne osnove pripravljene. Metodologija je, če jo vzamemo čisto tehnično, tudi
» 4 m
OBVESTILO
JESENSKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
V OBČINI VRHNIKA BO
V SOBOTO, 2. 10. 1993
ODPADKE PRIPRAVITE NA OBIČAJNIH MESTIH DO 7.00 URE ZJUTRAJ.
INFORMACIJE PO TELEFONU 751-072
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
'««4 »irfk
dorečena, tako da bi bilo možno sestaviti nek vrstni red lokacij, strokovno bolj ali manj primernih za lokacijo deponije.
Določanje lokacije deponije pa ni le strokovno oz. tehnično vprašanje, ampak je predvsem tudi politično vprašanje. Politično tudi zaradi tega, ker lokacijo potrjuje parlament, odločitev pa je tudi rezultat političnih razmerij.
Pa ne gre le za politiko. Politizaciji lokacije deponije se seveda ne moremo izogniti, vendar moramo najprej dati možnost stroki. In to ne le strokovnjakom Inštituta za ekološki inženiring, ampak tudi institucijam, ki so tako ali drugače povezane z našim prostorom, vključiti pa moramo tudi zainteresirano javnost.
Prvi naslednji korak je torej razprava o metodologiji, ki jo bomo z izvajalci naloge in s strokovnimi institucijami izvedli že vtem mesecu (predvidoma v torek 28/9-1993).
Na področju ravnanja z odpadki se nam torej obeta kar pestra jesen...
IZVRŠNI SVET
Zakon o spremembah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je sprejela republiška skupščina v aprilu 1993.
Sprememba omogoča urbanistični inšpekciji, da odredi takojšnjo odstranitev nedovoljenega posega v prostor in vzpostavitev zemljišča ali objekta v prejšnje stanje. Pritožba izvršbe ne zadrži. To pomeni, da s črnimi gradnjami ne bo več milosti, kar je očitno, saj je bila opravljena že prva izvršba, in sicer odstranitev nasipa, ki je bil narejen brez poprej pridobljenega lokacijskega dovoljenja. Slo je za Steužinarjevo deponijo pri vrhniškem domu počitka.
GRAD BISTRA, PRIZORIŠČE LETOŠNJEGA SREČANJA POPOTNIKOV NA EVROPSKIH PEŠPOTEH V SLOVENIJI
Zbor popotnikov
Med najbolj razvite dejavnosti v naravi sodi poleg planinstva popotništvo, ki se od planinstva razlikuje predvsem po vsebini. Medtem ko je ponavadi planincu cilj en sam vrh, ena sama gora, je za popotnika značilna ne-kajdevna hoja v naravi, cilj pa je prehojena pot, za katero se je odločil.
Čeprav je nekajurna ali celodnevna hoja z določenim ciljem tudi že popotništvo, se v praksi uporablja izraz popotništvo za nekajdnevne daljave po sredogorju in tudi ravnini. Pri nas v Sloveniji so to številne planinske poti, v drugih deželah, zlasti v srednji Evropi, pa so po-potniške poti tiste, ki povezujejo posamezne pokrajine. Najbolj znane so evropske pešpoti, ki povezujejo že skoraj vse evropske dežele. Od enajstih takšnih
gre le za zbiranje in odlaganje odpadkov, del odpadkov je pač nevaren in ,ia komunalno deponijo ne sodi. Tudi za te odpadke bo morala poskrbeti država...
Vsega seveda le ne moremo prevaliti na državo. Če smo omenili, da je koncept ravnanja z odpadki (ki terja tudi določeno zakonsko ureditev) stvar države, bomo v lokalni skupnosti morali takšen ali drugačen koncept izvajati; dokler tega ne stori (predpiše) država, bomo morali koncepte tudi sami določati in jih uzakoniti z občinskimi odloki.
Razmer v občini ne ocenjujemo kot kritičnih, vsaj na področju zbiranja odpadkov ne. Menimo tudi, da bo koncept ravnanja z odpadki, ki ga izdeluje Komunalno podjetje Vrhnika, primerna osnova za dopolnitev že začetega ločenega zbiranja.
Pri ravnanju z odpadki ostaja še en problem, ki pa bo nedvomno teže rešljiv kot zbiranje odpadkov. Sedanja deponija se polni praktično že preko zmogljivosti terena, lokacija nove deponije pa je še povsem nejasna. V preteklosti je bila izdelana študija, ki je pokazala kot najmanj slabo lokacijo opuščene glinokope, vendar pa so številni pomisleki terjali, da se ponovno Izdela primerjalna analiza možnih lokacij.
Ali je smiselno, da vsaka občina gradi svojo deponijo? Dejstvo je, da tudi na tem pod-
Mercator — Trgoavto v kooperaciji z METALOTRG-om
Ste že obiskali novo trgovino na Vrhniki?
PRODAJALNA VRHNIKA Cankarjev trg 6 Tel.:(061)756-210, 756-211
v prizidku hotela Mantova delovni čas:
od 8. do 12. ure in od 15. do 19.
ure, sobota od 8. do 12. ure
VSE ZA VAŠ AVTO IN DOM
Gume Sava vseh dimenzij
— za osebna vozila, 145x13 = 4.373,00 SIT
175x/70x13 = 5.598,00 SIT
— za tovorna vozila od 600x16 do 12,00x20
Za tovorna vozila nalivamo stare karkase oziroma vzamemo stare gume v račun in jih tudi odkupujemo (po ban-dak sistemu s priloženo staro gumo je cena 10,00x20 = 10900,00 SIT; 12,00x20 =13900 SIT)
NUDIMO ŠE:
— nadomestne dele za tovorna vozila (primer vetrobransko steklo Zastava 640 = 16876,00 SIT in PD)
— nadomestni deli za osebna vozila Golf, Renault, Škoda, Zastava
— razno orodje (Black & Decker, Iskra kompresorji, varilni aparati...)
— stroji za pranje Karcher
— vodne črpalke za namakanje
— kolesa, motorje: avtomatike vseh vrst APN 6, colibri
— vespe 50—200 cm3 (Italija)
KOMPLETNA PONUDBA CISTERN ZA CENTRALNO OGREVANJE PEČI Z GORILCI MINOR ITALIJA IN THYSSEN ŠVEDSKA Z OSTALO PRIPADAJOČO OPREMO, OGLEDI NA TERENU IN SVETOVANJEM
NAKUPNI POGOJI:
— do 6 obrokov na čeke, glede na vrednost z minimalnimi obrestmi
— krediti do 36 mesecev glede na vrednost s 15% letno obrestno mero
poti potekata dve tudi prek Slovenije. To sta E-6, ki poteka iz Švedske v Grčijo, in E-7, ki vodi iz Portugalske v Romunijo.
Slovenski del E-6, imenovan Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana, se prične na Raderskem prelazu in konča na slovensko-hrvaški meji na Gomancah, zaradi neurejenih obmejnih vprašanj s Hrvaško se začasno konča pri gradu Snežnik. Pot E-7, ki poteka prek Slovenije od zahoda proti vzhodu, privede popotnika čez italijansko-slo-vensko mejo pri Robiču v bližini Kobarida, se križa s potjo E-6 na Mačkovcu, planoti nad dolino Iške, in doseže slovensko-hrva-ško mejo med Bistrico ob Sotli in Kumrovcem.
Ta pot, katere slovenski del se imenuje Od Soče do Sotle, poteka tudi po vrhniškem območju, in sicer od planine nad Horjulom, skozi naselja Suhi Dol in Smrečje, prek Ulovke in Vrhnike mimo Močilnika do gradu Bistra, kjer se razcepi. Ena pot vodi do Žile, druga pa prek Dražice, da bi se na Pokojišču obe spet združili v eno.
Za razliko od vseh slovenskih planinsko-popotniških poti, ki so označene z rdečo-belo mar-
kacijo, sta evropski pešpoti prek Slovenije označeni z rdeče-rumeno barvo.
Za obe evropski pešpoti v Sloveniji skrbijo gozdarji, upravlja pa jih skupna komisija za evropske pešpoti pri Planinski zvezi Slovenije in Zvezi društev inženirjev in tehnikov gozdarstva Slovenije.
Komisija prireja vsako leto zadnjo soboto v septembru srečanje popotnikov na evropskih pešpoteh v Sloveniji, ki je združeno s srečanjem članov gozdarskih društev Slovenije.
Letošnje, že enajsto srečanje, na katero je komisija povabila tudi avstrijske in hrvaške popotnike ter planince, bo v soboto, 25. septembra, v gradu Bistra. Udeleženci si bodo ogledali Vrhniko in skupaj prehodili del evropske pešpoti E-7 od Vrhnike do Bistre, kjer bo v gradu družabni del srečanja.
Pričetek srečanja v gradu Bistra bo ob 12. uri. Odhod udeležencev hoje od Vrhnike do Bistre, na katero so vabljeni vsi, ki se želijo priključiti popotnikom, planincem in gozdarjem, pa bo ob 9. uri izpred hotela Mantova na Vrhniki.
Zoran Naprudnik
do o
DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN TRŽENJE ELEKTROINSTALACIJSKEGA MATERIALA IN LESNIH IZDELKOV 61353 BOROVNICA. OBRTNIŠKA 2 Tel  061/746-159. 746-348 Fo< 061/746 072
Podjetje v mešani lastnini ELLES, d.o.o. Borovnica, Obrtniška 2
vabi k sodelovanju:
— vodjo Profitnega centra (elektro)
Pogoji:
— srednješolska izobrazba elektro ali strojne smeri,
— tri leta primernih delovnih izkušenj
— znanje tujega jezika
— urejena osebnost
— izpit iz varstva pri delu in požarnega varstva
Poseben pogoj: 3 mesečno poizkusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: ELLES d.o.o. Borovnica, Obrtniška 2, 61353 Borovnica s pripisom »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Lep pozdrav!
DIREKTOR: Franjo Modrijan
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
Kronika dogodkov
2. 9. Po dolgem času smo spet šli na sprehod in se posladkali v
slaščičarni Breza.
3. 9. Naš gost je bil gospod Jože Petrovčič, zdravnik v pokoju iz
Borovnice. Z njim smo se zadržali v daljšem pogovoru.
6. 9. 16 stanovalcev se je napotila na izlet v Volčji Potok, kjer so
se sprehodili med krasnimi cvetličnimi nasadi, grmovjem in pod drevesi, ki so menda od vsepovsod na svetu.
7. 9. Bilo je že malce hladno, ko smo pripravili na dvorišču piknik
z dobro pijačo in jedačo. Za dobro razpoloženje so poskrbeli »Stari povratniki«, tako da jih je nekaj tudi zaplesalo. 13.9. V naših »goricah« (brajda na koncu hiše) je bila trgatev. Obiralcev je bilo malo, zato pa je bilo toliko več tistih, ki so grozdje pokusili. »Kar sladko je«, so rekli.
Nasvidenje do prihodnjič,
Vera
Visok jubilej zakoncev Gornik
Kako prisrčno znajo starejši ljudje, stanovalci Doma počitka
na Vrhniki pripraviti razne slovesnosti ob jubilejih, smo se
Ni nam vseeno
je slogan naše stranke SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV. Ker želimo tako tudi delovati organiziramo decembra na Vrhniki RAZSTAVO starih razglednic, z božičnimi in novoletnimi motivi.
Razglednice naj bodo iz obdobja naših spominov in kulturne dediščine. Tudi na teh karticah popisanimi z vsemi dobrimi mislimi in željami so korenine naše sedanjosti in prihodnosti.
Priporočamo se tudi za stara besedila voščil. Verjetno se jih starejši še mnogo spomnite. Morda ste se jih tudi vi naučili od vaših staršev. Zabeležite jih vi ali vaši otroci, vnuki... Prinesite ali pošljite jih na: Župnijski urad Vrhnika 61360, Voljčeva ulica ali SKD — Vrhnika 61360, Idrijska 23 ali ZKO — Rijavec Marta, Vrhnika 61360, vse prejeto gradivo bomo pregledali in pripravili za razstavo s pripravljalnim odborom in ZKO Vrhnika.
Razglednice vam bomo po razstavi vrnili. Podobno nameravamo pripraviti tudi drugo leto v velikonočnem času.
Z veseljem pričakujemo vaše sodelovanje in RAZSTAVO!
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR - VRHNIKA
PRIMIS
Biro za urbanizem, projektiranje in inženiring, p.o. Vrhnika, Tržaška c. 23
Nameravate kupiti stanovanje?
Ne odlašajte z nakupom, če ste se morda že odločili, ali pa nas pokličite za nasvet.
Po zelo ugodni ceni, to je 1600 DEM/m2, vam nudimo v nakup še nekaj prostih stanovanj v bloku V-5 na Vrtnariji in eno trisobno stanovanje v bloku B-12 v Borovnici. V Borovnici boste s plačilom 70 m2 stanovanja pridobili 82,50 m2 stanovanjskih površin.
Vse informacije dobite po telefonu štev. 755-616 ali faksu štev. 756-004, vsak dan od 7.00 do 15.00 ure.
prepričali v začetku septembra, ko sta zakonca Marija in Alojz Gornik (iz Grahovega pri Cerknici) praznovala 60 let skupnega trdega življenja.
Alojz Gornik (rojen 1.7.1904) je postal stanovalec Doma počitka že več kot pred dvema letoma, vendar se samote in novega okolja nikakor ni mogel navaditi. V letošnjem juniju pa je v Dom prišla še žena Marija in skrbna ženina roka ga je precej pomirila. Tako sta skupaj dočakala visok, jubilej 60 let poroke.
V zakonu so se jima rodili trije sinovi, ki so že v pokoju. Marija se je spomnila, da imata tri pravnuke, števila vnukov pa se ni mogla spomniti. Vse življenje je Marija preživela v zakonu kot gospodinja, mož Alojz pa delavec in obratovodja na bližnji žagi v Grahovem.
Stanovalci in zaposleni v Domu so jima pripravili skromno, vendar lepo slovesnost. Ko so jima podarili lep šopek cvetja, so zapeli nekaj narodnih pesmi ter nazdravili z kozarčkom vina. Mariji Gornik se je od presenečenja in ganjenosti utrnila solza, ki je ni mogla skriti. V veselem pogovoru je povedala marsikaj zanimivega, da so se stanovalci od srca nasmejali. Med drugim je povedala, da je sedanji mož hodil k njej celih devet let, da se je »vdala«, ker pa so bila okna nizka, ni nikoli potreboval lestev. V tistem trenutku pa tudi ni mogla iz svoje ženske kože, saj ga je ob kozarčku vina kar nekako oštela, da ga je dovolj popil, da ne bo postal siten.
Tako je ob kramljanju in veseli pesmi minil še en dan stanovalcev Doma počitka. Slika prikazuje zakonca Gornik ob praznovanju njunih 60 let skupnega življenja.
S. S.
Učenci v novi učilnici glasbene teorije
Glasbena šola v novih prostorih
Pričelo se je novo šolsko leto in z njim vred je na novo začela tudi naša glasbena šola. Preselili smo se v nove prostore, to je v bivši dom JLA — sedanji dom Karla Grabeljška. Dom je popolnoma obnovljen in v njem je glasbena šola pridobila štirinajst individualnih učilnic, eno učilnico za nauk o glasbi — teorijo in dvorano v katero se lahko namesti približno 180 sedežev.
Končno smo dobili tudi upravne prostore, tako da šola lahko
normalno funkcionira.
Z novim šolskim letom smo odprli tudi nove oddelke — so-lopetje, saksofon, dogovarjamo pa se za pričetek baleta ali izraznega plesa. Na žalost nismo mogli pričeti z poukom sintvsa-izerja, ker je bila ekonomska šolnina previsoka, ministrstvo za šolstvo in šport pa nam tega predmeta ne prizna kot samostojnega. Seveda se je ob preselitvi v nove prostore pojavilo cel kup problemov, od nakupa opreme naprej. Vedeti je treba,
da smo imeli v starih prostorih na voljo sedem učilnic, tu pa jih imamo še enkrat toliko. Tako smo bili prisiljeni za vso potrebno opremo najeti kredit, katerega moramo odplačati v enem letu. Vendar pa smo vsi veseli, da lahko enkrat delamo v normalnih razmerah, da bomo našim učencem na čimboljši način lahko predstavili čudoviti svet glasbe, ki človeka oplemeniti in mu da neko novo vrednoto.
Radi bi se zahvalili vsem, ki so pripomogli k temu, da lahko sedaj delamo v tako lepih prostorih, posebna zahvala pa gre predsedniku IS Občine Vrhnika gospodu Viliju Grandi, saj smo prepričani, da brez njegove pomoči v teh prostorih ne bi bili. Ravno tako bi se radi zahvalili gospe Liljani Gutnik za izredno korektno opravljen nadzor nad gradnjo, zelo pa smo razočarani nad arhitektom gospodom Furlanom, saj mu je pri vsem projektu šlo predvsem za zunanji videz, funkcionalnost stavbe pa ga ni kaj dosti zanimala. Njegov odnos je bil večinoma zelo nekorekten in samo s skrajnimi napori vseh smo uspeli, daje bila stavba pravočasno končana. Ravno tako pa se zahvaljujemo gradbenemu podjetju Energo-plan za korektno in pravočasno opravljeno delo. Sedaj pa je na nas, da upravičimo zaupanje vseh, ki so nam pomagali in z uspešnim delom vzgojimo čim več mladih glasbenikov, ki bodo v ponos naši občini. Vsem še enkrat hvala!
Ravnatelj: Viktor Zadnik
UTRINKI OB OTVORITVI V ŽUPNIJSKEM VRTCU
Kot v veliki družini
Zadnji oblačno-deževni dan v avgustu smo namenili odprtju jasličnega oddelka: naši malčki se plazijo in kobacajo v igralnici v pritličju, v mansardnih prostorih pa nabirajo učenost otroci od tretjega pa tja do vstopa v osnovno šolo. Čeprav sta sedaj dva oddelka, smo še zmeraj ena velika družina.-Veliko so k ureditvi prostorov prispevali starši s svojim prostovoljnim delom: očetje so zabijali, žagali, zidali, mame pa smo očistile prostore in napekle pecivo za slavnostni dan. Prav to delo je zelo zbližalo starše, otroke in vzgojitelje. Zato skromna, vendar iskrena »HVALA« lahko le delno poplača njihov trud.
Zelo pridni, delovni so bili tudi mizarji, ki so s prostovoljnim delom in materialom veliko pomagali: povijalna miza (Anton Iskra), poličke, popravilo omar, panoji (Janez Kogovšek), hra-
stove stopnice (Miro Novak), vrata (Filip Rozmane), žaganje, oblanje desk za talne obloge (Pavle Rozmane), polaganje lesenega poda (Stane Knapič in Janez Gabrovšek), brušenje in lakiranje tal (Andrej Petrovčič), ladijski pod in predelna stena (Jani Nagode).
Z denarnim prispevkom ob odprtju oddelka so se izkazali IUV, LIKO, Kmetijska zadruga, Komunalno podjetje in Občina Vrhnika.
Stvari za srečelov so prispevali:
— Liko Vrhnika, IUV, Kamnolom Verd, Stenplast, Papino Ljubljana, Ciba Geigv Ljubljana, Lido Vrhnika, Mlekarna Vrhnika, Bioplast Vrhnika
— Cankarjeva založba Vrhnika, Tapetništvo in trgovina Marko Vrhovec, Kara, Blago-mix, Pigval-Helios, Semenarna
Ljubljana — trgovina Vrhnika
— storitve: parketarstvo Andrej Petrovčič;
graverstvo Vinko Tomšič; pe-dikura: Mateja Bizjak: finančno-računovodske storitve Zdenka Caserman, avtoelektro storitve Janez Trček; ključavničarstvo in kovaštvo Andrej Treven
— cvetličarne: Jana, Karmen, Veronika.
Z dobljenim denarjem pri sre-čolovu smo otrokom že kupili lego kocke. In kako je potekala otvoritev Čeprav smo pripravili klopi na vrtu za prireditev na prostem, nas je zmotil dež, tako da smo se zbrali v novih prostorih. Najprej je gospod kaplan Bogdan blagoslovil nove prostore, potem smo se preselili v dvorano v župnijski kapeli, kjer je imel govor g. župan Vinko Tomšič. Sledil je kratek program, ki so ga kljub počitniškemu vzdušju pri-
pravili otroci in velja jih pohvaliti za prisrčen nastop. Potem smo staršem predstavili vzgojni program za šolsko leto 93/94, dedki, babice, gostje in še kdo pa so se zabavali in gostili v prostorih male šole. V jasličnih prostorih pa so tačas otroci imeli veliko dela v likovni delavnici (guba-nje, striženje, lepljenje, slikanje kamnov, nizanje ogrlic, oblikovanje testa). Sledil je še srečelov, ob katerem ni manjkalo smeha.
Zadovoljnih obrazov smo se odpravili domov in v nas je bilo kljub turobnemu vremenu nekaj toplega, prijaznega.
Ogrevalo nas je dejstvo: s skupnimi močmi smo zmogli! Še enkrat en velik hvala in Bog povrni vsem, ki ste pripomogli k srečnejšemu otroštvu naših otrok.
Irena Granda
Literarna novost
Načeta Groma
Nace Grom, Vrhničan, rojen 2. maja 1929 na Vrhniki, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, je kot upokojeni novinar v teh dneh izdal knjigo ..SKORAJ TISOČ NOČI -zadnja reportaža«. Kot sam pravi, da je štirideset let pisal in govoril o drugih ljudeh in dogajanjih, da pa je že skrajni čas napisati še nekaj o sebi in o nekem čudnem času. Ta čudni čas pa je opisal v knjigi SKORAJ TISOČ NOČI, to je čas »ŠESTIH KROGOV« pekla in gorja, ki ga je preživel kot dvaindvajsetletni mladenič v zaporih sirom takratne Jugoslavije od Pan-čeva, Novega Sada, Grgur-ja, Ugljena, Bileče in naše Povšetove.
Knjigo si je moč izposoditi v Cankarjevi knjižnici ter jo kupiti v EURO SPEKTRU, d.o.o., Tržaška 123 v Ljubljani.
S. S.
GOSTJE IZ GORICE
»Srce in denar«
V soboto, 16. oktobra ob 20. uri bo v Cankarjevem domu na Vrhniki spevoigra »Srce in denar« skladatelja Vinka Vodo-pivca. Ob 40-letnici smrti tega primorskega skladatelja je Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice uspešno uprizorila spevoigro, v kateri sodeluje okoli 100 izvajalcev, članov raznih društev Zveze. Nastopili bodo pevski solisti, igralci, mešani zbor (ki nastopa tudi v moški in ženski zasedbi), plesna skupina in orkester Glasbene matice iz Trsta.
Spevoigro je zrežiral Aleksander Pregarc, ki je tudi dopolnil Vodopivčevo besedilo, glasbeni vodja pa je dirigent Hi-larij Lavrenčič, ki je poskrbel za instrumentiranje spevoigro dopolnjujočih samospevov in zbo-
TRGOVINA KOCKA ZDAJ TUDI NA VRHNIKI
Spet pravljice v Cankarjevi knjižnici
Malčke, stare od 4 do 6 let, vabimo k poslušanju pravljic v Cankarjevo knjižnico vsak četrtek, ob 17. uri.
V mesecu oktobru bodo na programu naslednje pravljice:
7. 10. MUCA COPATARICA 14. 10. PRODAJAMO ZA GUMBE 21. 10. NE MOREŠ ZASPATI MALI MEDO 28. 10. POŠASTNO
PRIDITE, MALČKI, LEPO VAM BO!
Še ena zanimivost iz Podlipe
Na cilju kolesarskega občinskega prvenstva v Podlipi pri »gostilni VRTNAR« so med domačini opozorili še na eno zanimivost, ki se je zgodila prejšnji dan in to v soboto, 11.9. 1993. Upam, da mi sedaj že mož ne bo zameril, saj ne bomo povedali kompletnega imena in priimka. Kajti na ta dan je v zakonski jarem vstopil najstarejši fant iz Podlipe in vsi domačini so bili kar ponosni na to hrabro dejanje pri Feninovem okoli šestdesetem letu.
S. S.
rov. Krstna izvedba projekta je bila 7. novembra 1992, več ponovitev so imeli na Primorskem, dan po gostovanju na Vrhniki pa se bodo predstavili tudi v Celovcu — natančneje v Veli-kovcu.
Gostovanje na Vrhniki pripravljajo: Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Vrhnike ter vrhniški Slovenski krščanski demokrati.
M. R.
Abortus
Otrok se mi smili, nemo kriči, se hoče rešiti, a nima moči. Zanj ni izhoda, luči ni sveta. Je kruta usoda in ta nori svet,
z boleznijo strašno prišel bi na svet. Nekdo je prelomil, nekdo je spočel, je naključje hotelo, da bil le je nadev.
ESTER ZRIMŠEK
Za konec sta kot duet zapela Miša + Gianni
KLEPET DOMA
Miša Molk v domači dvorani
V okviru oddaje Radia Ljubljane in Nedeljskega dnevnika «Klepet doma«, je v Cankarjevem domu na Vrhniki v četrtek, 16. 9. 1993 gostovala »domačinka« Miša Molk.
Polna dvorana je bila dokaz, da je tudi na Vrhniki Miša Molk popularna ter dajo Vrhničani še vedno imajo za svojo, saj je del mladosti preživela prav v bližini Cankarjevega doma.
Najbolj priljubljeni Slovenki je Rado Časi postavljal vprašanja, ki so jih poslušalci Radia Slovenija in bralci Nedeljskega dnevnika že prej pismeno posredovali. Ob kopici vprašanj, na katera je Miša Molk duhovito odgovarjala, je od poslušalcev v dvorani večkrat prejela ogromen aplavz.
Ob Miši Molk in Radu Časlu so nastopili še novogoriški Big
Ben z pevcem Giannijem Rijav-cem in Boutique Moped sho-wom, gledalce so spravili v dobro voljo.
Prav dobra volja in veseli obrazi gledalcev v Cankarjevi dvorani so bili zgovoren dokaz za to, da Vrhnika potrebuje takih prireditev, ki gledalce spravijo v dobro voljo ter jih vsaj za trenutek odtegne od vsakdanjih težav in problemov.
S. S.
Obvarujmo svoje imetje
Živimo v času, ki nam je prinesel hitro dinamično delo in smo vedno bolj zaposleni in odsotni.
To pa so priložnosti za ljudi tiste vrste, ki radi segajo po tujem imetju. Podjetje CI d.o.o. Center za informiranje Vrhnika je zato pripravila v sodelovanju s firmo SAVOY d.o.o. Ljubljana Center, kjer bodo 24 ur na dan skrbeli za kontrolo alarmov, ki bodo priključeni na center in po potrebi tudi posredovali. Pripravili smo vam informativni obrazec prijavnice za priključitev na center. Zato prosimo vse zainteresirane, da izpolnijo obrazec in ga pošljejo na naslov CI. d.o.o. Center za informiranje Cankarjev trg 8, ali pokličejo po telefonu (061 ) 753-555 od 12. do 13.30 ure in (061 ) 753-325 od 9. ure naprej. Zavarujte se pred nepovabljenimi obiskovalci.
Spodaj podpisani......................................................................................................
Stanujoč v ...................................................................................................................
Tel.:................................................................................................................................
Rad - (a) bi se informiral - (la) v:
a. namestitev alarmnega sistema s priključitvijo na vaš dežurni center
b. zavarovanje proti isiljevanju
c. fizičnem zavarovanju
d. prevozu denarja
e. zavarovanju delovne organizacije.
Želim razgovor na temo
dne
93 ob ...................- h kraj
.......... Pošta ....................
Novosti v Cankarjevi knjižnici 17/9/93
FILOZOFIJA -PSIHOLOGIJA
Aristoteles.: O duši
Kramberger, M.: Lovec na homo-
kumulate
Kunaver, D.: Učim se učiti Musek, J.: Osebnost in vrednote Jerovec, L: Humanost namesto nevoščljivosti
VVeininger, O.: Spol in značaj Košiček, M.: Zakon na razpotju
VERSTVO
Sotillos, E.: Moja prva biblija Klevišar, M.: Verska vzgoja
DRUŽBENE VEDE
Slovenci in prihodnost Rupel, D.: Odčarana Slovenija Čačinovič, R.: Med dvema cerkvama
Vodnik po mojih pravicah Pregled denarnih kazni in denarnih zneskov
Sajovic, B.: Stvarno pravo Papotnik, A.: Zgodnje uvajanje v tehniko
Blažič, M.: Uvod v izobraževalno
tehnologijo
Glavo gor, uho dol
MATEMATIKA -
PRIRODOSLOVNE
VEDE
Brilej, R.: Sprejemni izpiti iz matematike na fakultetah Nihanje in valovanje: gradivo za učence 3. letnika Parker, S.: Sesalci Al-Sabti, K.: Sevanje in citogenet-ske poškodbe
UPORABNE ZNANOSTI
Naše telo
Slikovni slovar človeškega telesa
Righi, G.: Radi jemo
Giommi, R.: Učimo se ljubezni 3-6
let
Giommi, R.: Učimo se ljubezni 7-10 let
Tetičkovič, E.: Obvarujmo se možganske kapi
Farwick, E.: Nega matere in otroka Titovšek, J.: Lubadarji lahko uničijo gozdove
Joyce, D.: Okrasne trajnice Gibson, M.: Vrtnice Gornik, M.: Dobra zasebna gostišča v Sloveniji
World Perfect Works za DOS Brinšek, Z.: IBM OS/2 verzija 2 Zorman, M.: Word Perfect Berden, P.: Works for windows Mihalič, R.: Corel draw 3.0
ARHITEKTURA -UMETNOST
Garin, E.: Spisi o humanizmu in renesansi
Kulturni spomeniki in njihov pomen Manček, M.: Hribci: zgodbe iz pra-davnine
Trefalt, U.: Osnove lutkovne režije Hrvatin, E.: Ponavljanje, norost, disciplina
JEZIKOSLOVJE -LEPOSLOVJE -LITERARNA VEDA
Grom, N.: Skoraj tisoč noči Claudel, P.: Sejalec božje mere Hibbert, E.B.: Usodna prevara Zlatolaska in medvedki Dumas, A.: Grof Monte Cristo Lindgren, A.: Detektivki mojster Blomkvist McEwan, I.: Calvino, I.: popotnik
Disney, W.: Lepotica in zver Krantz, J.: Lesket Christie, A.: Tretje dekle Gunther, H. K.: Človek kot potres Cela, J.: Ukradeno sonce Makarovič, S.: Tisti čas Novak, M.: Mama gre trikrat okoli sveta
Petan, Ž.: Pravljice za dedija
Kovic, J.: Nagovori
Snoj, J.: Bajanja o bogu
Isabel, C.:.španščina v treh mesecih
Overy, R.: Francoščina v treh
mesecih
Literatura od 19-25
: Otrok ob pravem času Če neke zimske noči
ZGODOVINA -DOMOZNANSTVO -ZEMLJEPIS
Srednja in zahodna Evropa Janež, S.: Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji Titi, J.: Primorje, Kras A-Ž
NA ULOVKI
Obnovili lovsko kočo
Lovska družina Vrhnika je v soboto, 4. 9. 1993, odprla prenovljeno kočo na Ulovki. Otvoritve lovske koče se je udeležilo veliko lovcev Lovske družine Vrhnika, predstavnikov vseh sosednjih lovskih družin ter povabljenih gostov: predsednik skupščine občine Vrhnika Vinko Tomšič, župan mesta Gonars s predstavniki lovskega kluba Gonars ter predstavniki lovskih zvez Ljubljane in Slovenije.
Vse prisotne je v slavnostnem govoru pozdravil predsednik lovske družine Vrhnika Anton Japelj ter orisal zgodovinsko pot gradnje in obnavljanja lovske koče Lovske družine Vrhnika. Med drugim je poudaril:
»Pred štiriintridesetimi leti, leta 1959, so vrhniški lovci na tem mestu zasadili v zemljo krampe in lopate z namenom in željo, da si postavijo lovsko kočo. Takratno obličje narave je bilo na tem območju še popolnoma neokrnjeno. Naravnega, prvinske-ga videza niso kvarile na gosto posejane vikend hišice, katerim smo priča dandanašnji. Spokojne probitnosti narave in v njej prostoživečlh živali niso vznemirjali številni sobotni In nedeljski sprehajalci. Po njivah, travnikih in gozdovih niso hrumeli traktorji, kosilnice in motorne žage. Tu sta kraljevala mir in
spokojnost, prepletena z govorico gozdov, travnikov in polj. Lahko trdimo, da je kljub vsesplošnemu razvoju ta delček našega domovinskega prostora še vedno ena izmed redkih oaz miru. In v tem paradižu tišine so si člani LDV zgradili tako imenovano kočo, ki naj bi rabila njihovim fizičnim in duševnim potrebam. Za boljšo ilustracijo naj vam povem, daje takrat družina štela 41 članov, trenutno pa je včlanjenih 70 lovcev. Kljub sorazmerno majhni številnosti so uspeli uresničiti svoje želje in si postaviti zavetišče, v katerem naj bi si trudni lovec privezal dušo k telesu in si nabral novih moči.
Tu se je po končanih lovih — brakadah — zbirala lovska druščina, kjer so lovci v svoji značilni latinščini podoživljali svoja doživetja. Tu so prirejali družabna srečanja, lovske krste, tu so obnavljali in ohranjali lovske šege in običaje — kulturna lovska druščina naših očetov in dedov.
Priznati moramo, da so takratni člani — nekateri izmed njih so trenutno tudi tukaj prisotni — opravili veliko in hvalevredno delo.
V začetku leta 1991 se je naša LD na svoji redni letni
Predsednik vrhniških lovcev Anton Japelj slavnostni govornik ob otvoritvi prenovljene lovske koče.
skupščini odločila, da v znak spoštovanja zapuščini in zaradi njune potrebe začne prenavljati kočo. S skromnimi začetnimi sredstvi, a z veliko mero optimizma in dobre volje smo v dveh letih uspeli obnoviti naš Lovski dom in tako rešili zaupano nam dediščino zanesljivega propada. S skupnimi močmi in prizadevanji smo našemu lovskemu hramu podaljšali obstojnost in mu nadeli lepšo podobo v dobri veri, da bo tako kot doslej tudi v bodoče nema, a dovolj zgovorna priča o obstoju in delovanju LDV. Pri tem delu so zlasti nekateri posamezniki pokazali veliko navdušenosti in požrtvovalnosti, tako fizično kot materialno in moralno. Izstopali so prek svojih dolžnosti in obveznosti, za kar pa bodo ob prvem trenutku in na pravem mestu pohvaljeni in odlikovani.
Naš namen pa je skrito hotenje, da z uglašeno harmonijo — človek — narava dokažemo posebno tistim, ki v nas lovcih vidijo predvsem ubijalce divjadi, da se naše poslanstvo ne odraža samo ob uplenitvi, temveč predvsem v gojitvi divjadi in ohranjanju njenih vrst. Da bi dokazali, da trdno stojimo na strani naravnih zakonov in da se z vso odgovornostjo zavedamo, da je edina in odločujoča pravica do divjadi tista, ki jo priznava mati narava. Vsak lovec pa tudi človek nelovec naj bi se zavedal, da je tudi sam del narave, odvisen od ohranitve vseh njenih živih delov. Zato je nas, lovcev in nelovcev, sveta dolžnost, ohranjanje vseh vrst avtohtonih živali, prostoživečih v naravi. Samo z doslednjim uresničevanjem Izkažemo hvaležnost flori in favni, ki sta edina nepogrešljiva elementa našega obstoja in preživetja.«
Nato je vse navzoče pozdravil tudi župan Vinko Tomšič ter vsem vrhniškim lovcem čestital k delovni zmagi, saj so z prostovoljnim delom obnovili svoj dom, ki ga je res že načel zob časa.
Ob koncu svečanega dela so podelili razna priznanja klubov lovcev iz Gonarsa in lovski družini Vrhnika, da bi še topleje in plodneje sodelovali v bodoče ter tako utrjevali pobratenost med Vrhniko in Gonarsom.
Iz meglenih oblakov nad Ulov-ko se je nato usul dež, ki pa ni zmotil družabnega popoldneva, saj so se lovci preselili v notranjost lovske koče ter ob dobrem lovskem golažu in »živi muziki«, vsaj za hip pozabili na številne ure, ki so jih preživeli pri obnovi koče. Prav gotovo zaslužijo pohvalo vsi člani Lovske družine Vrhnika, saj je vsak nekaj prispeval pri obnovitvi doma, vso akcijo pa so z vso zagnanostjo in odgovornostjo vodili predsednik lovcev Anton Japelj, tajnik Jurij Petkovšek in gospodar Boštjan Končan.
S. S.
Zbor lovcev pred kočo je naznanil glas iz lovskega roga.
INVALIDI NOTRANJSKE
Srečanje v Močilniku
Zadnjo sončno soboto v avgustu je bil prijeten gozdiček v Močilniku gostitelj 350-članske družbe invalidov Notranjske in gostov iz pobratene Gornje Radgone ter delegacij iz Pirana in Škofje Loke.
To je bilo že 11. srečanje invalidov Notranjske. Srečanje vsako leto pripravi eno od štirih društev naše regije. Žal se teh srečanj ne morejo udeležiti vsi, ki so včlanjeni v naša društva. Nekaterim to preprečuje obolelost ali poškodbe, nekaterim pa žal miloščina, ki jim podeljuje naša družba, ki ne dopušča niti mirnega preživetja, kaj šele kanček sreče v družbi veselih.
Srečanje smo pričeli s prijetnim programom naših dolgoletnih spremljevalcev na naših prireditvah, to so člani Pevskega zbora Dragomer, sledil je program aerobike prijetnih deklic pod vodstvom gospe Mete Mo-har, še nekaj pozdravnih nagovorov naših gostov in začel seje bolj razgibani del zbrane družbe. Da ne bi srečanje bilo zgolj veselica, smo pripravili tudi športni del, saj so se predstavniki šestih društev pomerili v treh panogah: streljanju pikadu in ruskem kegljanju. Moči so bile izenačene, saj nobeno društvo ni ostalo brez priznanja. Srečanje je popestril bogat sre-čelov, za katerega so prispevali vrhniški obrtniki in podjetniki, za kar se jim vsi zahvaljujemo in jim želimo še naprej uspešno delo, tudi obema s Tržaške, ki sta naše predstavnike odslovila z »ne damo nič«.
Žal pa čas, v katerem živimo, prenekateremu našemu članu ni naklonjen, sproža tudi neprijetne pogovore o hudi socialni stiski prenekaterega invalidskega upokojenca. Dejstvo, da veliko ljudi iz invalidske populacije prejema »mizernih« 15 do 20 tisočakov, in to za delo, pri kate-
rem so izgubili zdravje ali dobili telesno okvaro, po drugi strani pa razni državni resorji delijo penzije skoraj najstnikom, od katerih marsikdo še ni družbi odslužil stroškov šolanja, danes se pa ponašajo z dobrimi sto in več tisočaki pokojnine. Takšne socialne diete pa se bomo počasi prenajedli in bomo prisiljeni z našim 140.000 članstvom na glas zahtevati revizijo v delitvi bremena skranirane sistemske ureditve.
Naša skupna želja je ureditev nerešenih zadev in še nadalje sožitje s strukturami, ki so zadolžene za uresničitev socialnega programa po meri dostojnega življenja.
V prizadevanjih o nadaljnjem
sodelovanju med društvi smo se dogovorili za srečanje »94«, ki ga bo pripravilo Dl Logatec. Deževale so pohvale za našo odlično organizacijo, mi domačini pa smo le dolžni povedati, da brez dobre volje Turističnega društva Vrhnika, ki nam je brezplačno dovolil uporabo ambienta, in brez odlične gostilne Marinčič z Verda ne bi bilo tako kot je bilo.
Na koncu zahvala vsem rednim in podpornim članom, ki so vložili nemalo truda za uspešno izvedbo srečanja in za dan po srečanju, ko smo s skupnimi močmi dali prireditvenemu prostoru zopet njegov prelep naraven videz.
D. I.
Na smreko so obesili »kuglo« in že se je pričelo tekmovanje v ruskem kegljanju.
Da je Močilnik zopet zaživel, vsaj en dan, so dokazali invalidi Notranjske regije.
Najbolj živo pa je bilo »pri stavah«, na kakšni višini je obešeno obilno stegno pršuta.
MOJ BIOVRT
Oktober je tu
Z oktobrom uvajamo novo rubriko Moj biovrt, kjer vam bomo poskušali z nasveti pomagati pri opravilih v vašem vrtu.
• Oktober je mesec, ko bomo pričeli pospravljati prve pridelke. Tako bomo v tem mesecu pobrali bučke in kumare. Če bomo bučke pobirali zrele, jih po pobiranju pustimo še nekaj dni na soncu, da se bo zunanja lupina čim bolj posušila in utrdila. Tako pripravljene bučke bodo v shrambi izgubile zelo malo vlage pa tudi gnile ne bodo.
Kumare pa se bodo obdržale dlje sveže, če jih bomo zložili med slamo ali dobro suho travo v primerno svetli in suhi shrambi.
• Paradižnike, ki so v svoji lasti precej dozoreli, lahko ob prvi slani populimo in jih obesimo v svetel suh prostor s koreninami navzgor. Le-te zavijemo v polietilenske vrečke, da bodo plodovi enakomerno dozorevali in ostali sveži. Če pa bomo paradižnike pustili na vrtu, jih pred zmrzaljo zavarujmo z dvojno vrečko, ki mora biti perforirana tako, da zrak nemoteno kroži. Tako bo nastala dvojna zračna varovalna blazina in paradižniki bodo nemoteno dozorevali kljub mrazu.
• Pred zmrzaljo je treba pobrati tudi stročji fižol, brokoli, cvetačo ali pa jih s čim večjo grudo zemlje prenesti v toplo gredo.
• Pobiramo tudi korenček, kolerabo, rdečo peso itn. Za zimo jih konzerviramo, shranjujemo v zamrzovalno skrinjo.
• Zimski endiviji ki je že zelo velika, povežemo liste, da se bo obelila, manjše sadike pa dobro zalivamo, da se bodo do zime še lepo razvile.
• Vso zimsko zelenjavo je treba v oktobru še dognojiti, da se bo do zime okrepila in lažje prezimila. Ne smemo pa uporabljati hlevskega gnoja, ker vsebuje veliko dušika, le-ta bi povzročil preveliko rast in rast-
Lumbrikultura in njen pomen
line bi postale nežne in neodporne.
Sedaj je tudi čas, da si pripravite tople grede, kamor boste proti koncu meseca prenesli sadike endivije, radiča, blitve itn.
mi) in zimsko solato, ki jo bomo pozneje presadili v toplo gredo.
V toplejših predelih pa lahko sejete tudi zimsko redkev in špinačo.
• Vse grede na vrtu, ki jih ne nameravate zasaditi z zimsko
BIOBRAZDA
Dragomer, Pod Lovrencem 1 061-654-580
Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi tudi vse za grobove
• pesek, mačehe, zemljo
• sveče uvoz, domače
• posode za ikebane, keramika, plastika
• umetne rože, okrasne grmičke
V mesecu oktobru pa bomo sprejemali naročila za ikebane za dan mrtvih.
Pred dnevom mrtvih pa bo možno dobiti tudi rezano cvetje —nageljni, krizanteme in zelenje.
Se priporočamo
• V tem mesecu posejemo tudi motovileč, holandski ali ljubljanski, (ljubljanski bolje prezi-
zelenjavo, globoko prezračite in jih lahko zasejete z rastlinami za zeleno gnojenje, kot so ogr-
Kaj je pravzaprav lumbrikultura in kakšen je njen pomen?
To je predelava raznih organskih odpadkov (listja, trave, plevela, hlevskega gnoja, gospodinjskih odpadkov itd.) v izredno kakovostno organsko gnojilo. V posebnih gredah ali kompostniku se ustvarijo in ohranjajo razmere za razmnoževanje posebne vrste deževnikov (Lumbricus Rubellus). Ti vse organske odpadke predelajo v organsko gnojilo. Tako pridelano organsko gnojilo v primerjavi s hlevskim gnojem vsebuje:
11 -krat več kalija, 3-krat več magnezija, 7-krat več fosforja in 5-krat več nitratov.
Z uporabo naravnih organskih gnojil ne onesnažujemo okolja, dolgoročno pa povečamo naravno pridelovanje hrane brez kemičnega onesnaževanja. S tem pa lahko veliko pripomoremo v boju za čisto okolje in zdravo prehrano. Ko gnojimo s tem gnojilom se namreč rudninske snovi ne izpirajo v tla, prevelike količine niso mogoče. Gnojimo neposredno k rastlini, ker ni nevarnosti, da bi poškodovali korenine, semena ali sadike. Vrtnine, gnojene samo z organskim gnojilom, vsebujejo 25% več C vitamina.
Skrajni čas je, da naredimo prvi korak k ekološki ozaveščenosti vsaj na svojem vrtu, pravzaprav v srcu svojega vrta, v kompostniku.
Biobrazda
BIOBRAZDA
TRGOVINA - SEMENARNA - PROIZVODNJA Dragomer, Pod Lovrencem 1, 61-654-580
vse vrste čebulnic, okrasnega grmičevja, vrtnice
sadike vseh vrst sadnega drevja (tudi stare sorte: kosmač, carjevič itn.) vse vrste orodja, vodni program 100% naravna gnojila, prst za sajenje in presajanje rož, kaktej, šota cvetlični lončki, korita, okrasni lončki semena trave, detelje, okrasne trave vse za vlaganje, kozarci pokrovi, »flaškoni« krmila za zajce, kokoši, piščance, vitamini sobne rože
SE PRIPOROČAMO!
Nakup nad 3.000 možnost plačila na dva čeka
šica, vrtna kresa, rž, ozimna pšenica itn. Le-te bodo gredice varovale pred mrazom in izsu-šitvijo, spomladi pa jih boste podkopali in tako nadomestili gnojenje s hlevskim gnojem.
• Vse odpadke na vrtu, ki vam ostanejo ob jesenskem spravilu, npr. listje, trava, plevel itn.) pa položite na kompostni kup. Na kompostni kup lahko polagate tudi vse gospodinjske odpadke. Še nekaj nasvetov, kako se lahko ubranimo pred najpogostejšimi škodljivci na vašem vrtu.
• Mramor — na vrtu naredimo nekaj kupčkov hlevskega gnoja, ki ga vsak teden preme-čemo in ven'poberemo ličinke in odrasle mramorje ter jih tako uničimo.
• Strune — v predel kjer smo opazili, da strune uničujejo pridelek, zakopljemo nekaj kosov prerezanega krompirja, ki ga vsakih nekaj dni odkopljemo, poberemo strune in jih uničimo.
• Polži —na potko ob gredicah položimo nekaj desk in pred vsakim dežjem polže iz pod deske poberemo, jih skuhamo in z vodo zalijemo robove gredic. Ta postopek ponovimo po vsakem deževju.
Nanizali smo nekaj nasvetov, ki so popolnoma naravni. Če jih boste upoštevali, boste z malo dobre volje uničili škodljivce brez pesticidov, pridelali pa zdravo in dobro zelenjavo.
Biobrazda
Najprej vročina in sušno obdobje. Marsikateri pridelek je tako vzela suša. Nato pa dež in slabo vreme. S tem so pognale gobe. In glej ga zlomka, v tem času (začetek septembra) se vse vrti okoli gob. Tako je »gobjemanija« zagrabila tudi Vrhničane. Samo to se še sliši, koliko košar jur-čkov si nabral. Gobja bera iz naših okoliških krajev je bilo prav gotovo velika. Samo za skomine in spomin na »gobje leto«, pa le poglejmo eno izmed skromnih »ber« teh užitnih gozdnih sadežev.
S. S.
SMREKOV STORŽ (Domišljijski spis)
Nekega dne, na prvi jesenski dan je odpadel z najstarejše smreke prvi jesenski storž. Ta storž je bil kot da bi bil gnil. A ta storž sem bila jaz. Povedala vam bom svojo življenjsko zgodbo o jeseni in o smrekovem storžu.
Na ponedeljek je bilo. V gozd so prišli ljudje. Ti ljudje so kadili. Jaz sem bila še čisto lepa, rumeno pisane jesenske barve. Ko je prišel dim do mene, je bilo že prepozno. Začela sem kaš-Ijati na vse pretege. Videla sem mamico smreko, kako je povesila iglice in začela tudi kašljati. Tako se mi je smilila, kot se vam, če je vaša mamica bolna. Mislila sem, da bo to najlepša jesen v mojem življenju. Ampak vrnimo se nazaj k moji življenjski zgodbi. No, potem so ti ljudje začeli kuriti. Večino mojih jesenskih sestric in bratov so odtrgali z veje. Mamico je to tako skelelo, kao, da bi vam odrezali prste. Z mamice so trgali najlepše iglice. Tudi najmanjše smreklce so lomili in zažigali. Če vam povem, to je bilo grozno. Zdaj pa čutim, da bodo sem prišli otroci. Ogledovali bodo mojo onemoglo mamico. Kako si želim biti še vedno mamin najdražji zlatorumeni storž! Slišim tihe korake dveh otrok in očka. Pogovarjajo se o jeseni. Jaz sem že zarila svoja semena v zemljo in zdaj se bom še jaz poslovila od vas, pa nasvidenje.
O topli dišeči in zlato rumeni jeseni mislim nekaj, kar nihče ne bo izvedel. Zlato rumena jesen me pa spominja na rojstvo najmanjše smreke.
ANA GERBEC 4. razred OŠ LOG-DRAGOMER
Članice ŽPZ CONCI-NITE Vrhnika vabimo k sodelovanju nove pevke. Vse, ki rade prepevate in si želite popestriti dva večera v tednu, pridružite se nam ob ponedeljkih ob 20. uri v naši pevski šoli v zgornjem nadstropju kina na Vrhnikiv
ZPZ Concinite
TAM-T/t A4	
	Calaševanje na ur (stem:
	11'LlK/lillUN.Ii:
	21093»
<>£(><) IS	•rri i
irvvmivMiidl	
:ui3)S3Jd i»u dpJL»Aasei83	
	
i
Vabimo vas na razne vrste pizz v prijetnem okolju poletnega vrta.
ODPRTO: TOREK, SREDA, ČETRTEK OD 12.00 DO 23.00 PETEK, SOBOTA, NEDELJA OD 12.00 DO 24.00 PONEDELJEK ZAPRTO
PAV Turizem in rent-a-car, d.o.o.
PE Vrhnika, Cankarjev trg 4 v Črnem orlu Agencija »PAV« se je preselila i z_ stare Jurcatove hiše v nove prostore ČRNEGA ORLA
Nudimo vam:
— mesečne vozovnice in kuponske vozovnice prevoznikov;
— ljubljanski potniški promet in SAP Ljubljana;
— posebne avtobusne prevoze s kakovostnimi avtobusi;
— razne turistične aranžmaje: 10-dnevno križarjenje z ladjo ADRIANA po Sredozemlju;
— enodnevne izlete: Gardalanc, Benetke, Oktober FEST, Padova;
— ter večdnevne izlete: Turčija, Francija, Basiija, Ažurna obala, Provanska, Pireneji ter posebna ponudba: potovanje v Španijo z letalom ali avtobusom.
Delovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure ter prvo in zadnjo soboto v mesecu od 7. do 12. ure.
Stara, še uporabna okna raznih dimenzij, z dvojno zasteklitvijo, ki so ostala ob zamenjavi oken v Zdravstvenem domu Vrhnika in Zdravstveni postaji Borovnica,
prodamo po 400 sit za m2 okna.
Ogled in nakup od ponedeljka do petka na dvorišču ZD Vrhnika in Borovnica od 13. do 14. ure.
ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA
AVTOCOLOR d.o.o.
Drenov grič 62
VRHNIKA
tel.: (061) 752-797
E3
ličarske usluge pečno sušenje avtomobilov mešanje avtolakov Helios in Glasurit prodaja ličarskega materiala
lelovni čas: pon. - pet.:
.00-12.00;
SERVIS
SHODA
RUMENIC
DRENOV GRIČ 170, VRHNIKA
ZA VOZILA IZ PROGRAMA ŠKODA
opravljamo:
— servisiranje
— druga popravila
— pripravo za tehnični pregled
— popravila zavor
ODPRTO: od 8. do 14. ure, od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure
SE PRIPOROČAMO
Qp podjetje za marketing
om
jovino in storitve, d.o.o.
VRHNIKA
AVTO SOLA VRHNIKA
TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA
Cankarjev trg 5
1. Tečaj cestnoprometnih predpisov bo v ponedeljek, 11. 10. 1993, ob 16.uri v OŠ Ivan Cankar.
2. Zbiramo prijave za tečaj prve pomoči.
3. Prodajamo turistične aranžmaje agencij: SLOVENIJATURIST, EMONA, GLOBTU-RA, KOMPAS HOLIDAYS in TELEWING — izleti in počitnice v domovini in tujini.
URADNE URE: pon. in sreda od 9. do 18. ure torek, čet. in pet. od 9. do 15.30
TELEFON: 755-828
MALI OGLASI
Za dobo 6 mesecev iščem garažo v Janezovi vasi. Ponudbe po tel. 752)267.
Prodam AMI 8, registriran do marca 1994. Tel. 654-165.
SIM N
a vtoAKUSTIKA
montaža trgovina servis
Gabrče 13,61360 Vrhnika tel.: 061-754-213
JAN SELEKT d.o.o. TEHNIČNA TRGOVINA SINJA GORICA	DELOVNI ČAS: pon.-pet. od 8. — 12. od 14. — 19. sobota od 8. — 13.
VODOVOD IN CENTRALNA: »ARM AL« ENOROČNE SANITARNE ARMATURE PO UGODNIH CENAH	
FITINGI: POC. KOLENO 1 /2 59.00 SIT POC. T KOS 1/2     89,00 SIT	POC KOLENO 3/4   89,00 SIT POC T KOS 3/4      132,00 SIT
POCINKANE CEVI: 1/2" KOM/ 1.250,00 WC KOTLIČKI: 4.780,00 SIT ČRNE CEVI: KG 110,00 SIT	3/4" KOM 1.550,00
KOMBINIRANE PEČI IN CISTERNE ITPP RIBNICA PO TOVARNIŠKI CENI LTŽ PEČI NA OLJE ALIPLIN ŽE ZA 52.140,00 SIT RADIATORJI »APOLLO«	
ELEKTRONI ATERIAL: RBT CEVI ZA BETON 0 13,5 RBTCEVI ZA BETON 0 16 TUBOFLEX CEVI 0 13,5 TUBOFLEX CEVI 0 13,5 P ŽICA 0 1,5 AVTOMATSKE VAROVALKE	22,00 SIT 27,00 SIT 16,00 SIT 16,00 SIT 11,00 SIT 790,00 SIT
BARVE yupol 30/1 acrvlcolor 25/1 purpen že za silikon kit	2.380,00 SIT 7.980,00 SIT 890,00 SIT 491,00 SIT
VELIKA IZBIRA TEKAČEV ZA KOPALNICE SYMPA-TEX TM 1.180,00 SIT	
ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO!	friedola
	MSympa-lèxm
	
eskove
Stara cesta 23
PAPIRNICA M. ANA d.o.o.
VRHNIKA
Trgovina obutve LARA
Trgovina NADA
tel. 061 752983
Restavracija LESKOVEC
VULKANIZERSTVO
SEPTEMBER 1993
NAŠ ČASOPIS
JERNEJ JERŠINOVIČ • trgovina »avtooptika »servis
(061) 753 -111
Voljčeva 11 61360 Vrhnika
MONTAŽA GUM CENTRIRANJE KOLES ELEKTRONSKA NASTAVITEV K0L0TEK0V MENJAVA OUA IN FILTROV MENJAVA ZAVORNIH OBLOG POPRAVILO POTNIŠKE AVTOPNEVMATIKE
potniška in poltovorna avto pnevmatika SAVA * SEMPERIT* NOKIA
Kupce obveščam, da sem pooblaščeni prodajalec svetovno znane firme gum
prodaja airtoplaščev na 2 obroka
pri gotovinskem plačilu 4% popusta brezplačna montaža avtoplaščev
.JP ..15
.i? JS
jO     (O     (O     [O     jP ]□
v* S* ^N ^f* *Qs       ^ ^ ^ 9X
VRHNIKA     Tel & fax : 753-323 Trgovina PICO - odprto : PONEDEUEK-PETEK 8-12 in 15-20, SOBOTA 8-12.
TEKSTILIJE ZA NOTRANJO OPREMO: ZAVESE, PRTI, ROLOJI, DEKORATIVNE TKANINE, LAMELNE ZAVESE. KARNISE: PLASTIČNE, ALUMINIJASTE, LESENE. TALNE OBLOGE: TOPLI PODI, ITISONI. ŠIVANJE ZAVES IN MONTAŽA KARNIS.
ZAHVALA
V 77. letu svojega življenja nas je za vedno zapustil naš oče, brat, stric
JERAJ MATIJA
Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje, sveče, izrazili so-žalje oz. ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa velja osebju in vodstvu Doma upokojencev na Vrhniki, gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, MPZ Drenov grič — Lesno brdo za žalostnike.
Vsi njegovi
IKER d.o.o. Opekarska cesta 18 — Vrhnika Telefon: 751-376
Po ugodnih cenah Vam nudimo pestro izbiro domačih in uvoženih keramičnih ploščic in uvoženo sanitarno keramiko.
ODPRTO:
od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure v soboto od 8. do 12. ure
Priporočamo se za obisk
GMC VRHNIKA
Cankarjev trg 1
Informacije 8 - 10 in 15 sobota 8-12 TEL. 755 - 384
19
PRODAJA
@ Golf III bencin
ŠKODA
Favorit, Forman, Pick-up
HYUNDAI
Pony, Lantra, Scoupe, Sonata
batik
MODA i-A Ml AOE
Na Voljčevi 15 smo prenovili butik. Naša ponudba je bogatejša in pestrejša.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame babice in prababice
FRANČIŠKE PETKOVŠEK
iz Bevk 80
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. Jeraju za poslovilne besede, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
OKTOBRA SE ZAČNE Alpinistična šola
Leto je naokoli in tudi letos bomo na Alpinističnem odseku vpisovali nove člane v ALPINISTIČNO ŠOLO, ki se bo pričela v petek, 8. 10.1993 ob 19. uri v prostorih Planinskega društva vrhnika na Tržaški cesti 12 (iznad salona pohištva LIKO).
Vabljeni vsi, ki si želijo novih izzivov, ali pa bi radi spet vzpostavili stik z neokrnjeno naravo, četudi v vertikali strmih in visokih sten.
HATA YOGA
V prizidku vrtca (Tržaška 2a) poteka ob četrtkih od 19.30 do 21.00 vadba H ATA YOGE. V skupini, ki že vadi, je še nekaj prostih mest. Vodja je g. Julija Jež.
Vljudno vabljeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, tasta, brata, strica in svaka
JAKOBA ROTA
s Pakega pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodjiikom, prijateljem, znancem in sosedom, pogrebcem iz vrst Čebelarskega društva Borovnica, Društvu upokojencev, Osebju ZD Borovnica, Domu upokojencev Vrhnika in osebju Interne klinike Trnovo pri zdravljenju in lajšanju trpljenja. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in denar za sv. maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot. Hvala pevcem, izvajalcu na trobento, govorniku g. Novačanu in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala, posebno pa tistim, ki se bodo še kdaj z lepo mislijo spomnili nanj.
Žalujoči: hčerka Cvetka v imenu vsega sorodstva Borovnica, 6. avgusta 1993
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata in brata
JOŽETA MIKUŽA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od njega, darovali cvetje in sveče, izrazili sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem in vsakemu posebej.«
Borovnica, september 93
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
FRANČIŠKE MAVRIC
roj. Bric
se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot in ji darovali cvetje. Hvala tudi za vsa vpisna in ustna sožalja.
Žalujoči sin Stanko z ženo Julko
22. avgusta je tragično preminil naš sodelavec
HUSEIN LJTJBIJANKIČ
komunalni delavec
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Komunalno podjetje Vrhnika
PRIJETNO KRAMLJANJE Z MLADIMI SAHISTI
S srcem in navdušenjem
Predsednik skupščine Vinko Tomšič se ravna po dogovoru, da na sprejem oziroma na klepet povablja športnike, državne prvake, ki so ime Vrhnike ponesli sirom Slovenije in tudi prek naše meje.
Tako je zadnji dan počitnic, v torek, 31.8.1993, povabil na razgovor vse mlade šahiste, ki so postali državni prvaki, njihove mentorje ter predstavnika Šahovskega kluba Vrhnika in športne zveze Vrhnika. Mentor šahistov z osnovne šole Ivan Cankar Slavko Čačič je predstavil svojo ekipo, ki je osvojila prvo mesto pri mlajših pionirjih. To so: Matej Sebenik - tudi državni prvak do 12 let, udeleženec svetovnega prvenstva na Češkem; Admir Latič; Gašper Petkovšek; Klemen Pola-nec; Florjan Sedej in Miodrag Stojnic - udeleženec evropskega prvenstva na Madžarskem.
Anton Praznik iz Dragomerja pa je predstavil šahiste iz osnovne šole Log-Dragomer, ki so osvojili državno prvenstvo pri starejših pionirjih, ti so: Primož Šoln - državni prvak do 15 let, drugi do 18 let in udeleženec svetovnega prvenstva na Češkem; Niko Praznik - tretji do 15 let in udeleženec svetovnega prvenstva; Klavdij Glavač, Tine Zdešar in Aleš Kozjan - peti do 12 let.
Nato je predsednik skupščine vse navzoče, posebno pa mlade šahiste pozdravil ter jim čestital za vse uspehe, ki so jih dosegli doslej. V nadaljevanju je poudaril, da so uspehi plod dolgotrajnega in načrtnega dela predvsem z mladimi ša-histi, za kar imata zasluge tudi oba mentorja Slavko čačič in Anton Praznik.
Vsi mladi šahisti so ponos obeh osnovnih šol na Vrhniki in Drago-merju ter tudi same Vrhnike, saj so predstavljali in popularizirali Vrhniko sirom Slovenije in Evrope.
Anton Praznik je v nadaljevanju razgovorov povedal, da so uspehi res plod strokovnega dela, saj imajo v šoli Dragomer šahovski krožek že štiri leta, sam pa vodi notranjsko šahovsko šolo dve leti. Ta šola deluje v osnovni šoli Ivan Cankar, kjer se ob prostih vikendih dobivajo najboljši šahisti Notranjske in delajo po posebnem programu, ki gaje pripravil mednarodni mojster Iztok Jelen. Slavko Čačič je dodal, da je delo v krožkih kakovostno in dobro, za kar se morajo zahvaliti tudi vodstvu obeh šol. Povedal je tudi, da so mladih šahisti zelo prizadevni in pridni, predvsem pa delavni, kar kažejo tudi rezultati. Še veliko pa bodo morali delati posamezno, predvsem študirati razno šahovsko literaturo, za najbolj obetajoče šahiste pa bo treba razmišljati o kakovostnih trenerjih.
V razgovor se je vključil tudi Leon Gostiša, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da gre veliko mnladih vrhniških študentov po njegovi poti, saj je bila Vrhnika in je še vedno vzor, kako je treba delati z mladimi šahisti. Zato
Mladi šahisti s svojimi starejšimi vzorniki
tudi šahovski klub Vrhnika veliko pozornosti namenja predvsem mladim šahistom, ki bi počasi zamenjali svoje starejše kolege. Edini problem v tem trenutku je pomanjkanje klubskega prostora, kjer bi se mladi šahisti kot člani kluba redno sestajali ter se še bolje pripravljali na šahovsko igro.
Prav klubska pripadnost z ustreznimi prostori bi še bolj povečala zanimanje za šah tako med starejšimi kot mlajšimi ljubitelji šaha.
Predstavnik športne zveze Igor Novljan pa je med drugim poudaril, da so mladi šahisti dosegli res lepe mednarodne uspehe, čeprav so bila večkrat problematična tinančna sredstva, ki jih je v sedanjih gospodarskih razmerah vedno manj. Vendar pa se je rešitev vedno našla pravi čas. Taki sprejemi pa športnike tudi vzpodbujajo za nadaljnje uspehe in tekmovanja, saj občutijo, da se v občini še kdo zanima za njihove uspehe. Ob tem pa ne smemo pozabiti vseh drugih amaterskih delavcev, ki so doprinesli k uspehom teh športnikov in vse prevečkrat ostajajo anonimni, saj v športu delajo s srcem in navdušenjem.
V razgovor je predsednik skupščine skušal pritegniti tudi mlade šahiste, ki pa so se kar sramežljivo spogledovali med seboj. Gotovo je, da Imajo glavno besedo za šahovnico, kjer z dejanji dokazujejo svoje šahovsko znanje. Ob koncu pa je
Vinko Tomšič vsem mladim šahi-    možnosti še večkrat ponavljali do-
stom podelil šahovske knjige, da   sedanje uspehe.
bodo ob študiju različnih šahovskih S. S.
POLOS d. o. o.
Zapoge 40, 61217 VODICE
POCENI PREMOG
Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke.
Dostava brezplačna do 30 km.
Se priporoča
POLOS, Zapoge 40, Vodice S 061/823585 824096
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
V Janezovi vasi na Vrhniki je odprtla TRGOVINA »DOJENČEK«.
S specializirano ponudbo za dojenčke vam nudimo:
— razno opremo: vozičke, stajice, posteljice, nahrbtnike, avtosedeže, jogije, kengurujčke...
— kozmetiko: fissan, panaten in Johnson
— konfekcijo do treh let
— ter razne pralne igrače.
Trgovina je v ulici Krimskega odreda 11, telefon 756-001.
DELOVNI ČAS: vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00
SOBOTA od 9.00 do 13.00
Občinska prvaka v dvojicah Seljak — Kunstelj (čepita), stojijo pa: Pečan, predsednik teniške sekcije Dragomer, večno druga Kukec — Božič in tretjeuvrščena Remec — Pečlin;
OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU
Prvič v paru — pa prvaka
Teniška sekcija Dragomer je 4. 9. in 5. 9. 1993 uspešno izpeljala občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice. Tako se je zbralo 19 najboljših parov tenisačev iz občine Vrhnika. Čeprav je tekmovanje motilo slabo, deževno vreme je organizatorjem uspelo prvenstvo pripeljati do konca. Zmagala sta Mateja Kunstelj in Aljoša Seljak, ki sta na tem prvenstvu v paru zaigrala prvič ter tako ugnala svoje starejše teniške kolege. V finalu sta premagala »večno drugo« dvojico Kukec - Božič z 2:1
(6:0, 6:7, 6:0). Tretje mesto pa sta osvojila domačina Pečin — Remec, ki sta v domačem dvoboju premagala dvojico Drofenik - Takaj z 2:0 (6:3, 7:5).
Tako so dragomerški tenisači dokazali, da se vedno uspešneje merijo z vrhniškimi tenisači. Ob lepih teniških terenih v Dragomerju pa se je zbralo kar veliko gledalcev, posebno mladih, ki svoj prosti čas večkrat porabijo za igranje tenisa.
S. S.
NASTANEK IN RAZVOJ ŠAHOVSKE IGRE
Šah je bil vedno tudi ogledalo časa
Piše:
LEON GOSTIŠA
Šah je ocean, v katerem lahko slon utone in mušica plava.
(Indijski pregovor)
»Ko sem razmišljal, kako bi oblikoval šahovski kotiček, se nikakor nisem mogel odločiti, kako igro, ki združuje elemente športa, kulture, znanosti in umetnosti predstaviti na način, ki bi bil blizu čimširšemu krogu bralcev. Dilema je bila še toliko večja, ker sem se zavedal, da imamo pred sabo bralce z različno vednostjo in znanjem te igre. Ker pa imajo zahtevnejši šahovski kljubitelji in zanesenjaki na voljo različne strokovne publikacije, iz katerih bogatijo svoje znanje, sem sklenil, da predstavim šah v vsej njegovi širini, pestrosti in lepoti, njegovo zgodovino in razvoj, slavne igralce in velike turnirje. Častno mesto bom namenil plejadi odličnih slovenskih igralcev od preloma stoletja pa do danes; igralcem, ki so ponesli sloves naše šahovske kulture v svet. Naj bo to prispevek k novemu slovenskemu zavedanju svojih korenin in zgodovinsko izpričani prisotnosti v Evropi.«
Stara legenda pripoveduje, daje v Indiji nekoč živel kralj, ki je svoje ljudstvo pretirano izkoriščal. Da bi mu pokazal, kako je za blagostanje kraljestva potreben pravičen vladar, ki spoštuje vse sloje ljudi, si je modrec Sassa izmislil igro na šti-rinšestdesetih črno-belih poljih. Kralj jo je strastno vzljubil. Ko je vodil vojsko malih iesenih figuric, je spoznal, kako odločilnega pomena je njihova skladnost in medsebojno sodelovanje v igri.
V znamenje hvaležnosti je dal poklicati modreca in mu ponudil naj izbere nekaj najdragocenejšega v njegovem kraljestvu. Sassa mu je odgovoril, da ne želi nič dragocenega. Vse, kar želi, je zrno žita na prvem polju, dva na drugem, štiri na tretjem in tako vse do 64. polja, podvajajoč vsakokrat število zrnja.
Kralju se je zdela ta želja premalenkostna in je želel, da Sassa izbere kaj drugega. Toda modrec je vztrajal pri svoji »skromni« želji.
Tedaj je kralj zapovedal, da mu ustrežejo. Toda glej, v njegovih ogromnih žitnih kaščah ni bilo dovolj žita. Kraljevi glasniki so odšli na vse strani širne indijske dežele, a zaman. Kralj modrecu želje ni mogel izpolniti.
Matematiki so izračunali, da bi kralj za izpolnitev modreče-ve želje potreboval 18 446 744 073 709 511 615 zrn žita. Takšne množine zemlja še do danes ni rodila. Deset let bi morala celotna zemljina površina, vključno z morjem, roditi žito, da bi bila dosežena ta fantastična številka.
Tako je po legendi nastal šah, danes najpopularnejša miselna igra. (se nadaljuje v prihodnji številki)
Zgodovinarji imajo pisne dokaze, da je šah nastal v 6. stoletju. Njegova domovina je Indija, kjer se je imenoval Čatu-ranga. V sanskrtu izraz pomeni štiridelen in jasno kaže, da je bila to vojna igra, kjer so figure predstavljale štiri rodove indijske vojske: pehoto, konjenico, slone in bojne vozove. V originalni verziji je bila to počasna igra, prilagojena načinu razmišljanja in življenja tedanjega časa. Tudi pravila so se močno razlikovala od današnjih.
Igra se je razširila z arabskimi osvajanji od sredine 7. stoletja dalje. Imenovala se je Šatrandž. Pravila so ostala ista, le da sta življenjska orientacija Arabcev in naraščanje popularnosti igre zahtevala njeno znanstveno preučevanje. Iz starih zapisov so se ohranile prve umetno komponirane pozicije, imenovane mansube. O pomembnosti tega obdobja pričajo izrazi, ki so se ohranili do danes. Perzijski vladar se imenuje
Morda boste ob večerih igrali šah v družini, s sosedi, z znanci ali pa s povsem tujim človekom. Šahovska etika nas uči, da si ne glede na rezultat na koncu partije nasprotnika sežeta v roke. V žaru boja nikdar ne pozabite, da sije modrec Sassa šah izmislil zato, da bi ljudem pokazal pomen medsebojnega sožitja in da je geslo številne svetovne šahovske družine Gens una sumus - en rod smo!
šah, kralj pa je glavna figura v igri. V ruščini se dama imenuje ferz, kar je izpeljanka iz perzijskega farzin (moder človek, svetovalec). V začetni postavi dama namreč stoji poleg kralja.
Evropa je šah spoznala v 9. in 10. stoletju prek trgovskih poti v Mediteranu in križarskih vojn. Po legendi seje angleški kralj Rihard Levjesrčni naučil igre od sultana Saladina, njenega velikega privrženca. Pomembno vlogo so odigrali tudi Mavri v Španiji, tako da je do obdobja renesanse Španija odigrala vodilno vlogo v razvoju šaha. V tem času so nastale prve evropske šahovske knjige avtorjev Ruya Lopeza, Da-mia in Lucene. Ena od najpopularnejših otvoritev današnjega časa nosi ime španska partija, oziroma v nomenklaturi dežel zahodne poloble otvoritev Ruva Lopeza, v spomin na najmočnejšega igralca epohe, sicer duhovnika na dvoru Filipa II. Španskega.
V16. in 17. stoletju dominacijo prevzamejo italijanski igralci, med njimi zlasti slovita Greco in Salvio. Pravila igre so sedaj že modificirana, skoraj podobna današnjim, skladno z odprtostjo in dinamičnostjo duha renesanse. Mojstri tega časa iščejo nove skrivne poti in v partijah težijo k žrtveni igri, lahko bi rekli k zmagi duha nad materijo. Njihove analize v italijanski partiji in v kraljevem gambitu še danes niso izgubile verodostojnosti. Še vedno pa je šah igra dvora in plemstva, zato ga še danes pogosto imenujejo kraljevska igra.
V18. stoletju prevzame vodilno vlogo Francija z genialnim Philidorjem, ki je s svojimi teorijami postavil temelje modernega šaha. Francoska revolucija s svojimi zahtevami po enakosti, bratstvu in svobodi pospeši bliskovito širjenje šaha med srednjimi sloji.
Šah je bil kot izrazito intelektualna igra vedno tudi ogledalo svojega časa. V tem kratkem opisu njegove zgodovine smo spoznali, daje dežela z duhovnim in gospodarskim primatom imela vedno tudi najboljše igralce. V 19. stoletju je to vlogo kot velika imperialna sila prevzela Anglija s Hovvardom Stauntonom, na celini pa je vse močnejša postajala Združena Nemčija. Več o tem obdobju pa v naslednji številki, ko se bomo spoznali z delom nesmrtnega Adolfa Andersena, enega od najbriljantnejših kombinatorikov vseh časov.
Mladi vrhniški planinci
V okviru PD Vrhnika — Mladinski odsek zelo uspešno deluje na
Osnovni šoli Ivan Cankar Vrhnika planinski krožek. Odziv otrok se iz
Tako smo se učili plezati.
leta v leto povečuje in tako je bilo v preteklem šolskem letu včlanjenih že več kot 100 mladih planincev, ki so bolj ali manj redno hodili na pohode in se udeleževali sestankov. Posebno velik odziv je med otroki, ki obiskujejo nižje razrede in pričakovati je, da bo večina med njimi tako vzljubila planinstvo, da bo to ostal njihov življenjski motiv.
V začetku šolskega leta z mladimi vodniki pripravimo program dejavnosti za celo leto. Program uresničimo na planinskih sestankih, kjer mlade planince pripravimo na prve korake za gibanje v gorskem svetu. Najlepše pa je na planinskih izletih, kjer se otrok vključi v naravo, jo spoznava, ji zna prisluhniti in jo končno vzljubi. In ne nazadnje, otrok se v hoji nauči spoštovati napor in prijateljstvo.
Mladi planinci izpolnjujejo Dnevik mladega planinca, saj po opravljenih turah (določeno število) dobijo bronasti, srebrni in končno zlati znak.
Sklep celoletnega pohodništva pa so poletni palninski tabori. Letos je bil v dolini Završnice pod Stolom. Tabor je trajal teden dni, vodili so ga mladinski vodniki, prisotni pa sta bili tudi mentorici iz osnovne šole. Poleg vsakodnevnih tur (Stol, Begunj-ščiča, Ajdna, Zelenica) in krajših izletov so se otroci tudi kopali v Blejskem jezeru, prehodili sotesko Blejskega Vintgarja in se pomerili v igrah brez meja.
En večer so preživeli tudi ob ta: bornem ognju, kjer so tri mlade planince krstili in jim podelili planinsko ime. Otrokom bo verjetno ta preživeti čas ostal v spominu vse življenje, saj toliko izkušenj in doživetij naenkrat težko pozabiš.
Da pa se lahko pohvalimo s takimi uspehi, gre vsa zasluga mladim članom Mladinskega odseka PD Vrhnika, ki z vsem srcem delajo z mladino. Njim podarjajo svoj prosti čas, izkušnje in nasvete. Z njihovo pomočjo otroci vzljubijo naravo in postanejo del nje.
mentorica planinskega krožka
Pohod na Triglav
V medfaznem obdobju, ko smo pričakovali šesto generacijo vojakov, smo v 530. UC pripravili nekaj dejavnosti, ki so bile namenjene predvsem sprostitvi, nabiranju novih moči za delo z vojaki in nabiranju kondicije delavcev stalne sestave.
Dogovorili smo se za osvojitev Triglava, in sicer po dveh različicah:
1. pešpot iz US na Triglav,
2. iz Uskovnice na Triglav.
Obe skupini bi sestopilina Rudno polje.
Za pohod z Vrhnike na Triglav se je prijavilo 21 po-hodnikov. Prvi dan, 31.8.1993, smo brez težav prehodili pot do Blegoša. Malo nas je namočil dež, vendar je oskrbnik koče poskrbel, da smo se posušili.
Drugi dan nas je pot vodila z Blegoša, prek Zalega loga, Sorice v Bohinjsko Bistrico, potem pa naprej v Srednjo vas in na Uskovnico, kjer smo prenočili. Na Uskov-nici se nam je pridružila še druga skupina pohodnikov, tako da nas je bilo približno petdeset.
Jutro je kazalo na lepo vreme, tako da z osvojitvijo vrha ne bi smeli imeti težav. 2. 9. 1993 ob 6. uri smo se odpravili proti vrhu. Petdeset zagnanih pohodnikov, trdno odločenih, da osvojimo vrh, smo krenili na pot. Čakal nas je Vodnikov dom, potem Planika in že so se začeli prvi klini. Vreme je bilo lepo, pot strma, znoj je tekel v potokih, toda vrh je bil vse bližji. Občutek bil je, milo rečeno, lep, xo smo prišli na vrh najvišje slovenske gore. Razgled je bil veličasten. Opravili smo obvezni krst z vrvjo in poskrbeli za gasilsko fotografijo. Pred nami pa je bil še dolg sestop na Rudno polje, kjer nas je čakal avtobus s hrano in pijačo.
Med vožnjo proti domu sem ogledoval utrujene, toda zadovoljne obraze. Prihodnje leto nas morda čaka nov podvig, nova gorstva, nova doživetja in novi napori.
Matjaž Žirovnik
Fotograf Janez Zaje
IZLET NA BEGUNJŠČICO
Zbudili so nas ob 6. url, čeprav bi morali vstati že ob 5. uri, vendar je Grča zaspal. Hitrost v oblačenju in umivanju je bila rekordna. Kmalu smo bili pripravljeni za odhod proti Robleku. Do koče smo prispeli hitro kot pravi planinci, kjer smo v zelo kratkem času pojedli ogromne količine hrane. Po malici smo se razdelili v dve skupini. Skupina novopečenih planincev se je po daljši poti odpravila domov, medtem ko smo se Hlebčki in Grče odpravili proti vrhu Begunjščice. Vzeli smo pot pod noge in kot bi mignil smo bili na vrhu. Tam smo si ogledali bližnje gore Karavank in mejni prehod Ljubelj. Najedli smo se čokolade in na-politank ter spili zadnje kapljice čaja. Pot navzdol je bila bolj naporna, najraje bi kar tekli, toda za prave planine se to ne spodobi. Pri koci na Smokuški planini sta se obe skupini združili in odšli smo v dolino. Pot je bila zelo strma, vendar prijetna, saj nas je ves čas vodila skozi gozd. V dolini se je mlajša skupina s kombi jem odpeljala proti taboru, mi, reveži, pa smo odšli peš. V taboru smo se preoblekli in zelo lačni odšli na kosilo, ki je bilo po zaslugi naše kuharice Vesne zelo okusno. Preostanek dneva smo se igrali z žogo, nekateri so igrali badmington, najbolj utrujeni pa so kartali. Tako je minil en dan od sedmih nepozabnih dni v planinskem taboru.
Članice skupine Grče Polona, Ana in Urša
Ženske so šle peš
Spoštovane bralke, cenjeni bralci, vsem skupaj en lep planinski pozdrav s strehe Slovenije. Pozdravljajo vas vesele Trlglavke, udeleženke pešpoti in Vam sporočajo, da je pohod Vrhnika — Triglav uspel.
Na pot se nas je podalo 19 v torek, 27.7., ob 7. uri. Izpred hotela Manto-va, smo šli v Podlipo. Med potjo so nas prijazni krajani postregli z Vsemogočimi gostimi in redkimi dobrotami. Za vse najlepša hvala. Odžejani in siti smo zagrizli pot proti Smrečju, kjer nas je čakalo spremstvo. Od tod smo odvriskali proti Golemu Vrhu, Brbovnici, Todražu, prek Vilkarij in Poljan v Volčo, kjer so nas naši kuharji dobro podprli, da smo lažje zakorakali po vznožju Blegoša navzgor proti Malenskemu Vrhu, Žetini, Črnem Kalu in po Grebenu na sam vrh Blegoša. Tam je bil ob pol devetih zvečer poplačan trud za prvi dan hoje. Videli smo Vrhniko! Z Vrha smo se spustili v kočo na okusen ričet in spanje. Vmes pa smo
popravili mojo baterijo in oskrbnika koče pregovorili, da ni prehitro ugasnil agregata.
Zjutraj smo se po zajtrku spustili v Potok in naprej v Zali Log, kjer smo domala dotolkli naše zaloge hrane in žulje, za katere je uspešno poskrbela dr. Mateja. Naprej pa zopet navkreber čez Podrošt, Sorico na Soriško planino in že smo bili zopet pri kosilu, malo smo polenarili in si obll-zali žulje. Pot nas je nato vodila preko Nemškega Rovta v Bohinj. Večerja in postelja so nas čakale v Koči pri Savici. Tod pa nas je čakala tudi družina Lenaršič, kateri se v imenu vseh najsrčneje zahvaljujem. V spomin na Lenča so nam prinesli torto Aljažev stolp.
Hladno jutro smo poleg čaja pogreli še s Komarčo in povem vam, ni nas zeblo. Ko je zamrlo bobnenje Savice, smo se mimo Črnega jezera in Bele skale prismejali na Sedmera jezera, kjer nas je lepo sprejela
Lintverni spet na Triglavu
Vsi udeleženci planinskega tabora v dolini Završnice.
oskrbnica Zinka. Nekateri so se celo tuširali, oprostite, jaz samo grlo in noge. Dodobra sveži smo nadaljevali po dolini navzgor mimo Tičnice in Zelnarice Hribernicam naproti. Pa kaj bi Hribernice, na oni strani nas je čakal Dolič, pa tudi večerja, postelja, duševna hrana in oskrbnica Ivanka. Tam je bila tako majhna soba, da če se hočeš v postelji obrniti, moraš na hodnik. Pa vseeno smo tam dvakrat spali. Navdušeni smo bili nad Korelnom. Prignal je dva mladiča, kje je žena, pa ta sa-mohranitelj ni povedal.
ko smo tretji dan zjutraj vstali, si je Boža še umila zobe, potem pa sem hruške vrgel stran. Oprostite, edino to ni bilo po Lenčevem načrtu, drugo vse! Kakor ovčice so potem hodile čez Triglavske pode za mojim dišečim nahrbtnikom naravnost na vrh.
Tam pa nas je čakalo prijetno opravilo. Sobo smo prinesli prusik in pripeljali dve novi Slovenki. Pa naj kdo reče, da nam nataliteta pada.
Pohodnike moram res pohvaliti in se jim zahvaliti, ker so s svojo kulturo predstavljale svoj kraj, kjerkoli smo bili.
Ob tej priložnosti, ko smo že pri kulturi, bi prosil tudi preostale skupine pohodnikov Vrhnika — Triglav, da naj pazijo na vsakem koraku na ime Vrhnike. Hvala!
Spoštovani, malo sem zašel, pa kaj morem, v hribih se tudi to zgodi. No, brez skrbi, vaše Triglavke so veselo skakljale po mulateri v Zadnjico, kjer nas je čakal piknik in pre-nekaterotudi mož. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki ste jih pričakali, in vsem, ki ste jim omogočili, da so lahko pustile skrbi doma.
Da pa je pohod uspel, so v veliki meri »krivi« tudi naši sponzorji. Zato se ob tej priložnosti vsem prav lepo zahvaljujem za izkazano pomoč, še posebno pa podjetju Petrol in Gostilni Kranjc. Hvalatudi spremstvu, v katerem so bili Metod, Martin in Jože, ki je tudi svetil.
Spremstvo in midva z ličkom pa se zahvaljujemo Triglavskim deklicam za darilo. Polet z letalom nad
Julijci.
Vidite pa smo pripešačili do letala. Leteli smo v prekrasnem torku
Kot vsako leto smo se tudi letos odpravili na pešpot Vrhnika-Triglav. Brez posebnih priprav se nas je 20. 8. zbralo 15 pohodnikov in ob 14. uri smo po »italijančku« krenili izpred pizzerije Boter na štiridnevno dokaj zahtevno pot, ki nas je najprej vodila prek Planine, nato pa mimo Ulovke in čez Mizni Dol v Smrečje. Po po-kušnji vrhniškega sira in Orlovega »tekočega kruha« smo se čez Goli vrh spustili v Brebovnico, kjer smo se malo ohladili, nato pa po Poljanski dolini odšli do Robidenskega br-da, kjer smo prenočevali v hotelu M U kategorije.
Zjutraj so nas čakala za zajtrk Nackova (Isteničeva) jajca, potem pa naprej pod Črnim vrhom na Dav-čo, od tam pa do Jureža pod Pore-zen in po njegovem severovzhodnem pobočju na Petrovo brdo. To je bila ravno pravšnja pot do kosila, zato smo si privoščili malo daljši počitek in med tem pospravili klobase KZ Vrhnika, ki so to pot teknile kot še nikoli. Ko smo klobase še primerno zalili, smo krenili na »tazaresno« hribovsko pot proti Vrhu Bače in naprej na Črno prst kjer smo načrtovali
samo en teden po startu. Z letališča Lesce čez Bled-Pokljuko okoli Triglava do Mangarta, Jalovca skozi Luknjo nad Vrati in po dolini Radov-ne nazaj na Lesce. Bilo je enkratno in Olga je imela poleg mavca še rojstni dan. Pridite, rfti imamo vedno tehtne razloge.
Moški pohod je bil letos od 25. 8. do 28.8. želim, da nam bi uspel vsaj približno tako kot ženskam.
Drugo leto načrtujemo jubilejni dvajseti pohod, ki ga bomo združili s spominom na našega voditelja, prijatelja in začetnika pešpoti, Lenča.
Z Vrhnike se bomo podali za njegov rojstni dan 20. 7. 94 ob 12. uri.
Vse člane sekcije Veseli Triglavci pri P. D. Vrhnika Vabimo na ta skupen pohod. Obenem pa obveščamo, da bomo o podrobnostih obvestili njihove vodje.
Lep planinski pozdrav Srečno!
Jože
drugo prenočevanje. Najprej smo nadomestili izgubljeno tekočino, nato pojedli okusno enolončnico, ki so jo pripravili v koči, zatem pa odšli na zasluženi počitek. Kako se je prile-gel, saj je bilo tistega dne za nami 10 ur noje!
Po izdatnem počitku nas je pot vodila po slemenu bohinjskih gora. Na eni strani smo občudovali Bohinj, na drugi pa Baško grapo — res, lepa si Slovenija! Čez Rodico smo mimo Voglovih žičnic prišli do vrh Vogla, kjer smo po petih urah hoje zopet nekoliko več počivali, nato pa šli naprej proti Komni, ki je bila v naših načrtih kot tretje prenočišče. Tam smo se odločili za ponovno polnjenje rezerv, nato pa v skupno sobo, kjer smo razdrli marsikatero na račun »tahitrih in ta počasnih«, potem pa sladke sanje, drugega nam tudi ni preostalo, saj v koči ni »diskača«.
Spočiti smo se zjutraj odpravili naprej v dolino Sedmerih jezer, od tam pa naprej na Prehodavce. V dveh skupinah smo nadaljevali pot na Dolič. Ena skupina je odšla po zahtevnejši poti pod Kanjavcem,
druga pa čez Hribarice, obe pa sta hkrati prišli k koči na Doliču. Ker smo imeli tisti dan še nekaj časa na voljo, za naslednji dan pa so obetali slabo vreme, smo se po krajšem počitku odpravili naprej na VRH in ga v dveh urah tudi osvojili kljub močnemu vetru, ki nas je hotel po bližnjici spraviti nazaj.
Po običajnem krstu »prvencev« smo se spustili na Planiko, kjer smo se srečali s pohodniki iz Logatca, ki so odšli na pot en dan za nami. S Planike smo se vrnili nazaj na Do-blič, kjer so nas po večerji stlačili kot sardine v dve majhni sobici s po štirimi ležišči. Res škoda, da hodimo samo moški-pa še greha ne bi bilo.
Po jutranji telovadbi in umivanju z radinom (v kočah je voda le izjemoma) smo se odpravili v dolino Zadnjice, kjer smo končali naše štiridnevno pohodništvo in se na štirih kolesih vrnili na izhodiščni položaj.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogli k dobremu počutju in »morali« na naši poti, predvsem pa: KZ Vrhnika, Pekarni Žito, Jelku Orlu, Tonetu Isteniču, Pavletu Vidmarju, Pavletu Mraku in Jerneju Drašlerju, gostilni Kranjc, pizzeriji Boter, Športni zvezi Vrhnika, Stanovanjski zadrugi Vrhnika in Planinskemu društvu Vrhnika. Če smo koga pozabili, naj nam oprosti in vzame tako, kot da smo ga imenovali. Hvaležni smo resnično vsem.
Lintvern I.
Planinski tabor v Završnici 26. 7. — 6. 8.1993
Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika je tudi letos organiziral planinski tabor, ki je bil že 29. tabor po vrsti. Po velikih težavah, ki smo jih imeli z izbiro tabornega prostora, smo se morali odločiti, da tabor postavimo v Završnici. To je lepa in slikovita dolina ob potoku Završnica, pod najvišjim vrhom Karavank — Stolom.
Tudi letos smo tabor razdelili na dva dela. Prvih pet dni smo taborili mladinci, v drugem delu pa so se nam pridružili še preostali udeleženci. Skupaj nas je taborilo 65. Po dolgem času so se tabora udeležile družine z otroki in se priključile našemu programu.
V času, ko smo taborili, smo obiskali vse najlepše vrhove Karavank: Ajdno nad Potoki; Be-gunjščico — Veliki vrh, Tolsti vrh; Mali vrh — Peči — Gorje; Stol; Zelenico.
V prostih dnevih smo se izpopolnjevali v znanju iz planinske šole.
Obiskali smo tudi dom Pristava na Javorniškem Rovtu, kjer nam je prijazen oskrbnik dovolil prirediti piknik v naravi. V prelepi okolici doma smo lahko igrali odbojko, balinali in se igrali še druge družabne igre.
Zadnji dan smo obiskali Blejski Vintgar, ki je ravno v času našega taborjenja praznoval svojo 100-letnico.
Vsi skupaj pa smo se zelo radi vračali v tabor, kjer nas je z dobro hrano čakala Vesna Matic, kuharica iz OŠ Ivan Cankar. Vsi smo srečni, da smo veliko hodili in plavali, saj drugače nihče ne bi bil zadovoljen s svojo težo ob koncu tabora. Vesna, hvala in drugo leto na svidenje!
Pohvaliti moramo tudi našega zdravnika Primoža Rusa. Na srečo ni imel velikodelaznašim zdravjem. Seveda pa je bilo to kar dobro, saj nam je spočit lahko ob vsaki priložnosti igral na kitaro, mi pa smo mu z ubranim petjem pomagali. Ob risanju krstnih listov in stenčasov je pokazal tudi svoje risarske sposobnosti. Primož, tudi tebi hvala!
Dobra družba, prijazen lastnik prostora, kjer smo taborili, ustrežljivi trgovci in kronično pomanjkanje problemov so pripomogli, da smo težko šli narazen. Prehitro je prišel zadnji dan in marsikdo je sramežljivo skrival svoje orosene oči, ko smo se poslavljali.
»Drugo leto gremo spet v tabor!« smo kričali in mahali, ko je avtobus odpeljal.
Pri vodstvu tabora smo sodelovali: Meta Jerebic — vodja tabora; Peter Suhadolnik — mladinski vodnik (MV); Janko Jerebic — MV; Andrej Grča — MV, Franci Hlebec — MV; Primož Lašič - MV; Valerija Šteblaj -mentor.
Naši sponzorji pa so bili: Zdravstveni dom, Droga Portorož, IS Občine Vrhnika, OŠ Ivan Cankar, Anže Stržinar, Miran Je-lovšek, Koestlin, SMB d.o.o., Zvečevo, Šuštar d.o.o., KS Stara Vrhnika, Športna zveza, Jože Šušteršič!
Vsem še enkrat hvala!
Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika
Štiristezno balinišče v Sinji gorici
Pred tekmovanjem balinarskih četvork v Sinji gorici, ki je bilo 5. septembra, je bila kratka slovesnost, ko je bilo štiristezno balinišče tudi uradno odprto.
Predsednik Športnega društva Sinja gorica, Vojko Ržek je ob slovesni otvoritvi med drugim poudaril:
Športno društvo Sinja gorica je mlado, saj je od njegove ustanovitve do danes minilo komaj kakih sedem let. Balinarji so delovali že nekaj let prej in ves čas v okviru Notranjske balinarske zveze. Igrali smo na tujih, tudi zasebnih igriščih, včasih tudi v čudnih okoliščinah.
Prišel pa je dan, ko smo temu naredili konec. Padla je odločitev, stisk rok in obljuba drug drugemu: »Fantje saj bomo zmogli«. Ni še minilo deset mesecev od prvih zamisli in načrtov, a že je prišel dan, na ktere-ga smo dolgo čakali. Pred nami je prvi športni objekt v tej mali in skromni krajevni skupnosti. Upam si tudi trditi, da je to največje odprto športno balinišče v vsej Notranjski in nanj smo zares ponosni.
Na koncu moram poudariti, da smo si zadali nove naloge, imamo še mnogo načrtov in idej, da bi bil ta objekt čim bolj izkoriščen in na voljo vsem ljubiteljem tega športa, tudi rekreativcem in vsem krajanom. Lotili smo se dela z mladimi, saj je pri nas za ta šport vedno več zanimanja in ni namenjen samo veteranom. V prehodnih letih želimo vzgojiti
mlado selekcijo, ki bo lahko posegla tudi po višjih, mogoče celo vrhunskih rezultatih. Mladi so naša prihodnost in obveza tako društev kot NOBZ pa tudi naše mlade samostojne demokratične države. Zato napnimo vse sile temu cilju.
Predsednik športne zveze Vrhnika Igor Novljan je slavnostno prere-zal trak ter tako predal objekt v uporabo balinarjem, ki so po mimohodu vseh ekip pričeli tradicionalni turnir četverk »Sinja gorica 93«. Glede na hitro ureditev balinišča pa ne moremo mimo vseh, ki so finančno in materialno pomagali. To so bili: Športna zveza Vrhnika, Gasilsko društvo in krajevna skupnost Sinja gorica, Diskont Frank, Komunalno podjetje, Marjan Oblak — ključavničarstvo, Gostilna NI-BI, Taverna Papalina, Franc Jeraj d.o.o., Janez Žitko Avtoprevozništvo, Tehnična trgovina, Gutnik Toni Avtoprevozništvo, Matjaž Jeraj Elektroinštala-ter, Jože Umek Cementni izdelki, Marta-Janez Jerina Torbarstvo, Srečo Bizjak Obrtnik, Stane Krvina Športno društvo, Sandi Krvina Subaru podjetje, Kržič Karli d.o.o., Servis, Oto Prebil d.o.o., Prebil Elek-tro omarice, PTT skladišče, Pavel Jesenko Avtoprevoznik, Jaka Oblak Avtoličarstvo, Janša Peskarstvo, Kovinarska, Gravika Jože šmuc, Gostilna Kranjc, Srečo Gregorka, Miro Novak d.o.o., Mita, NK Vrhnika, IUV Franc Špur, Anton Školč Vo-
Prvenstvo regije
V nedeljo, 22. 8.1993, je bilo Notranjsko prvenstvo v preciznem zbi-janju. Tekmovanje je bilo tudi »generalka« za vse organizatorje in druge službe za izvedbo državnega prvenstva, ki je bilo naslednjo nedeljo.
Tekmovanja seje udeležilo 35 ba-linarjev iz vseh klubov Notranjske regije. Občino Vrhniko je zastopalo 14 balinarjev. V zelo lepih in zagrizenih izbijanjih je bil najbolj natančen Branko Hiti (Jezero], ki je v finalnem dvoboju dosegel 40 točk, medtem ko je Branko Celarc (Dra-gomer) dosegel 28 točk. Oba tekmovalca sta se uvrstila tudi na dr* žavno prvenstvo ter tako predstavljala Notranjsko regijo. Vrstni red prvih petih pa je bil:
1. Branko Hiti (Jezero) 90 točk
2. Branko Celarc (Dragomer) 81 točk
3. Tone Likar (Fara) 65 točk
4. Anton Veber (Logatec) 58 točk
5. Miro Dolinčar (Sinja gorica) 41 točk
Drugi Vrhničani pa so bili: 9. Stanko Kucler ml. (Drenov grič); 10. Alojz Jereb (Vrhnika); 12. Damjan Vindišar (Drenov grič); 14. Rafael Krompič (Vrhnika); 19. Franc Lan-gevalter (Vrhnika), 25. Marjan Križaj (Sinja gorica); 28. Vojko Ržek (Sinja gorica); 31. Miran Štupica (Vrhnika); 32. Stanko Kucler st. (Sinja gorica) in 33. Roman Margon (Vrhnika).
Branko hiti je z doseženimi 40 točkami postavil tudi rekord Notranjske in balinišča. Prejšnji rekord je bil Branko Celarc z 39 točkami.
Organizator tekmovanja Balinarski klub Blagajana pa je vzorno in brezhibno izvedel tekmovanje ter dokazal, da ne bo nobenih težav pri izvedbi državnega prvenstva.
S. S.
Novo štiristezno balinišče Sinja gorica
dov. instalater, Jože Labe, Piko Trgovina, Koprivec Krovstvo, Sandi Osredkar Avtoprevoznik, Franc Drašler Komunala, Andrej Peklaj.
Zahvala pa velja tudi vsem krajanom in članom športnega društva Sinja gorica za vso fizično pomoč.
S. S.
Turnir četvork v Sinji gorici
Ob uradnem odprtju 4-steznega balinišča v Sinji gorici je balinarska sekcija pri športnem društvu Sinja gorica organizirala in izvedla balinarski turnir četvork. V zelo hladnem in deževnem vremenu se je v nedeljo, 5. 9.1993, na novih stezah pomerilo 16 ekip za prehodni pokal Sinje gorice. Po zelo zagrizenih in napetih igrah četvork je presenetljivo zmagala ekipa Blagajane z Vrhnike, ki je v finalnem boju v zadnjem obratu premagala četverico Her-mesa Ljubljana s 7 : 6. Za zmagovalno ekipo so nastopali Jože Stržinar, Franc Langenvalter, Jože Le-skovec in Vinko Laventlč.
V boju za tretje mesto pa je Cerkno premagalo Dragomer z rezulta-
tom 5:12. Tako je bil vrstni red takle: 1. Blagajana (Vrh.); 2. Hermes (Ljubljana), 3. Cerkno; 4. Dragomer; 5. Loška dolina; 6. Dren (Drenov grič); 7. Sinja gorica; 8. Logatec; 9. IUV (Vrhnika), 10. Rolando; 11. Dl Vrhnika; 12. Laze; 13. Sinja gorica — mladi; 14. Idrija; 15. Grmada in 16. Fara.
Pohvaliti velja ves trud organizatorjev balinarjev Sinje gorice, ki so res vzorno in dobro pripravili tekmovanje. Med turnirjem so organizirali tudi tekmovanje v izbijanju, kjer je zmagal Podlipec (Bevke), in v bli-žanju, kjer je zmagal Obid (Cerkno).
S. S.
Zmagovalna ekipa Blagajane z velikim pokalom, ki ga bodo prejeli v trajno last, če bodo v petih letih trikrat zmagali. Od leve proti desni: Jože Leskovec, Franc Langenvalter, Vinko Laventič in Jože Stržinar.
Izredna organizacija
Gotovo je, da se je Balinarska zveza Slovenije dobro odločila, ko je organizacijo državnega prvenstva poverila BK Blagajana Vrhnika. Poleg izredne izvedbe prvenstva je bilo tudi veliko gledalcev, ki so bučno vzpodbujali svoje tekmovalce. Tudi besede predsednika BZ Slovenije Jožeta Remica ob koncu državnega prvenstva, da je bilo to eno boljših, če ne najbolje izpeljanih prvenstev, povedo vse ter dajejo lepo priznanje vodstvu BK Blagajana. Pohvale je bil deležen tudi Drago-merčan Brane Šefran, ki je bil vodja celotnega tekmovanja, ki je bilo izpeljano brez vsake napake. Sami balinarji so imeli ves čas enake pogoje za tekmovanje, čeprav je bilo balinišče za nekatere nekoliko pre-mehko. Vedeti pač moramo, da se vsa večja tekmovanja dogajajo že na asfaltiranih baliniščih.
Res številnim gledalcem so tekmovalci pokazali izredno borbenost in natančnost, saj se je rezultat spreminjal in bojlšal iz nastopa v nastop. Šele v zadnjem, tretjem nastopu najboljših štirih tekmovalcev je lanski državni prvak Jure Rijavec (Skala, Sežana) z izredno preciznostjo dosegel rekord balinišča, to je 47 točk, ter tako ponovno postal državni prvak. Drugi je bil Aljoša Ferfolja (Salumis Nova Gorica), tretji David Letnikovski (Balinček Ljubljana) In četrti Gregor Moličnik (Ferales Radovljica).
Predstavnik notranjske regije Branko Celarc (Dragomer) je bil 14, Branko Hiti (Jezero Cerknica) pa 11. Prav gotovo bi se z malo več športne sreče in zbranosti oba lahko uvrstila na višje mesto. Vendar pa je ob nastopanju že nekaterih priznanih balinarjev to lep dosežek obeh.
S. S.
ŠPORTNA
ZVEZA
VRHNIKA
Tradicionalni turnir četvork
Na baliniščih IUV je bil tradicionalni turnir za prehodni pokal BK Blagajana. Nastopilo je 16 ekip — balinarjev, predvsem iz Notranjske regije. Zmagala je ekipa Notranjih goric, pred Jezerom (Cerknica), Dra-gomerjem in IUV Vrhnika.
Skupinska slika prvih petih tekmovalcev s sodniki in vodstvom organizatorjev Notranjskega prvenstva
Zahvala
Ob vseh balinarskih tekmovanjih v avgustu se balinarski klub Blagajna zahvaljuje sponzorju Industriji usnja Vrhnika ter vsem preostalim, ki so pripomogli k uresničitvi vseh balinarskih dejavnosti. To so: SO Vrhnika, Notranjska balinarska zveza, Droga, Liko, Cankarjeva založba, Mercator —Trgoavto, Mesarija — Blatnik, Sečnik d.o.o., ISKRA Antene, COCOM d.o.o., Pekarna ADAMIČ, Modni dežnik — Pu-zigača, SITOTISK Mavrica, Tobačna tovarna. ŠTIRN d.o.o., HIP HIP — Petkovšek, Seliš-kar d.o.o in COMING Vrhnika. Zahvala velja tudi članom vodstva balinarskega kluba Blagajane, ki so veliko ur preživeli na baliniščih IUV.
BK Blagajana
Prvi z leve je novi in stari državni prvak Jože Rijavec (Skala Sežana), ki je tudi član državne reprezentance v balinanju, nato sta Aljoša Ferfolja (Nova Gorica) in David Letnikovski (Balinček Ljubljana)
19. Pešpot Vrhnika — Triglav
Ta pohod nam bo ostal v spominu z dveh plati.
Prvo: to je bil prvi pohod brez našega prijatelja in dolgoletnega vodje Lenča in drugo: nismo bili na vrhu.
Kakor da nam je tudi gora obrnila svoj hrbet, nas tokrat brez Lenča ni sprejela. Osemnajst naših pohodov je bilo pod njegovim vodstvom uspešnih. Vodil je tudi dva ženska pohoda, tako, da je imel ob slovesu skupaj dvajset pohodov pešpot Vrh-nika-Triglav. To leto pa smo prvič hodili brez njega, z ženskami smo uspeli, moški pa kot da se je nekaj ureklo proti nam. Celo leto je bila zaradi lepega vremena strašna suša 25. 8., ko smo imeli start pa se je vreme močno skvarilo. Kdor je bil tisto opoldne pred Mantovo je lahko videl, da smo bili bolj podobni potapljačem kot planincem. Pa vseeno smo rinili, kar bo pa bo, mi gremo. No, in že na poti proti Podlipi nas je začelo močiti tudi znotraj; najhujša
ploha je bila v Podlipi »Bog jim povrni Podlipcem«. Počutje, kondicija in morala sta bili že prvi dan na višku, tako smo v enem »šusu« zavzeli Gorenjo vas in Hotavlje, kjer smo tudi spali. Za večerjo pa se zahvaljujemo Industriji usnja in Ruditu. Bila je tako dobra, da so nekateri ob lepotah domače hčerke do ranih urtu-lili v Luno. Ni ostalo dosti časa za spanje in že je ta lepota prinesla kavo. Zahvalili smo se za vse prejete dobrote in zagrizli v klanec proti Leskovici, seveda ob debati, kako je bila lepa, kako je biladobra, večerja namreč in kako klanec dobro dene za mačka. Tako smo poklepetali za malico za Robidensko brdo. Vreme je viselo in nismo bili preveč mokri razen po nogah in hrbtu. Kosilo smo imeli na Petrovem brdu, od tu pa smo šli čez Bačo na Bohinjsko stran, točneje na Uskovnico, kjer smo počistili kuhinjo in prespali. Zjutraj smo se lepo poslovili od naše
planinke in kljub njeni napovedi, da bo sneg, nadaljevali preko planine Konjiščice, Studorskega prevala na Vodnikovo. Tu nas je Stane podkrepil z hrano iz nič kaj dobrimi obeti, kar se vremena tiče. Pa vseeno, nas je vleklo gor. Bomo pa na Planiki rekli zadnjo besedo. Tam je bilo vreme še bolj nesigurno, zaradi megle se ni videlo vrha in ob grmenju se je ponujal še dež.
Med čakanjem pa smo, kot je zdaj v modi, razkrili afero velikih razsežnosti. Med petintridesetimi pohod-niki sta bila tudi dva novinca. Tem nikoli ne smeš zaupati. To sta v tem primeru Bojan in Rudi oba sta poročena in zgleda, da sta hotela svoje najdražje obdariti z dragim kamenjem, ko se bosta prvič vrnila iz Triglava.
Toda ni jim uspelo. Tako smo Bojanu kamen odkrili že na Planiki. Rudi, kateri je bil tudi osumljen, pa je tatvino tako dobro prikrival, da smo do dokazov prišli šele na Doliču, vmes pa nas je kot za kazen celo pot pralo. Ne vem, ali so tudi Verjani in Polžarji imeli take lumpe s sabo, da tudi oni niso mogli na Vrh. Vso stvar
bo treba na višjem nivoju raziskat in kaznovati. Kam bi pa prišli, če bi vsi takole kradli kamen po hribih in ga nosili v dolino. Saj Triglava že ne bi bilo več!
No, da bi vsaj malo zatušali ves škandal smo tisto popoldne na Doliču ustanovili Triglavsko podsekcijo. Sedaj ima že tri požrtvovalne člane. Same je šef. Janez in Cveto pa člana. Ker se ukvarjajo predvsem z rastlinjem, smo jih imenovali »Botaniki«.
Njihova glavna naloga se je imenovala »Hmelj v Julijcih in njegov vpliv na vreme«. V nemogočih vremenskih pogojih so delovali celo popoldne in zaradi vlage, katero so prinesli v kočo, nam je crknil agregat. Tako smo zaradi teh treh zaslužnih mož ostali v temi. Bomo pa mogoče prišli v Gunessovo knjigo.
Ko se je v soboto zdanilo, smo se odpravili po Muljateri v Zadnjico, tam nas je čakal odličen golaž in goveja juha. Tukaj smo se tako lepo najedli, da smo se morali slikati. Po slikanju smo preko Vršiča odbrzeli naravnost h »Kranjc« na odbojko in na ples. Da bi bilo veselje popolno, so nas pričakale še punčke. Vsem
skupaj smo podelili še značke in Srečo se je javno zahvalil vsem prisotnim in neprisotnim sponzorjem.
Tudi jaz bom izkoristil tole priliko in se vsem, ki so kakorkoli prispevali pohodu v imenu vseh pohodnikov in pohodnic najtopleje zahvaljuje. Ob-
enem pa vabim vse na dvajseto pešpot Vrhnika-Triglav 94. Pojdite z nami. Veseli vas bomo! Le kamenje pustite goram!
Lep pozdrav veseli Triglavci
Za skupno sliko pred odhodom, je tudi dež še ni motil razpoloženja
Zdaj Elles — Wevit
V soboto, 18. septembra, se je pričelo tekmovanje v drugi košarkaški ligi, v kateri nastopa tudi ekipa Borovnice ELLES-VVEVIT. Že iz imena je opaziti, da so borovniški košarkarji dobili tudi novega sponzorja VVEVIT-COMERCE d.o.o., katerega lastnik je Dušan Weixler. Tako imajo tudi večje možnosti za
zone, saj so se z okrepitvami dokončno dogovorili šele konec avgusta. V tem pripravljalnem obdobju so odigrali pet trening tekem ter tri izgubili. Med temi tekmami so igrali tudi pokalno tekmo z Vrhniko, vendar brez okrepitev, in so izgubili.
Takoj v septembru pa so ekipo izpopolnili ter pričeli s še bolj inten-
Ekipa ELLES-VVEVIT v novi sezoni 93/94; stojijo: Dušan Weix-ler (sponzor VVEVIT), predsednik kluba Franjo Modrijan, Tomaž Prodan, Tomaž Sušteršič, Miro Turšič, Peter Adamič, Martin Gustin, Goran Bukovica, trener Karli Nikolavčič; čepijo: Dušan Kržan, Roman Centa (po poškodbi postal pomočnik trenerja), Klemen Stojanovič, Nihad Smajlovič, Grega Vodeb, Miro Bizjak in Janez Friškovec.
zivnimi treningi. V prvem delu tekmovanja, v drugi ligi zahod, bodo odigrali 18 kol (od 18. septembra do 18. decembra). Če se bodo na lestvici uvrstili do petega mesta, bodo odigrali še dodatno ligo s prvimi petimi iz vzhodne druge lige, kar je skupaj približno 35 tekem. To pomeni kar precej naporno sezono.
Trener ekipe je nekdanji igralec Karli Nikolavčič, kijev letošnjem letu končal trenerski seminar in si pridobil naziv trenerja košarke, kar je tudi pogoj za vodenje košarkarskih ekip v vseh slovenskih ligah. V razgovoru je poudaril, da pričakuje v prvem delu tekmovanja uvrstitev med prvih pet, v nadaljevanju pa na eno izmed štirih mest, kar bi prineslo napredovanje v višji rang tekmovanja, to je v prvo slovensko ligo. Z igralskim kadrom, ki ga ima, je to stvarna možnost celotne ekipe. Žal pa mu je, da niso dosegli sporazuma z enim boljših igralcev v prejšnji sezoni Rajkom Zlatkovičem, ki je tri sezone res korektno in dobro igral v dresu FENOLITA ter nato ELLESA.
Od igralcev iz prejšnje sezone so še ostali: Dušan Kržan, Klemen Stojanovič, Miro Turšič, Miro Bizjak, Gregor Vodeb, Janez Friškovec, Martin Guštinin, Nihad Smajlovič.
Tako so že v prvem kolu premagali ekipo Novega mesta z rezultatom 83:79 ter dokazali upravičene želje po višjem rangu tekmovanja. Vse ljubitelje košarke v Borovnici in na Vrhniki pa vabijo na košarkarske tekme v Borovnico, ki bodo po naslednjem razporedu:
V svetlejših dresih slovenska reprezentanca, v temnejših pa igralke Vrhnike.
napredovanje v višji rang tekmovanja, saj so se tudi okrepili z nekaterimi znanimi igralci. V svoje vrste so pritegnili nekaj novih košarkarjev in se tako okrepili. To so: Peter Adamič (prišel z Vrhnike), Tomaž Prodan (prišel iz Litije), dva igralca ljubljanske Ilirije-Tomaž Sušteršič in Goran Bukovica, iz Cerknice pa je prišel Marko Švigelj. S treningi so pričeli že v avgustu, vendar so takrat trenirali le igralci iz prejšnje se-
SPORED TEKEM ELLES WEVIT BOROVNICA
25. 9. 1993 ELLES VVEVIT BOROVNICA : ZAGORJE 2. 10. 1993 ELLES VVEVIT BOROVNICA : 13. 10. 1993 ELLES VVEVIT BOROVNICA : 23. 10. 1993 ELLES VVEVIT BOROVNICA : 1993 ELLES VVEVIT BOROVNICA : 1993 ELLES VVEVIT BOROVNICA : SNEŽNIK KOČEVJE 1993 ELLES VVEVIT BOROVNICA : TOLMIN 1993 ELLES VVEVIT BOROVNICA : ODEJA ŠKOFJA LOKA Vse tekme so ob 19.00 uri v telovadnici Osnovne šole Ivana Korošca Borovnica.
10. 11. 20. 11. 4. 12. 18. 12.
: ČRNUČE : CONVERTA BREŽICE : DIDAKTA RADOVLJICA ISKRA NOVA GORICA
Koledar športnih prireditev
10. oktober Odprto prvenstvo v teku z rolkami na U lovko
ob 10. uri iz Podčela na Utovko
16. oktober 7. mednarodni turnir v ŠRG na
Vrhniki
ob 9. uri tekmovanje za slovenske pionirke
ob 14. uri tekmovanje skupin C in B ob 18. uri slovesna otvoritev ob 18.15 tekmovanje skupine A
17. oktober 7. mednarodni turnir v ŠRG na
Vrhniki
ob 11. uri finala po rekvizitih za vse skupine
17. oktober Gozdni tek Ulovka 1993
ob 10. uri pri brunarici na Ulovki
ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA
Pričetek ženske
nogometne
sezone
V okviru priprav na kvalifikacije za evropsko prvenstvo je na Vrhniki gostovala ženska nogometna reprezentanca. V lepi in dinamični igri je premagala domačo vrsto ŽNK Vrhnike z rezultatom 6:0. V vrstah reprezentance sta z odlično igro navdušila prav igralki ŽNK Vrhnike Horvat Vera in Manxuka Viola, zato je bila tudi igra domače ekipe slabša.
Žensko nogometno prvenstvo se prične 19.1.1993. ŽNK Vrhnika pa prvo tekmo gostuje pri favoritu prvenstva ŽNK Ižakovci.
Ponovno vabimo vsa dekleta katere ta šport veseli, da se oglasijo na nogometnem igrišču.
Termini tekem doma:
Člani:
2. 10. NK VRHNIKA : NK BELA KRAJINA
16. 10. NK VRHNIKA : NK VIR 30.10. NK VRHNIKA : NK BELINKA 13. 11. NK VRHNIKA : NK TERMIT
ŽENSKE: 24. 10. ŽNK VRHNIKA : ŽNK JARŠE
7.11. ŽNK VRHNIKA : LIVAR ŠRC POLŽEVO
13. 11. ŽNK VRHNIKA : ŽNK KRIM Zvone Gole
S. S.
TENIS
Občinsko prvenstvo mlajših kategorij
Zadnja dva dneva počitnic, to je bilo 30.8. in 31.8., je teniška sekcija Vrhnika pripravila občinsko prvenstvo v tenisu za pionirje do 14 let ter mladinke in mladince do 18 let.
PIONIRJI (DO 14 LET)
Tekmovalo je devet pionirjev, ki so bili razdeljeni v dve skupini, kjer je igral vsak z vsakim. Prva dva iz obeh skupin sta se uvrstila v polfina-le. Rezultati polfinala: J. Gaberšček: M. Kozomernik 9:7, A. Kucler : A. Justin 0:9.
V finalu je A. Justin prepričljivo premagal J. Gaberščika z 2:0 (6:0, 6:0) in dokazal, da je eden najboljših igralcev tenisa med pionirji v občini.
V boju za tretje mesto pa je M. Kozomernik premagal A. Kuclerja z 2:0 (6:1, 6:2). Poudariti je treba, da sta pri pionirjih igrala tudi 10-letna A. Kucler (bila 4.) in M. Veselinovlč (bil 6.) (oba Drenov grič), ki sta se uspešno merila s svojimi starejšimi vrstniki in pokazala veliko teniškega znanja. Z dobrim in strokovnim delom je pred njima še veliko teniških uspehov.
MLADINKE:
Pripravljenih je bilo pet mladink, ki so igrale vsaka z vsako. V zadnji odločilni tekmi je Maruša šerjak premagala Anko Zorko (obe Dragomer) z 2:0 (6:1,6:3). Tako je bil takle vrstni red:
Omeniti velja igro mladega 12-letnega J. Potočnika iz Bevk, ki je nastopil v kategoriji mladincev in po ogorčenem dvoboju v polfinalu nesrečno izgubil z Urošem Mesojedcem iz Dragomerja. Ne glede na starost je J. Potočnik prikazal veliko teniškega znanja in borbenosti.
Ob koncu zapisa o tekmovanju naj dodamo, da preseneča majhna udeležba mladih igralcev tenisa, saj je v občini veliko teniških igrišč, kjer zelo veliko mladih tudi igra. Mogoče posamezne teniške sekcije premalo delajo z mladimi tenisači in se ukvarjajo predvsem z rekreativnim tenisom. Uspehe so dosegli predvsem tisti tekmovalci, katerih starši veliko vlagajo v tenis. Dobro strokovno delo pa se tudi že pozna pri teniški sekciji Drenov grič, kjer je kar nekaj zelo mladih obetajočih igralcev.
Na Vrhniki velja vsa pohvala voditeljem Maticu Kunstlju in Aljoši Se-Ijaku, ki sta veliko znanja vložila v delo z mladimi igralci ter nenazadnje izpeljala teniški tabor in občinsko prvenstvo za mlajše kategorije.
S. S.
Teniški turnir Blago-Mixa
Teniška sekcija pri Športnem društvu Dren (Drenov grič) je 18. 9. in 19. 9. izpeljala teniški turnir posameznikov za nagrade Trgovskega podjetja Blago-Mix (iz Drenovega griča 8a).
Izmed 32 tekmovalcev, sta se v finalu srečala Aljoša Seljak in Sandi Petkovšek. V zelo zanimivi in lepi tekmi je zmagal Aljoša Seljak z 2:0 (7:5,6:4). Tako je že drugič zapored osvojil pokal glavnega sponzorja Blago-Mixa. V boju za tretje mesto pa je. Milan Vovk premagal »domačina« Iztoka Škofa z 2:1. Prvi trije so prejeli tudi bogate praktične nagrade glavnega sponzorja, ki je na koncu turnirja predlagal, da bi turnir postal tradicionalen. Za dobro organizacijo pa gre zahvala teniški sekciji iz Drenovega griča, ki z zanimivimi tekmovanji pritegne vedno več gledalcev.
S. S.
Prvenstvo v kolesarjenju
Prvi trije pri pionirjih do 14 let Kozomernik
NAS ČASOPIS
je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednikTone Janežic. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstot-nim prometnim davkom.
J. Gaberščik, A. Justin in M.
1. Maruša Šerjak
2. Anka Zorko
3. Damjana Vrenjak
4. Barbara Krašovec
5. Nataša Nagelj
MLADINCI:
Prijavljenih je bilo 10 tekmovalcev, ki so bili po žrebanju razdeljeni v dve skupini.
V skupini je igral vsak z vsakim in prva dva sta se uvrstila v nadaljnje tekmovanje-polfinale. Rezultati polfinala so bili:
U. Mesojedec : J. Potočnik 2:1 (3:6,7:5,7:6), P. Kavčič: J. Grdadol-nik 2:0 (6:1,6:2).
V finalu sta igrala Zmago Ralca : P. Kavčič : M. Mesojedec 2:1 (6:3, 4:6, 6:2) in tako je Peter Kavčič postal občinski prvak med mladinci. Za tretje mesto pa je J. Potočnik premagal J. Grdadolnika. Vrstni red je bil:
1. P. Kavčič (Vrhnika)
2. U. Mesojedec (Dragomer)
3. J. Potočnik (Bevke)
4. J. Grdadolnik (Dragomer).
Športna zveza Vrhnika in Športno društvo »LIPA« iz Podlipe sta organizirala v nedeljo 12.9.1993 občinsko prvenstvo v kolesarjenju »PODLIPA 93«. Tekmovalo je 71 kolesarjev, ki so se v lepem vremenu pomerili v kronometru iz Podčela v Podlipo.
Rezultati po kategorijah so bili vnaslednji:
ML. DEKLICE (7 do 10 let) 1. Mole Mateja
ML. DEČKI (7 do 10 let)
1. Kogovšek Grega
2. Brenčič Matej
3. Cafuta Gašper
DEKLICE (11 do 15 let)
1. Grpm Nina
2. Slavec Katja
3. Jerina Špela
4. Umek Alenka
5. Suhadolnik Nina
6. Mole Špela
7. Leb Nina
8. Šmigoc Lea
9. Pajsar Katarina
DEČKI (11 do 15 let)
1. Zrnec Miha
2. Mole Matej
3. Prek Miha
4. Berginc Gorazd
5. Plahutnik Miha
6. Ocepek Urban
7. Jurca Tadej
8. Prek Aleš
9. Jerina Peter
10. Leb Tadej
MLADINKE (16 do 20 let)
MLADINCI (16 do 20 let)
1. Grom Miha
2. Mesec Marjan
3. Grom Matej
4. Podobnik Marjan 5 Dobrovoljc Matjaž 6. Mesec Peter
ČLANI A (21 do 35 let)
1. Stanovnik Miran
2. Bajec Matjaž
3. Kogovšek Robert
4. Rupnik Roman
5. Pajsar Stani
6. Novak Marjan
ČLANICE B (36 do 45 let) 1. Grom Boža
ČLANI B (36 do 45 let
1. Ocepek Ciril
2. Mole Cveto
3. Kogovšek Stane
4. Kovač Pavle
5. Justin Jože
6. Jerina Vojko
7. Petkovšek Franci
8. Susman Jaka
VETERANKE (nad 45 let)
1. Šalamon Julka
2. Grom Anka
VETERANI (nad 45 let)
1. Grom Andrej
2. Grom Bogdan
3. Langenvvalter Janez
4. Grom Janez
5. Jelovšek Gabrijel
6. Šalamon Slavko
7. Suhadolnik Tine
8. Pajsar Milan
S.S.
Mladinke do 18 let: Anka Zorko druga, Maruša Šerjak prva in Damjana Vrenjak tretja
Najboljši mladinci: drugi M. Mesojedec, prvi P. Kavčič in tretji J. Potočnik
Naš časopis v številkah
Občinsko glasilo NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 7.000 izvodov. Časopis naj bi prejela vsaka družina v občini brezplačno, saj tiskanje in pripravo časopisa financira proračun občine Vrhnika, ki ga je sprejela skupščina. Vsaka krajevna skupnost ima svojega raznašaica, ki za raznašanje dobi manjše plačilo.
V uredniškem odboru smo sprejeli tudi cenik za zahvale in reklamne oglase. Cena enkratne zahvale (8 cm x 9 cm) je 5.000 sit, cena komercialne reklame 10 cm x 9 cm je 7.000,00 sit, za večje reklame pa velja cena 300,00 sit za centimeter v enem stolpcu. Mali oglasi do 15 besed so brezplačni.
Časopis izide med 23. in 28. dnevom v vsakem mesecu. Vse prispevke, zahvale reklame, sporočila, poročila in komentarje sprejemamo do vsakega 18. v mesecu.
Da bi NAS ČASOPIS še bolj popestrili ter ga še bolj približali občanom in krajanom v vsako KS, naprošamo vse, ki želijo sodelovati s prispevki, naj nam jih pošljejo. Mlade iz posameznih KS pa vabimo, da postanejo stalni dopisniki iz svojih okolij. Z njimi se bomo radi pogovorili o osnovah časnikarskega dela. Tudi fotografov in karikaturistov se ne branimo.
Svoje želje sporočite po telefonu: 756-224.
SODELAVEC N. Č. Simon Seljak