Izhaja vsak: ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. šl. 6/111 Telefon št. 3487, Inierurban 3487 Rokopisi se ne vračajo Posamezna šl. 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom In po pošti dostavljen list 5 "Din. Celoletna naročnina 50Dln, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnserati po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica šl. 6/11 Poštni čeh. račun, Ljubljana 15.17O Telefon štev. 2549 Stališče Vatikana t) malteškem vprašanju Rim, 22. junija, m. Bela knjiga, ki jo je izdal Vatikan, dokumentarično pojasnjuje vprašanje od februarja 1929 do junija 19150. Knjiga je po kratkem uvodu razdeljena v sledeče tri dele: prvič pregled dejstev, ki so povzročili vizitacijo apostolskega delegata Robinsona na Malti in njeni uspehi; drugič delovanje sv. stolice po obisku Robinsona na Malti in dopisovanje kardinala državnega tajnika Gasparrija z angleškim poslaništvom; tretjič od angleške vlade predlagana odgoditev volitev in dopisovanje kardinala državnega tajnika Pacellija s poslaništvom. Bela knjiga vsebuje 39 dokumentov. Najbolj zanimiva dokumenta sta poročilo škofa Robinsona od 16. junija 1929 in od lorda Stricklanda izdelani načrt konkordata, ki ga je britanska modra knjiga prezrla, V predgovoru izjavlja kurija, da z objavo bele knjige nikakor noče opustiti ozira na vlado britanskega Veličanstva, s katero je Vatikan v prisrčnih odnošajih, o katerih želi, da bi privedli do vedno ožjega sporazuma. Ampak javno | mišljenje mora biti pojasnjeno, da se s tem prepreči, da bi se sv. stolici podtikali nameni, ki jih nikoli ni imela in tudi imeti ni mogla. Iz celotnega poročila in dokumentov •bele knjige se da potek nasprotstev in stališče Vatikana posneti v kratkem kakor sledi: 1. Pri ustvarjanju sodbe v malteškem vprašanju se morajo vedno vpoštevati posebne razmere otoka, na katerem se ljudstvo trdno drži svojih navad v verskem in javnem življenju in izredno spoštuje škofe in celokupno duhovščino. To stanje je sankcionirano ■l obstoječo malteško ustavo, ki določa tudi dva senatorska sedeža za duhovnika, ki jih izvolijo maltoši škofje. 2. Proti temu dejanskemu stanju je lord Strickland vodil trdovratno vojno obrekova- nja in razdiranja v škod« vere in duhovščine, kakor to dokazujejo različni dokumenti bele knjige. 3. Za vizitacijo delegata Robinsona je prosila malteška vlada po angleškem poslaništvu pri Vatikanu in jo je sprejela in spremljala s takim zadoščenjem, da jo malteški ministrski svet prosil angleško vlado, da za to izreče rimski kuri,ji zahvalo. 4. Načrta za konkordat, ki ga je lord Strickland izročil škofu Robinsonu, kurija tudi po sodbi Robinsona nikakor ni mogla vpoštevati, ker so v njem manjkali navadni predpogoji za vsak konkordat in ker lord Strickland očividno ni imel odkritosrčno željo za sporazum. 5. Poročilo Irca Robinsona, ki je sedaj apostolski nuncij na Irskem, izraža vseskozi neugodno sodbo o stališču Stricklanda, ki hoče biti obenem dober katoličan in proliklo-rikuleec. Robinson so bridko pritožuje nad rafiniranimi in krutimi odredbami Stricklanda kot ministrskega predsednika proti častitljivim tradicijam malteških škofov in katoliške vere na otoku. Robinson svetuje ku-riji, naj javno ožigosa stališče Stricklanda napram malteški duhovščini (>. Če kardinal Gasparri po potovanju Robinsona na Malto v pismu malteškim škofom izraža popolno solidarnost Vatikana s škofi nn označuje lorda Stricklanda kot persona non grata, je bilo to nujno potrebno, da se prepreči, da bi še dalje trajalo nesporazum-ljenje glede Stricklanda, ki je izjavljal, da je dober katoličan in pri Vatikanu priljubljena osebnost, istočasno pa je dalje deloval proti škofom in duhovščini. 7. Strickland je sporočil britanski vladi spomenico očividcev za sv. stolico, ki da jo je kardinal Gasparri izročil angleškemu poslaniku; to je pa seja malteškega parlamenta označila kot nesramno in lažnjivo, vsled česar so malteški ministri sestavili dolgo spo- menico, ki jo pa londonska vlada iz spoštovanja do sv. stolice tej ni dostavila. V tej spomenici se malteški ministrski svet zapleta v očividna nasprotja glede Robinsonovega poročila. 8. Dosedanja vlada je predlagala, naj bi se volitve zavlekle in naj bi Vatikan vplival na duhovščino, da se ne bi udeležila volitev in ne postavila lastnih kandidatov, medtem ko se je Strickland samo zavezal, da bo med volivno dobo po možnosti skušal preprečiti polemiko. Kardinal državni tajnik Pacelli je izjavil, da toga no more sprejeti, ker bi morala duhovščina prevzeti končno v e 1 j a v-n o obvezo, Strickland na drugi strani bi pa prevzel samo začasno in s pridržki omiljeno obvezo. 9. Kar se tiče vprašanja odgodilve volitev, jo kurija izjavila, da ne more avtoritativno posredovati, ker hi s tem malteško duhovščino oropala njenih v ustavi priznanih pravic. 10. Kar se tiče pastirskega pisma malteških škofov od 1. maja, ki prepoveduje vernikom glasovati za Stricklanda, objavlja bela knjiga Pacellijevo noto od 9. maja, v kateri je jasno povedano, da jo popolnoma neutemeljena trditev, da bi pastirsko pismo škofov pomenilo političen nastop proti ustavni stranki v korist nacionalistično stranke Mal-težanov. Škofovska prepoved jo bila naperjena samo proti Stricklandu iu proti vsem. ki so podpirali njegov boj proti kat. cerkvi, no glede na to, so li kandidati Stricklanda ali pa drugih strank. Malteški škofje so s svojo prepovedjo izvršili samo svojo pastirsko dolžnost, ki jim jo nalaga vest. London, 22. junija. AA. Uradno deman-tirajo vest o suspenziji ustave na Malti in ostavki vlade. Bela vaiikanska knjiga je napravila v Londonu velik vtis lor se različno komnetira. Angleška vlada bo podvzela gotove mere, ki so za zdaj še tajne. Združitev vzhodnoafriških kolonij Goreče letalo padlo na tla | Pariz, 22. jun. m. Veliko bombno dvomotorno letalo francoske zračne flotilje je včeraj ponoči ob dveh padlo na tla. Aparat, znamke Liere Olivier, v katerem sta bila poleg pilota še dva moža posadke, se je nahajal ob dveh ponoči v višini 1500 metrov nad južnim delom Pariza in je hotei pristati na letališču Villa-Coublay, ko je nenadoma na nepojasnjen način nastal v tanku za plin ogenj. Ker so se plameni z neverjetno naglico širili po letalu, je poskušal pilot pristati na slepo srečo. Preden pa se mu je to posrečilo, je letalo, ki se je izpremenilo v gorečo maso, padlo na tla. Na čudovit način se je vsem trem posrečilo, da so pravočasno odskočili iz letala. Bili so le lažje ranjeni. Letalo pa je popolnoma zgorelo. Himalajska ekspedicija London, 22. junija, m. Cela vrsta težkih lavin je mednarodni ekspediciji pod vodstvom monakov-ekega profesorja Dyhrenfurtha onemogočila, da bi dosegla vrh Kančenjunga, druge najvišje himalajske gore. Zato je ekspedicija sklenila, da se bo skušala povzpeti na Jonsong Peak, ki je visok 7390 m. Postavila je nov tabor kot operacijsko bazo ob vznožju najvišjega vrha Jongson Peaka, 11(K) metrov pod vrhom. Če se ekspediciji posreči splezati na to goro, bo premagala najvišji vrh na Himalaji, ki je bil kedaj dosežen. P roti komunistom na Finskem Helsingfors, 22. jun. x. Danes je finska vlada sestavila predlog za zakon o varstvu finske republike, ki je izdelan po vzorcu zakona za varstvo nemške republike. V glavnem gre načrt za tem, da razširi pooblastila predsednika republike. Veliko število komunističnih voditeljev se jc preselilo na Švedsko. Za shod Laponcev v Helsing-forsu, ki je določen na dan 1. julija, je pripravljenih 35 posebnih vlakov iz raznih delov dežele. Komunisti poživljajo delavce s številnimi letaki, naj snujejo komunistične organizacije. Laponci so komunističnega predsednika tamkajšnje zveze deželnih organizacij spravili preko ruske meje. London, 22. junija, m. Angleška vlada je v obliki spomenice obvestila javnost, kako velike praktične koristi bo Hilton Yongov načrt za združitev vzhodnoafriških angleških kolonij: Kenya, Uganda in Tanganjika (bivša nemška Afrika). Za vse tri kolonije skupaj bi bil postavljen skupni visoki komisar, ki bi bil obenem tudi svetovalec britanskega kolonialnega ministrstva in ki bi upravo gotovih stvari, kakor železnic, pristanišč, pošte, gospodarske propagande in obrambe, deloma prevzel od guvernerja, deloma pa bi jih nadzoroval. Njemu na straui bi stal zakouo dajni svet, sestoječ iz treh štabnih častnikov in po sedem zastopnikov treh združenih kolonij, ki pa bi jih komisar sani imenoval. Glavna naloga komisarja bi bila nadzorovati politiko domačinov. In za to politiko ponavlja spomenica temeljno pravilo, da namerava angleška vlada zaostalim narodom pomagati pri njihovem socialnem, političnem in gospodarskem razvoju. To je leta 1923. izdano načelo, da imajo pri konfliktu med interesi prednost interesi domačinov. Ta formulacija se je zdela nc samo Evropcem v Afriki, ampak tudi mnogim, v Evropi bivajočim Angležem predalekosežna. Ustava posameznih pokrajin bi ostala zaenkrat neizpremenjena: v nekakem opravičujočem tonu se pa govori tudi o nekaki reprezentativni demokraciji po evropskem vzorcu. Brez dvoma je ta cilj na-glašen ludi z ozirom na Indijce in Arabce, ker stoji vedno bolj v ospredju ravno la namen združitve. Italijanski tisk o konferenci Male antante Belgrad, 22. junija, m. Politika. poroča iz Rima: Italijanski tisk se bavi s konferenco Malo antante in trdi, da bo la sestanek zunanjih ministrov Male antante velikega pomena. »Resto deli Carlino. opozarja, da bodo obrale države Male antante v prvi vrsti odločiti o tem, kako stališče bodo zavzele napram Briandovemu načrtu panevropske unije. Isti italijanski list trdi, da l>odo dr. Beneš, dr. Ma-rinkovič in Mironescu v tej zadevi zavzeli isto stališče, kakor ga jc označil poljski zunanji minister Zaloški, v svojem zadnjem govoru v Krakovu. Zaloški je'namreč naglasi), tla Poljska sprejme Briandov načrt poti pogojem, da bo v celoti garantiran teritorialni status quo. kakor je bil zaključen z. mirovnimi pogodbami v srednji in vzhodni Evropi. Ministri Male antante bodo seveda pretresali tudi ostala vprašanja, ki so tičejo njihovih držav. Brez dvoma pa bodo zavzeli odločno stališče napram manifestacijam za revizijo trianonske pogodbe, ker so se to manifestacije vršile na Madjarskem. Vnuk slavnega francoskega slikarja Milleta obsojen na enoletno ječo. Francoski ponarejevalec slik .loan Charles Millet, ki jo ponaredil veliko število slik svojega starega očeta, slavnega slikarja .leana Francoisa Milleta, in jih prodajal, jo bil prod mc-lunškim sodiščem obsojen na enoletno ječo. Slika nam ga kažo pred sodiščem. Delovanje Matice Hrvatske Zagreb, 22. jun. x. Danes dopoldne ob 9 sc jc vršila redna glavna skupščina Matice Hrvatske. Predsednik, profesor Lukas, jc pozdravil najprej predsednika akademije znanosti in umetnosti dr. Manojloviča. Nato jc izročil pozdrave Srbske književne zadruge iz Belgrada ter prečital brzojavko predsednika Slovenske Matice iz Ljubljane iti Matice Srbske iz Novega Sada. Imel je nato tradicionalni govor, ki se vrši na vsaki glavni skupščini. To pot jc govoril o »zapadu v hrvatski kulturi« in »hrvatska kultura na zapadu«. Njegovo predavanje je trajalo eno uro. Iz tajniškega poročila se vidi, da je Matica Hrvatska v preteklem letu izdala It) knjig. Raznim književnikom je izplačala 236.468, Din. V darovih je pa sprejela 110.587 Din. Matica Hrvatska je v pretekli poslovni dobi izdala tudi nekoliko izrednih knjig. Posebno se jc zanimala za Hrvatsko revijo«. V preteklem letu se jc osnovala tudi Pratnatica, ko-mandilno društvo, h kateremu je pristopila tudi Matica Hrvatska. Dalje sc razvidi iz tajniškega poročila, kako velika je bila v pretekli dobi delavnost društvenih poverjenikov. Po blagajniškem poročilu jc bilo dohodkov 2,602.014 Din, izdatkov pa 2 milijona 057.278 Din. Temeljna glavnica znaša I milijon 229.507 Din. Matica jc v pretekli dobi povečala svojo imovino za okroglih '100.(100 Din. Pri volitvah je bil v glavnem na novo izvoljen stari odbor. Odličen gosi v Zagrebu Zagreb, 22. junija, p. Danes dospe v Zagreb eden najbolj znanih svetovnih znanstvenikov na polju veterinarstva, profesor Ernst L. R. .Toneš, Ta učenjak so nahaja na veliki turneji po Evropi ter pride s Zagreb i/ Bolgarske. V Zagrebu so bo ititeresiral za probleme našega poljedelstva in gozdarstva. Njegov učenenc, profesor na zagrebški gospodar-sko-gozdarski fakulteti dr. Škorio mu pripravlja velik sprejem na lakultetinem pose-I sivu v Maksimiru. Zeppelin" je imel smolo Hamburg. 22. junija. x. Radi velike vročine se je popoldne na hamburškeni letališču pred odletoni »Zeppelina« pripetila neprilika, ki pa k sreči ni imela žalostnih posledic, lahko pa bi se bila zgodila velika nesreča. Start zrakoplova je bil okoli t popoldne v redu pripravljen. Preden pa je vstopilo v gondolo za polet v Berlin 25 potnikov, se je zadnji del zrakoplova radi plinske eksplozije nenadoma dvignil v /.rak. Zrakoplov jc šinil strmo kvišku in moštvo na sprednjem delu ni več moglo držati vrvi. Zrakoplov se je strgat iz rok, dočim so bili posadka in potniki še na mostu, ki vodi v gondolo.- V kabini se je pa nahajal žp'kapitan Schiller, ki je imel toliko prisotnosti duha, da je takoj spustil motorje in s tem pridobil oblasl nad zrakoplovom. Od spodaj se je videlo, da je pri dvigu zrakoplova še stal na koncu mostu neki moški, kateremu se je še posrečilo v zadnjem trenutku skočiti v gondolo. Zrakoplov je nato več ur krožil nad letališčem in skušal doseči ohladitev ter so letniki mislili, da bo zrukoplov še enkrat pristal, vendar to ni bilo mogoče, ker ni imel nobenega obtežilnega balasta. Tako je moral voditelj »rakoplova, kapitan Lehmann in vsi potniki ostati v Hamburgu. Potnikom se je voznina takoj vrnila, zrakoplov pa je odletel v Berlin. Berlin, 22. jun. x. Zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je danes priredil drugi obisk nemškemu glavnemu mestu, je pod vodstvom dr. Eckenerja že opolnoči dospel nad Berlin preko Miinchena in Leipziga. Ker pa je bil pristanek prijavljen šele za sedmo uro zjutraj, je zrakoplov odletel proti Ko-tkKiju, kjer se je pokazal ob 4 zjutraj in je potem nadaljeval pot v Berlin. Tam ga je pričakovalo več kot 25.000 ljudi na letališču Stackeu. Ob eni opoldne se je zrakoplov zopet dvignil in je ob 4 popoldne pristal v Hamburg«. Diplomatske izpremembe v Italiji Rim. 22. junija. AA. Podpisani so bili ukazi, S katerim se premešča. Attolico, poslanik v Rio de Janeiru. za poslanika v Moskvo, Cerruti, poslanik t Moskvi, za poslanika v Rio de Janeiro, Cora, poslanik v Addis Abeba. se premešča k ministrstvu, generalni konzul v Berlinu Pellegrini se premešča v Lyon in Mele, generalni konzul v Lyonu, se premešča v Carigrad. Polom na new-yorški borzi Pariz, 22. junija. A A. Iz Newyorka poročajo, da so na tamošnji borzi padle cene nekaterih papirjev celo pod ceno. ki so jo imeli 13. novembra lanskega leta. Kongres PEN kluba Varšava, 22. junija. AA. Kongres članov Penkluba je danes nadaljeval . voje delo. Včeraj popoldne je priredil svečano čajanko na čast članom kongresa, predsednik varšavske občine Slavinski, zvečer pa je minister zunanjih zadev Zaleski priredil na čast gostov svečan banket. Diplomatska večerja Bukarešt, 22. junija. A A. Rador poroča: Ministrski predsednik Maniu je priredil snoči v predsedništvu vlade svečano večerjo na čast diplomatskemu zboru. Večer ji so prisostvovali vsi člani vlade, ter vsi člani diplomatskega /.bora z ženami. Romunski parlament Bukarešt, 22. junija. AA. Rador poroča, da l>odo parlamentarne seje zaključene v sredo 25. t. m. Tihotapstvo kokaina in morfija Pariz, 22. junija. AA. Iz Marseilla poročajo, da je bilo na parobrodu »Italia« najdenih 38 vreč heroina, kokaina in morfija. Vreče so tehtale 1100 kilogramov. Njihova vsebina je vredna 750.0000 fr. Parobrod »Italia« je prispel v Marseille iz Carigrada. Ne vc se še, kdo je tovor poslal in komu je bil namenjen. Nova kulturna politika v Rusiji Moskva, 22. juniju, ni. 10. kongres komunistične stranke, ki se bo koncem junija vršil v Moskvi, ho imel poleg vprašanj notranje politike na dnevnem redu tudi vprašanja gospodarske in kulturne politike. Zadnje čase se vrši v SSSR ogromna reorganizacija ne samo zunanjih oblik družbe, ampak tudi psihologije prebivalstva. Naloga sedanjih voditeljev komunistične stranke, Stalina iii njegovih pristašev, je, da preporodijo mišljenje ljudi, ki žive na ozemlju SSSU, da iz njihovega fnišljenja odstranijo vse protiko-inunistične elemente in da inteligenco, delavce in kmete drže skupaj s čisto komunistično ideologijo in nientaliteto. In radi tega postavlja osrednji izvršilni odbor pred 16. komunistični kongres nalogo intenzivnejšega in zboljšanega dela za pridobivanje komunističnih kadrov, ki bodo vodili kulturno delo v pravcu odgovarjajočih kom n n i stičnih nazorov. Osrednji izvršilni odbor komunistične stranke zahteva, da mora program kulturne politike v SSSR vsebovati sledeče točke: treba je osigurali socialistično vzgojo novih kadrov delavcev in voditi vztrajno borbo z bur-žujskimi predsodki, navadami iu tradicijami kapitalističnega starega sveta . Treba je na vse načine ojačiti iu pravilno organizi- Burno zborovanje rati protiversko propagando, razviti borbo z antisemitizmom in vzgojiti socialistično zavesi delavcev napram produkciji. Zmage na fronti kulturne revolucije smatrajo vodilni krogi komunistične stranke /.a izraz razvoja splošne socialistične ofenzive, za katero ruska komunistična stranka tako silno teži. Komunistična stranka SSS1! je kot glavno nalogo naglasila pripravljanje pro-letarskih kadrov, ki bi po njenem mišljeivio mogli izvršili naloge kulturne revolucije tako, kakor je Irelia. Praktičen osnutek teli nalog prihaja do izraza v pripravljanju kvalificiranih delavcev v posebnih šolah in pa v izboljšanju opreme tehničnega osebja. Sploh se vse šole prilagodujejo zahtevani kulturne revolucije. Tudi reforma sovjetske srednje šole se je izvršila v soglasju z zahtevami, ki jih je postavila komunistična stranka v svrho pospešenja kulturne revolucije. kongres komunistične stranke mora torej izdelati program nalog kulturne revolucije. Od osnutka tega programa pričakujejo ruski komunistični voditelji zelo mnogo, najbolj pa, da bo izvršitev tega programa vzgojila kadre zvestih tehničnih delavcev, ki bodo iz vsega srca delali na izvajanju komunističnih načel v praksi. uncev Atene, 22. junija. A A. Navzlic ostrini odredbam, ki .jih je izdala policija, ni potekel zbor beguncev mirno. Vlada je prepovedala zborovanje beguncev pod milini nebom, radi česar se je zborovanje vršilo v gledališču >Trianon . Ob tej priliki je bilo izrečenih med govori več napadov na vlado. Med drugim je govoril bivši minister in sedanji narodni poslanec Kirkos, ki je v svojem govoru dejal, da je predsednik vlade Venizelos izdal interese begunenev. Kirkos je zahteval, da predsednik republike Zaimis naroči sedanji vladi, da da ostavko ter naj razpiše nove volitve. Nekateri nadaljni govorniki so celo zahtevali, d« naj Venizelosa ubijejo. Resolucijo, ki so jo ziborovalci sklenili, so poslali predsedniku republike in predsedniku parlamenta, niso je pa poslali predsedniku vlade, češ, da so prekinili z vlado vsako zvezo. V tej resoluciji obsojajo podpis grško-turške-ga sporazuma, zahtevajo oslavko vlade, ra-z- Vsesokolski zSet Belgrad, 22. junija. Danes ob 10.30 je krenila povorka sokolske dece in naraščaja od Karadjor-djevega parka do narodnega gledališča. Na trgu pri Knežjem spomeniku je pozdravil sokolsko deco in naraščaj predsednik belgrajske občine g. Nešič, za njim pa je imel daljši nagovor namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije Engeiberl Oangl. Ljuba Nešič odlikovan Sofija, 22. junija. AA. Bolgarski kralj Boris je odlikoval našega poslanika Ljubo Ne-šica z redom za meščanske zasluge prvega razreda. Nove angleške vome lad*e London, 22. junija. x. V sredo bo angleški mornariški minister predložil v poslanski zbornici gradbeni program za tekoče finančno leto, ki obsega tri križarke, tri torpedue ru-šilce in štiri podmornice. Zločmstiva Pariz, 22. junija. AA. Iz Clearmont-Ferranda poročajo, da so tam našli truplo, o katerem nekateri smatrajo, da je truplo generala Kutjepova. Policija je uvedla korake, da identificira mrtveca. Newyork, 22. junija. AA. Policija išče z največjimi napori človeka, ki je ubil tri osebe ter pisal listom pisma, v katerih pravi, da bo ubil še na-daljnih 13 oseb. Preiskava policije dosedaj ni imela nikakega uspeha. pust parlamenta in razpis novih volitev. V resoluciji je rečeno, dn so Venizelos in vlada izdajalci interesov beguncev in s tem interesov cele Grčije. Na kraju zahtevajo begunci v resoluciji, da predsednik republike zaščiti njihove interese. Ker je nastalo na zborovanju prerekanje, se je vmešala policija, nakar so begunci nameravali demonstrirati na ulici ter napadli policijo s kamenjem. Policija je nastopila proti beguncem z gumijevimi palicami. Prijetih je bilo veliko število oseb, tako v Atenah, kakor tudi v drugih mestih, kjer so se istočasno vršila zborovanja, s katerih so bile poslane protestne brzojavke proti podpisu grško-turške pogodbe predsedniku republike. Ker se bo izvršila jutri ratifikacija grško-turške pogdbe, se pričakujejo ostri govori opozicije ter je verjetno, da bo radi tega predsednik vlade Venizelos dal o tej pogodbi ponovno izjavo. Opozicija bo ali glasovala proti pogodbi, ali pa se odstranila iz sejne dvorane. Kapitan dal vreči v morje tri potnike Bruselj, 22. junija, ni. Tukajšnji listi poročajo, da je pred tednom dni neka gršku ladja zapustila neko špansko pristanišče in krenila v smeri proti Gandu. Na širokem morju pa je kapitan odkril na. ladji tri ljudi, ki so se vkrcali luez njegove vednosti. Dal jih je zgrabiti in jih vreči v morje. Kapitanova žena, ki jo je to kruto dejanje razdražilo, je zagrabila revolver in zagrozila možu, da ga ustreli, če ne da takoj povelja, naj rešijo nesrečnike. Kapitan se je zbal njene grožnje in je dal spustiti v morje rešilni čoln. Dva nesrečneža se jim je posrečilo rešiti, dočitn je tretji utonil. Ko je parnik prispel v Gand, se je nekaj mož posadke napotilo v Antvvcr-pen, kjer so policijo obvestili o njegovem grozodejstvu. Policija je takoj uvedla preiskavo, toda parnik je medtem že izginil v neznano smer. Edino to so mogli dognati, da je parnik grški in cla nosi ime Theodorus-Calaouis. Uničena žetev na Grškem Atene, 22. junija. AA. Velike poplave v Tesaliji in Makedoniji so povzročile veliko škodo ter uničile vso žetev. Veliko škodo je povzročilo deževje na Peloponezu in na otoku Itaka. V Atenah že nekoliko dni neprestano dežuje. Psi kot lilmski igralci Psi kot filmski igralci zavzemajo v Metro Goldwyn Mayerjcvem študiju važno mesto. Ne samo zato, ker so psi zelo inteligentni, ampak se je že opetovauo pokazalo, da so izvrstni igralci. Pes smatra delo v študiju za svojo osebno zabavo in igra tako naravno, da so ti filmi v kratkem času postali pri občinstvu zelo priljubljeni. S prihodom zvočnega filma pa je okoli 400 za film izvežbatiih psov ostalo brez zaslužka. King Vi-dor pa se je zavzel za usodo teh psov. Predložil je vodilnim osebam M. O. M. ateljejev nov način, s pomočjo katerega bi ti mali ljubljenci mogli zopet nastopiti. Gre za prvi pasji zvočni film. V glavnih vlogah bi se zaposlili »žena«, mož »ljubavnik« in »duh ubitega moža«. Drama bi se odigravala tudi pred sodiščem. V tem filmu bi bili zaposleni sami psi, dočim bi se govorjenje igralcev snemalo posebej in bi se potem zlil skupaj z ostalim filmom. King Vidor je popolnoma prepričan, d« bo film izvrsten. Ko se enkrat pes nauči svoje vloge, se tako zanese na njo, da ga mora navadno trener s silo zadržati, dokler ne pride vrsta nanj. Zanimivo je, kako psi poznajo glasove svojih trenerjev. So nekateri prizori, v katerih nastopi več kakor 20 psov. V tej zmedi vsak pes točno spozna povelje svojega trenerja in se nikdar ne 2godi, da bi napravil kaj napačnega. Navadno so mešanci raznih pasem pametnejši od čistokrvnih. Najbolj znani psi-igralci so: Jiggs, bostonski buldog, ki igra ženske vloge, ker zna elegantno hoditi v suknjah, potem Buster. Brovvnie in King Tut. Zelo zanimivo je prisostvovati snemanju živalskega filma, ker imajo živali često prirojen smisel za humor. Nekoč je režiser prinesel navadno inačko na oder. Jiggs je povohal novega gosta in nato demonstrativno zapustil oder. Šele ko so prinesli inačko, ki je bila dresirana za film, jo je Jiggs pozdravil kot tovarišioo in nadaljeval svojo vlogo. Najljubša nagrada za dobro igrani prizor mu je, da se sme igrati z žogo. Buster pa je bolj požrešen in za vsak prizor zahteva za nagrado meso. Psi so zelo častihlepni. Ako dobro odigrajo svojo vlogo iu jih človek pozabi pohvaliti, odidejo užaljeni in je treba precej časa, dokler se pomirijo z onim, ki jih je razžalil. Ako pa napravijo kako pogreško, takoj odškodtijejo režiserja s svojim naj-milejšim trikom, to jc navadno oni, ki so se ga najtežje naučili. »Lajanje je nalezljivo«, pravi neki re/iser. Dokler so se snemali nemi filmi, tega nihče ni opazil, toda, odkar so se psi naučili, da za časa snemanja lajajo, nastane v študiju pravi pasji koncert, ker se vsi ostali psi, ki niso zaposleni, takoj priključijo njihovemu lajanju. Psi imajo tudi svojo posebno garderobo, v kateri se zanje šivajo obleke. Policijski uradnih ranil tri osebe Neki uradnik hamburške policije, ki je zapustil to dni zvečer neki lokal, v katerem se je uradno mudil radi neke kriminalne zadeve, je opazil, da mu sledita dva moška, ki stu ga najbrž^ sp^r znala. Ker pn se je okrog njiju kmalu nabrala precejšnja množica ljudi, je mislil, da se najipja v življenjski nevarnosti in je na več pozivov, naj se množica razide, oddal iz svoje službene pištole nekaj strelov, ki so dva moška in ono žensko tako ne-vnrno ranili, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Uradnik se zagovarja, da je bil napaden in da je rabil orožje v sili. Izjave številnih očividcev pa zanikavajo trditev, da bi bil uradnik prisiljen rabiti orožje. Lažni divfoigski poveljnik V Montpellieru so imenovali novega divizij-skega komandanta. Tega pa precej dolgo ni bilo na njegovo mesto. Nekega clne pa se je pojavil lepo oblečen gospod v civilni obleki, z znakom častne legije v gumbnici in se predstavil komandantu kot novi divizijonar. Preden pa bi prevzel oficielno poveljstvo, bi si rad ogledal tabor. Pokazal je neke papirje, katerih pa z ozirom na sijajen nastop tujca niso pregledovali. General si je ogledal tabor, se zanimal zlasti za artiijerijo in se nato odpeljal. Komandant tabora pa bi se kmalu sesedel, ko se mu je nekaj dni pozneje predstavil pravi divizijski komandant. Seveda so takoj vse oblasti začele iskati tujega »generala«. Robert Harrer: Nedelja vesetja in sreče Jimmi l)ove se .je zbudil z nasmehom na obrazu. Hitro je skočil s postelje. Skoz. okno se je videlo višnjevo jutranje nebo. Pomladanska nedelja. Kakšno veselje! Jimmi ima pred seboj dolg dan, poln svobode in radosti. I>a razumemo to veselo razpoloženje, moramo vedeli, da presedi Jimmi šest dni v tednu za pisalno mizo zavoda za pogojevan je filmov na debelo, in da se v teh šestih dnevih tako utrudi, da mu postanejo oči od dela žalostne, lice pa bledo. Zavod za iiosojevanje filmov je bilo neusmiljeno podjetje, ki je od svojih nameščencev zahtevalo pretirano točnost in marljivost. Kdor se je pregrešil samo dvakrat, ta je na koncu tedna čul prijateljske besede: Obžalujemo, ali od pondeljka naprej vas ne potrebujemo več. Z bogom U Jimmi se je kakor otrok bal teh strašnih besed, zato pa .ie bil v nedeljo lako veder in vesel. To je bil edini dan v tednu, ko se prebudi 7. nasmehom na »braau in tnu je lo nedeljsko razpoloženje prešlo kar v kri. Danes, na pomladansko nedeljsko jutro, pa se je njegovo veselje podvojilo. Od božiča, ko mu je mamica podarila pisalni stroj, še ni bil lako vesel. In lo iz vzroka, ki ga kakor sveto skrivnost čuva globoko v svojem srcu. Ko sta 7. materjo pozajtvkovala, pravi Jimmi: »Mamica, jaz boni danes vos dan odsoten.« Ali Jimmi. ves dan?« — Njen glas je zvenel bolestno. Pa menda ni kaka deklica vmes? Ti s svojimi še-Ie dvaindvajsetimi leti?« •»■Nikakor ne, mamica, veruj mi, nobena deklica -- pravi .Tininri in jo pogleda odkrito v oči. »I'a kaj je, če ne deklica?- »Mala skrivno«), mamica, nedolžna. Ne moti me, prosim, v veselju.« In Jimmi je odbrzel po ulicah Los Angelesa, zanimajo« se za vse, kar je videl. Od časa do časa se .ie prijel za žep suknje, boječ se, da ne bi česa zgubil. Pa ne, dragocenost je bila še vedno v žepu. Korakajoč po ulicah je tnnogo mislil na svojo mamico, ki je s strahom govorila o neki deklici. Nasmehnil se je in liho dejal sam sebi: »Mamica, tudi potem boš ostala z menoj! Večno.« Tako je hodil po ulicah in krenil po drevoredu proti Hollyvvoodu, mestu velikih nad, bogastva in čarobnega življenja. In končno je dospel v raj svojih želja, v mesto, po katerem hrepene milijoni, v llollywood. Sedaj se pa ni več smejal, čutil je, kako mu vse močneje utriplje srce. Ustavi se pred elegantno vilo. ■Rad bi govoril z gospodom Robertom Flannerjem!« »Z gospodom Flannerjem?': začudeno vpraša čmi, livrirani sluga. »Gospod Flanner ob nedeljah ne sprejme nikogar.« - Ali meni je nemogoče priti delovni dan. Jaz sem z gospodom Flannerjem že, govoril o tem, pa mi je rekel...« »Nemogoče 1 V nedeljo ne morete govoriti ž njim.< Jimmi I>ove se je razžalostil. Kaj naj stori? Ali naj se vrne domov, ne da bi opravil svoj posel? In mamica? Zakaj je ne bi razveselil? Strašno je to. Pa kaj more. In že se je obrnil, hoteč iti nazaj, ko je začutil na glavi precejšen udarec, takoj zatem za zaslišal za seboj korake. Pred njim je stala deklica, ki ga je 7. milim glasom nagovorila: .»Oprostite, prosim vas stokrat, oprostite, gospod. Zoga je čisto slučajno padla na vas. Verjemite t mi, nisem tega nalašč storila.« In prijela ga je za roko. Jimmi je zardel. Nt I mogel razumeti. Ta nilada, elegantna dama se opro-I šča njemu, preprostemu nameščencu zavoda za po-1 sojevanje filmov. Je-li to mogoče? Nasmehnil se je in dejal: Prosim vas, saj ni vredno o tem govoriti. Malenkost.« Jaz sem Klara, hčerka režiserja Flannerja. Za odškodnino greste lahko z menoj popit čašo limonade.« In že je odbrzela na vrt, on pa je šel polagoma za njo. Ko je prišel do nekega šotora, je v njeni zapazil starejšega gospoda, zatopljenega v časopis. Oprostite, gospod Flanner, vaša gospodična j hčerka me je povabila na čašo limonade. Jaz sem namreč prišel iz Los Angelesa, da vas obiščem, pa me je črnec nemilostno odpravil. V tem hipu pa me je vaša hčerka čisto slučajno zadela z žogo in samo temu slučaju se imam zahvaliti, da sem tukaj. V mali nesreči, bogve koliko sreče.« Pa kaj hočete od mene? In poleg tega še v nedeljo. Kdo pa ste vi?« »Ali me ne poznate, gospod Flanner? Vi ste bili pred par ledni v našem zavodu. Jaz sem vas slučajno srečal in vprašal, če bi vam smel prinesti filmsko igro, moje lastno delo.« »Torej dobro, prijatelj. Kje pa imate svoje delo, da vidim.« Jimmi je segel v žep in mu izročil papirje. »Klara, razkaži gospodu vrt, dokler ja/. ne pregledani.« ... Klara je bila ljubka deklica. Take lepote Jimmi še ni videl v svojem življenju, niti v filmu ne, kamor je pogosto zahajal s svojo materjo. »Vi pišete filmske igre?« vpraša deklica in se sladko nasmeje. Moj ubogi oče bere vsak dan na stotine raznih rokopisov. Bog, kakor da bi vsi ljudje pisali za film... Ali je vaša vsebina zanimiva? Hodila sta po vrtu in prijetno kramljala, dokler ni Klara dejala: Oče je že pregledal rokopis. Pojdiva.« »Torej, dragi prijatelj, vaše delo je izborno. Ga boni uporabil. Koliko zahtevate zanj? Ubogi Jimmi je bil vos /.mešan. Ni vedel, kaj bi odgovoril. Tu mu Klara šepne: Tisoči« Njemu se je zdelo, kakor da bi se pogrezal v zemljo. Zakaj toliko? In komaj je izpregovoril: »Sto dolarjev, če ni.,.« Dal vam boni tisoč dolarjev,« ga prekine Robert Flanner. Jaz reflektiram ua vas. Vi ste sposoben in nadarjen. Ampak vaša sedanja služba ni za vas. Ali hočete sprejeti mesto v mojem literarnem oddelku? Vi lahko še daleč pridete. Nili ne slutite, kakšna bodočnost vas čaka. Torej...« ... To je bilo neke lepe pomladanske nedelje. Solnce je obsevalo lice razburjenega mladeniča, rumeno sveže lice, ki se je svetilo bolj kakor solnce. Jimmi je prikimal z glavo. Solze veselja so mu teklo po licih, beseda pa mu je zastala v grlu. Krepko ,je stisnil Fiannerjevo roko v dokaz sreče in hvaležr ncrsti, medtem ko so bile njegove misli daleč taitt pri mamici. To moram takoj sporočiti njej, moji mamici. O kako bo vesela, ko bo slišala, kako bo srečna.« »Vas gotovo čaka avtomobil pred vilo?« vpraša Klara. »Avtomobil? Za enkrat ne, upam pa. da ga bom kmalu lahko kupil.« »Kaj, vi nimate avtomobila? Pa menda vendar niste prišli peš semkaj? Bog, kakšna skromnost. Pomisli oče, gospod Dove gre peš. Ampak prišla sem na sijajno misel. Jaz vas bom s svojim avtomobilom peljala nazaj v Ik>s Angeles, da boste čimprej razveselili svojo mamico.« Jimmi je od same sreče krepko stisnil njeno malo roko. Ne lako močno. Le hitro v avtomobil!« To se je zgodilo lepe pomladanske nedelje. Elegantni avtomobil je brzel skoz drevored proli Los Angelesu. Solnce je. metalo svoje žarke na dvotje mladih ljudi j, ki se poznata še-le dve uri. Sedela sta drug poleg drugega, srečna, zelo srečna, da bosta osrečila še eno bitje, staro plemenito srce. Nedelja procesij Ljubljana, 22. junija 1930. Danes so se vršile v Ljubljani tri procesije, vse tri pa so bile resnično krasne in vseh treh se je udeležila velika množica vernikov. Procesija šentjakobske župnije se je vršila ob pol t) po slovesni službi božji iz cerkve po sv. Jakoba mostu. Bregu, čez čevljarski most, po Starem trgu, Sv. Florijana ulici. Karlov-ški co: ti. Pridali in nazaj. Procesijo je vodil gospod Župnik U a r I e , ki je nosil Najsvetejše. V procesiji so šle razne šole: prulska, šentjakobska, gojenci rakovniškega zavoda, dalje kongregacije, narodne noše itd. Posebno mnogo je bilo belo oblečenih otrok. Pri procesiji je izborilo igrala godba »Zarja« pod vodstvom g. Dolinarjn. Zu Najsvetejšim so stopali zastopnika obč. sveta gg. Olup in Dachs iu pa un. prof. Osanti. Na vsej poti, koder je procesija sla, skoro ni bilo hiši1, ki ui bila ozaljšann in ne okna brez luči in cvetja. Po vseh ulicah je stal gost ipalir občinstva. Istočasno s šentjakobsko se je v sredini mesta vršila frančiškanska procesija. Sin je po Miklošičevi cesti. Dunajski cesti, Še-lenburgovi ulici, Gradišču, Rimski cesti, Vegovi in Vol tov i ulici na Marijin trg. Torej po ulicah, kjer so rame trgovine in vendar so bile vse hiše ozalj-šane, okna pa razsvetljena in okrašena s cvetjem. Nekatera okna, zlasti uršulinskega samostana, so bila okrašena izredno bogato in lepo. Pred Najsvetejšim sta korakali dve godbi: Sloga', ki je otvo-riia sprevod, iu lik pred bahlahinom godba dravske divizije. Zelo lepa in velika je bila skupina Frančiškovih križarjev, v ljubke, srednjeveškim viteškim podobne noše oblečenih otrok. Za temi številni člani raznih moških in ženskih kongregacij, zlasti III. reda. Pred Najsvetejšim je stopala strumna četa krepkih fantov — vojukov kolesarskega bataljona. Procesijo je vodil ob številni asistenci proviiicijal p. Kegalat Čebulj. Med dostojanstveniki sta šla /a Najsvetejšim zastopnik divizijskega generala podpolkovnik Jaklič in pa zastopnik obč. sveta mr. Sušnik. Ves sprevod je bil izredno dolg. prav velika in lepa je bila poleg drugih tudi skupina narodnih noš. zlasti je bilo mnogo peč. Kar je pri blagoslovih posebno dvignilo pobožno razpoloženje množic, je bilo krasno petje cerkvenega zbora. Vojaška četa pa je pri vseh blagoslovih oddala častno salvo strelov v zrak. Občinstva v špalirju je bilo vse polno, največ pa pri blagoslovih pred ur-Sulinsko cerkvijo, pred Ilirskim stebrom, kjer se je posebno na knežjem zidu kar trlo ljudi, in na Marijinem trgu. Davi ob 0 se je vršila v severnem delu mesta prav lepa procesija iz cerkve sv. Krištofa. Udele-žila se je je tudi četa topničarskega polka, ki je oddala častne salve. Vreme je bilo vsem treni procesijam zelo naklonjeno in s0 sie vse vršile v popolnem redu. Novi zvon Srca Jezusovega Radosten dogodek je včeraj doživela cerkev Sv. Srca Jezusovega: blagoslovitev novega velikega zvona, ki ga je tako zelo potrebovala, znkaj dosedanji njen veliki zvon je bil pač bolj majhen. Blagoslovitev zvona se je izvršila 7, vso sloves- j nosijo. Ob 5 popoldne je bil v cerkev slovesen f vhod g. škofa-koadjutoria dr. Rozmana. Sprejeli so i ga verniki in pa duhovščina lazaristov. V nabito polni cerkvi je imel g. škof nato pridigo. Po drugih cerkvenih opravilih, darovanju, lttanijah in slovesnem blagoslovu, je g. škof odšel z duhovniško asistenco na vrt, kjer je na slovesen način ob navzočnosti številnih vernikov blagoslovil novi zvon. Novi zvon je težak 1050 kg. Je krasno delo z lepimi plastičnimi ornamenti in ima napis: .Srcu Jezusovemu, kralju iu središču vseh src.« Smrtna kosa Umrla je Antonija Gorenc roj. Kranje v staro-ftti titj let. Pokojnica je doma iz Hrušice pri Št. Jan-žu na Dol. Pogreb bo iz splošne bolnišnice v torek dne 24. t. m. ob pol 5 popoldne. Blag ji spomin! — Umrl je g. Pavel Kunstler, kovaški mojster. Dosegel je visoko starost 88 let. Truplo bodo prepeljali na Savo pri Litiji, kjer bo v torek ob 8 zjutraj pogreb na tamkajšnje pokopališče. Svetila mu večna luč! * Kopalci so imeli danes samo v dopoldanskih urah srečo, zakaj popoldne je bilo precej oblačno. Kljub temu so bila vaa kopališča in obrežja polna. Policijski zapori so bili davi prazni, da ni stražnik ob 4 zjutraj našel na Gradu ležati nekega 48 letnega Josipa D. Ta je bil aretiran, na policiji pa so ugotovili, da potepuha že dalj časa iščejo, ker je pred časom okradel na Pohorju štiri svoje tovariše za srednji znesek denarja. Pri njem pa policija ni našla več kakor 1 Din gotovine. Hujša nezgoda se je pripetila ob pol 2 zjutraj na vogalu Komenskega in Kolodvorske ulice. Neki popolnoma pijan kolesar je padel na tla in obležal, nezavesten. Vratar hotela »Štrukelj« je obvestil reševalno postajo, ki je nezavestnega prepeljala v bolnišnico. Mož je pri padcu dobil hudo rano na glavi. Prebil si je črepinjo in pretresel možgane. Do popoldne se še ni zavedel m v bolnišnici ne morejo ugotoviti, kdo je pravzaprav ponesrečenec. Domnevajo po opisu, da je to neki C., uslužben pri mestni občini. Policiji je prijavljena še druga prav čudna nesreča. V soboto opoldne je mi Selu kvartalo ležeč več zidarjev. 20 letni Šefir Macanovič je tako krepko udaril s kartami ob desko, da si jc ispahnil roko. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Z jutranjim dolenjskim vlakom so prepeljali v Ljubljano 66 letnega hlapca Andreja Bužnika iz Sevice na Blokah. Starček si je pri padcu zlomil nogo. Bil je sprejet v bolnišnico. A kad. pevski »bor ima drevi redno tenorsko vajo. — Odbor. Cvet vrtnice, ki je natančno razdeljen v dve barvni polji, kot bi ga prerezat, je poslal iz svojega domačega vrta našemu uredništvu g. Sušteršič Fr. iz Rakeka. Lepo zborovanje našega delavstva Občni zbor Jugoslovanske strokovne Danes ob pol 10 dopoldne se je vršil v veliki dvorani Delavske zbornice krasen letni občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, vrhovne centrale naših delavskih strokovnih organizacij. Navzočih je bilo 65 delegatov, ki so jih poslale organizacije iz cele Slovenije. Ob otvoritvi je poudarjal predsednik Srečko Žumer pomembnost vsakoletnega občnega zbora Jugoslovanske strokovne zveze, ki je mejnik v razvoju in razmahu organizacije in vsega delavskega pokreta. Občni zbor je pozdravil, viharno pozdravljen, zastopnik češkoslovaških kršč. soc. strokovnih organizacij František Mouitrj iz Brna. Želel je našim strokovnim organizacijam v imenu vodstva in članstva češkoslov. strokovnih zvez najlepših uspehov v borbi za delavske pravice in izrazil zagotovilo, da bodo češkoslovaške in jugoslovanske strokovne organizacije korakale preko vseh ovir v bratski vzajemnosti po isti poti k skupnemu cilju. Poročilo o mezdnih gibanjih in strokovnem delu organizacije je podal strok, tajnik Lombar-d o. Iz tega je bilo razvidno, da je sedanji položaj delavstva silno težak. Zatem je imel uradnik Delavske zbornice Anton M a r i n č e k daljši strokovni referat o racionalizaciji dela pri nas. Ugotovil je v svojem silno zanimivem in strogo gospodarsko-strokovnem poročilu, da se racionalizacija izvaja po vsem svetu iu tudi pri nas v škodo delavstva na stvarnih primerih. Končno, je preciziral stališče, ki ga mora naše delavstvo napram temu vprašanju zavzeti. Njegovo poročilo so poslušali vsi detagati z velikim zanimanjem. Referat o brezposelnosti je radi zadržanosti šefa Borz dela v Sloveniji Franceta žužka žal moral odpasti. Zatem so prišla na vrsto silno zanimiva poročila funkcijonarjev načelstva Jugoslov. strokovne zveze. Blagajnik Milan V a 1 a n t je podal točen pregled finančne zmožnosti organizacije in predložil obč. zboru računski zaključek in bilanco. Iz teh posnemamo, da je imela organizacija v teku zadnjega leta okoli 2 milijona 500.000 Din prometa. Poudarjal je potrebo, da se mora organizacija finančno še bolj okrepiti, da ji bo tako mogoče prenesti vse napore. O ustanavljanju novih organizacij je poročal tajnik K o p r i v e c. veze K svojemu poročilu je omenjal načelstveni tajnik JS/. Vilko P i ta ko, da članstvo v zadnjem letu ni posebno napredovalo in pokazal na vzroke v zastoju razmaha organizacije. Dalje je navajal točno število članstva po strokah, koliko je bolnih, ko-liko brezposelnih itd. Dalje je razvil pred delegati sliko razvoja iu stanja delavske socialne politike in socialne zaščite v dr/avi; podrobnejše sc je bavil z revizijo socialne zakonodaje in z novimi delavskimi zakoni, ki se napovedujejo. Navajal je vse akcije, ki jih je podvzela Jugoslov. strokovna zveza sama ali pa v zvezi z ostalimi delavskimi predstavništvi za delavske interese. Obširno je tudi govoril o stikih in zvezah s krščansko strokovno interuacijonalo v Uetrechtu itd. Interesanten referat je bil glasno odobravati. Zatem jc govoril o smernicah, ki so vodile vodstvo Jugoslov. strok, zveze v zadnjem letu pri njegovem delu preds. Žumer. Njegova jasna in krepka izvajanja so prekinili delegati večkrat z burnim ploskanjem in pritrjevanjem. Za nadzorstvo je poročal njega predsednik dr. Aleš Stanov nik in ugotovil, da je načelstvo organizacijo spretno vodilo, da je vse poslovanje v popolnem redu in je predlagal občnemu zboru, da izreče načelstvu absolutorij s pohvalo. Zatem se je razvil krajši razgovor o raznih organizacijskih in strokovnih zadevah, nakar so bila vsa poročila in predlog nadzorstva enoglasno spre jeta. Nato so bile volitve in je bilo enoglasno izvoljeno zopet v celoti dosedanje načelstvo med namestniki in v nadzorstvu pa so bile male izpre-metnbe. Poročali so se o Delavski zalo/bi in Krekovi knjižnici Ernest Vi lian, o Prvi delavski hranilnici in posojilnici v Ljubljani kot najjačji kršč. soc. kreditni zadrugi Jože Rutar in o Stavbni zadrugi »Delavski dom« Anton Jež. Sklenjeno je bilo, da se strokovno organizirano delavstvo čim bolj uveljavi v zadružništvu zlasti v konsumnem iu da se ustanove, kjer so prilike dane, potrebne delavske posojilnice in hranilnice, pa tudi konsuini in stavbne ter druge zadruge. Ta krasno uspeli občni zbor, ki ga je preds. Žumer s pozivom na vztrajno delo v okviru začrtanih smernic zaključil ob pol dveh popoldne, je pokazal veliko živahnost v vseh kršč. soc. delavskih organizacijah in ustanovah. Delavski tabor i prs Sv.Jostu nad Kraniem Delavski tabor pri Sv. Jostu nad Kranjem sc vrši 20. junija. Po sv. maši ob devetih govorila tovariša Langus Jo/a in Krošl Tone. Pridite vsi iu pokažite s svojo prisotnostjo, da živimo iu delamo! j Vabi Vas Krekova mladina, l abor se vrsi ob vsakem vremenu. Spomladanski derby meeting mariborskega kasačkega društva Danes se je vršil na Teznu drugi del s|>omla-danskih dirk ob lepi udeležbi s sledečimi rezultati: Dirka mesta Maribora za 4- do 12 letne konje iz vseh krajev. Proga 2500 m. Nagrade 2000, 1000. 600 in 400 Din. 1. Folda (Mihael Filipič) 3:34, 2. Salome (Fric. Skoberne) 3:41, 3. Greti Marija (Fr. Filipič) 3:42, 4. Stisses Mausi (Franc Wagner) 3:43. Dirka mesuda za 3- do 12 letne konje slovenske kmečke reje. Proga 2100 in. Nagrade 125(1, 625, 375 in 250 Din. 1. Egar II. (Franc Kuhala) 3:39. 2. Ksina (Jožef Slavič) 3:89:2, 3. Polda (Mihael Filipič) 3:45, 4. KI za (Matija Vrečko) 3:40. Dirka soje za 3- do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 220« m. Nagrade 1500, 750, 450 in 300 Din. 1. Batcsi (Kobilarna Turu išče) 3:47, 2. Ksina (Jožef Slavič) 3:47, 3. Egar II. (Franc Kuhala) 3:52, 4. Dene/. (Franc Filipič) 3:56. Jugoslovanski kasaški derby. Proga 3200 m. Državne nagrade 10.000, 3500, 2000, 1500 in 1000 Družba JURIJA" Prem°e Dunajska cesta št 46 Drva Telefon: »20 Koka Lahkoaltetski miting v Mariboru Ob lepi udeležbi s strani lahkoatletov kakor tudi publike, se je vršil na igrišču Rapida lahko-atletski propagandni miting, ki ga je priredil SK Železničar. Rezultati so bili sledeči: Tek na 100 m: I. Jug (Primorje), 12:1, 2. Bar-lovič (Rapid) 12:2, 3. Kleineneič (Primorje). Metanje krogle: 1. Slamič (Primorje) 11-.54, 2. Jug (Primorje, 3. Barlovič (Rapid). Tek na 1500 m: 1. Predanič (Concordia, Zagreb) 4:24, 2. Žorga (Primorje), 3. Podpečan (Železničar). Tek na 800 m: 1. Tručelj (Primorje) 2:19, 2. Jeglič (Rapid), 2. Heller (Železničar). Skok v daljavo: 1. Koren (Maribor) 5.89, 2. Putinja (Primorje), 3. Strahalm (Železničar). Skok v višino: 1. Pogačnik (Primorje) 1.55, 2. Koren (Maribor), 3. Jeglič (Rapid). Tek na 400 m: L Tručelj (Primorje) 57:4, 2. Golina (Rapid), Putinja (Primorje). Tek na 110 m z zaprekami: 1. Berfoncelj (Maribor) 19, 2. Koren (Maribor), 3. Gu!mayer (Rapid). « Tek na 5000 m: 1. Slapničar (Primorje) 17:28, 2. Podpečan (Železničar), 3. Seifert (Rapid). Disk: 1. Slamič (Primorje) 36.7, 2. Jug (Primorje), 3. Rak (Maribor). Dunajski Slovan v Ljubljani 28. in 29. t. m. (prihodnjo soboto in nedeljo) odigra SK Ilirija dve mednarodni nogometni tekmi j s SK Slovanom, enim najbolj znanih in posebno cenjenih profesionalnih klubov Dunaja. Ilirija se jc liogajala že za včerajšnjo nedeljo z raznimi domačimi in inozemskimi klubi, ker neobhodno potrebuje treninga zaradi pričetka drž. prvenstva; igrati ima 7. julija z zagrebško Concordio najprej v Ljubljani in nato 13. julija v Zagrebu. Za včerajšnji termin so ostala pogajanja brezuspešna, za 28. in 29. t. m. pa se je Ilirija odločila za dunajski Slovan, ki je v Ljubljani pred leti napravil najboljši utis in čegar ponovno gostovanje bo naša športna javnost gotovo sprejela z zanimanjem. Hrvatski šport Zagreb, 22. jun. p. V poslednjem kolu prvenstvenih tekmovanj je danes premagal Oradjanski Haška s 3:1, Concordia pa Croatio z 2:0. V zadnjem kolu nižjerazrednih tekem so se dosegli sledeči rezultati: Ličanin : Sloga 3:0, Sava : Borongaj 4:1, Feraria : Atena 2:1, rezerva Haška proti rezervi Gradjanskega 3:0. Concordia : Croatia 12:0, Železničar : Sparta 15:0. Din. 1. Saladin (Franc Filipi«) 5:81 (1:43), 2. 7,a-globa (Karel Weitzel) 5:31 (1:45), 3. Koketa (Ivan BundeiM) 5:45:5 (1:48), 4. Dandolo (Kobilarna Turnišče) 5:51. 5. Ducete (Kobilama TurniS5)e 5:52. Dirka Petra Mozarta za 3 letne jugoslovanske konje: Proga 2000 m. Nagrade 1500, 750, 450 in 300 dinarjev. 1. Lia (Jakob Vavpotič) 3:42, 2. Ksina (Jožef Slavič) 3:42.2, 3. Saperlot (Franc Filipič) 3:43 in 4. Bacsi (Kobilarna Turnišče) 3:43. Dirka Silvije Lizete, dvovprežna amaterska vožnja za 4 letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800 m. Nagrade 2000, 1000, 600 in 400 Din. 1. La Fliche in Greti Marija (Franc Filipič) 5: IZ 2. Forluna in Siisses Mausi (Franc Wagner) 5:15, 3. Elza iu Salome (Fritz Skoberne) 5:21, 4. Prima in Selčika (Franc Cevič) 5:25. Nagradno skakanje: Težka kategorija. I. Ztnaj (konjeniški poročnik Ivan Kolar), 2. Arko (podporočnik Berivoj Miloševič), 3. Rudolfina (poročnik Dragoljub Milojevič). Glavna skupščina ZNP Zagreb, 22. jun. p. Danes dopoldne sc jc vrši-i la glavna skupščina Zagrebške nogometne pod-zveze, ki jo je sklical za Jugoslovansko nogometno zvezo v Zagrebu g. Živanovič kot odposlanec Jugoslovanske nogometne zveze iz Belgrada. Skupščino je otvoril v prisotnosti štirih klubov, in sicer treh iz Bosne in enega iz Zagreba. G. Živanovič je poročal, kako so se vršila pogajnja, da se ta skupščina vrši. Do pogajanj je prišlo radi tega, ker sc je vedelo, da brez sporazuma ne bo dovolj posameznikov, ki bi mogli sestaviti odbor v Zagrebu. Med njegovim govorom so prišli v dvorano zastopniki zagrebških klubov, nakar se je prešlo na verifikacijo polnomočij. Oddanih je bilo 28 poverilnic. od katerih jih je bilo 27 priznanih. Ena zato ni bila priznana, ker njen nositelj ni član Jugoslovanske nogometne zveze. Pri volitvi je bil izbran dosedanji odbor Zagrebške nogometne podzveze, ki bo v najkrajšem času sklical redno glavno podzvezino skupščino. Inozemski šport Dunaj, 22. jan. x. Na igrišču Rapida v HOttel-dorfu je bila danes prijateljska igra med dunajskim mojstrom Rapidom in amsterdamskim športnim klubom Ajax. Rapid je zmagal na vsej črti in pobil Ajar s 16:2 (10:1). Prej pa sta igrali rezervni moštvi obeh klubov in je zopet zmagal Rapid s 24:0 (11.0). Moravia : Simmering 5:4 (4:2). ... ' - - - 'v-* ... ' JAIU||t' V Mislim, <1« bova kmalu dom«. T isti-le obiak mi je tako zruimv Mariborska nedelja M a r i 5 o r , 22. junija. V znamenju globoke vernosti frančiškanskih župljauov se je vršila danes procesija, ki je šla eb sedmih dopoldne i/, bazilike Matere Milosti po Aleksandrovi cesti. Tomšičevem drevoredu, Cirll-Metodovi ulici in 'Irgu Svobode nazaj v baziliko. Veličastne pri;i rs« e so se poleg predstavnikov oblaslev ter velike množice vernikov udeležila tudi številna kaioliška drušiva predmestne župnije Mulere Milosti - svojimi zastavami, med drugim Katoliška oiuJudinu /. godbo, Krščanska ženska zveza ter Katoliška izobraževalna društva v Melju, Lajtersbergu in Krčevini. Koder se je |M>mikula procesija /, Najsvetejšim, -o bile hiše lepo okraSe-ne ter oknu razsvetljena. Na dostojen in spodbti-den način so dane- župljani frančiškanske župnije izkazali čast Gospodu v zakramentu presv. Košnje-ga Telesu. Čuda je ustvarjal danes mestni avtobusni promet. Ze /.arnnn mi prevažali avtobusi Pohoiijn-ue do podv/.uožja Pohorja. Otvorila se je danes avtobusna proga zu turiste glavni kolodvor—pod-vznožje Pohorju. — Proti Temu so prevažali mestni avtobusi (hI sedmih /.jutraj pu do 18 vojne obveznike, ki so se v množicah iz Maribora in okolice — celo od Sv. Duha na Ostrem vrhu -to prihajali — javljali k razolasitvi vojnega ruzpororin. V taisto smer so posebni avtobusi prevažali potnike k veliki popoldanski spomladanski dirki tn-kujšnjega Kasaškega društvu, o čemer poročamo na drugem mestu. — Tisoči so vrveli zunaj v kopališču na Mariborskem otoku. Spravljali so jih do otoka mestni avtobusi od zore do mraka. Razen tega pu so po i>odravski cesti cel dan drčah avtomobili, motorna kolesa in dvokolesa. Ter dvigati oblake prahu. — V Umivanju pa ji' obhajalo ta-mošnje gasilno društvo svečano sla vije; blagoslovitev motorne brizgalne, združeno z veliko ljudsko veselica • Policijske liolonke izkazujejo dunt* dve aretaciji ter 24 prijav, ki se tičejo večinoma kolesarjenja po pešpoti ter prekoračenju policijske mi-. 23 letni pomožni delavec. Č. je v soboto okoli 11 zvečer pred gostilno pri Starem mostu« zabodel 7, nožem v desno stran hrbta '21 letnega čevljarskega pomočnika Ivanu Puconjo, ki so ga [»repeljali v splošno bolnišnico. Č. zatrjuje, da je izvršil dejanje v silobranu. — Na Pobreški cesti pn bi foi+o kmalu prišlo do usodc.polnegu karambolo. lovoru i avto, Last tvrdke čopič v Vrbanovi ulici, je v bližini kaznilnice zadot ob mestni avtobus, ki je^ vozil v smeri proti Pobreaju. Avtobus je treščil ob , zid nn desni struni; zažvenketale so šipe. Med potniki je nastala panika ter slu so ponesrečili dve potnici in sicer je zadobiln ena |K*ikodbe na plavi, druga nu kolenu, šofer mestnega avtobusa tldo-vič. pa je zadobil praske na obeh rokah. Mestni avtobusni promet jo radi omenjenega karunibola oškodovun za približno 3000 Din. V kopališču na Mariborskem otoku bi brk) kmalu prišlo do nesreče. V velikem bazenu jc plavala 17 letna Ljubica Martman. Nenadoma se je pričela potapljati in klicati na pomoč. Kopalci so postali pozorni ter jo je ob pravem času rešil gotove sinrti kopalni mojster Zierer. Ponesrečenko so prenesli takoj na rešilno postajo, kjer so ji nudili prvo pomoč. Mednarodne rokoborbe V soboto zvečer so se pričele v verandi pivovarne »Union« v Mariboru mednarodne rokoborbe, ki jih je priredil Prvi slovenski športni klub »Maribor«. Do danes so nastopili štirje rokoborci, ki so odlično propagirali za rokoborbo. Kol prvi par sta nastopila madjarski šampijon I mil Bobnar in prvak Jugoslavije Pcra Janez. Borba jc trajala .25 minut in jc končala neodločno. V drugi rundi je zmagal Bolgar Boris Belič v 14. minuti nad Li-čanom Dušanom Bosničein. Borba tretjega |iara Bobnar Belič je po 25 minutah končala neodločeno. Tekme sc danes nadaljujejo in bodo trajale šc ves teden. Poglavje zase pa tvori žirija iu sodnik. Mislimo, da spadajo v žirijo gospodje, ki se razumejo na rokoborbo. Sodnik naj bo oseba, ki vzame stvar resno in ludi pozna pravila. Bošnjak in Hercegovinee v Bagdadu Turistika je dandanes zelo razvita. Vsak dan beremo v časopisih o raznih edkspedicijah po železnici, /. lad jo, z aoroplanoin ali Zeppelinom. Pogosto i»u vidimo ludi potnike, ki obhodijo |>e.š oele države ali pu celo ves svet. Tudi v prejšnjih časih je svet potoval po raznih delih zemlje deloma radi posla, deloma za zabavo. Spomnimo so samo križarskih vojn, pa tudi drugih pohodov radi vojskovanja, trgovanja itd. V starih listinah je zapisano, kako je v 17. slolelju potoval neki popotnik iz Rosne, seveda peš, v Azijo in je v Bagdadu hotel videti grob llnruna Rašida. Šol je v neki han (gostilno), kjer je imel hadžija (gostilničar) -ta ni o eno nogo. Odkod si ti, potnik? ga vpraša hadžija. >Jaz sem iz liosne in potujem proti vzhodu, da dosežem turistovski rekord. In odkod si I i'.V vpraša popotnik lladžijo. Jaz sem iz Hercegovine, i/. Mostarja,« Naslednje jutro jo popotnik krenil nazaj proti svoji Bosni. Hadžija ga vpraša: Zakaj ne nadaljuješ potovanja proti vzhodu?« Polnik mu zakliče: če so do Bagdada prišli ntfši M o« tarči /, eno nogo, kako daleč so šele prišli zdravi? Gotovo do Kitajske! In vrni! je domov, ker je l>i| prepričan, 'la ne uioro d"»oči lurislovskega rekordu. Dvajsei tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 1. poglavje. Plavajoča čer. 5. marca leta 1867. je :>Moravian« od >Montreal-Ocean-Kompanije« zadel ponoči pod 27" 30' širine in 72° 15' dolžine s svojim pravim bokom na skalo, ki je ni zaznamovala nobena karta teh voda. Pod kombiniranim učinkom vetra in 400 konjskih sil je ladja plula s hitrostjo 13 vozlov. Če bi trup Moraviana« ne bil zgrajen posebno solidno, bi bila ladja dobila pošteno razpoko in bi bila skupaj z 237 pasažirji, ki jih je iz Kanade peljala zopet domov, izginila v valovih. Nesreča se je bila zgodila ob 5 uri zjutraj, ko se je začelo daniti. Častniki, ki so imeli stražo, so hiteli na zadnji del ladje. Ocean so najnatančneje preiskovali. Toda ničesar ni bilo videti razun močnega vodnega razora, ki ga zapušča gredelj ladje, voda sama pa je v dolžini treh kablov (sidrnih vrvi) kipela tako, kakor da bi jo bil neke« z ogromno silo tepel. Natančno so izmerili kraj, kjer se je bilo to zgodilo, in >Moravian je svojo pot nadaljeval, ne da bi bil dobil resne poškodbe. Ali je bil trčil ob skalo, ležečo pod vodno gladino, ali pa je bil zadel ob velik kos kakšnega utonolega ladjinega trupa? Ko so v doku njegov gredelj preiskali, so ugotovili majhno poškodbo. Ta na sebi jako važen dogodek bi se bil mogoče pozabil tako, kakor so sc bili pozabili drugi, ako bi se ne bil po preteku treh tednov pod popolnoma stičnimi okoliščinami ponovil. Ta drugi dogodek pa jc radi nacionalitete ladje, ki je postala žrtev tega trčenja, pa radi slovesa družbe, kateri je pripadala, odjeknil kot največja senzacija po vsem svetu. Ime slovitega angleškega brodolastnika Cunarda je znano po vsem svetu. Ta podjetni industrijalec je leta 1840 otvoril s tremi lesenimi ladjami 400 konjskih sil in 1162 ton vsebine reden pošten promet med Liverpolom in Halifaxom. Osem let pozneje je bro-dovno stanje družbe narastlo na štiri ladje s 650 konjskimi silami in 1820 tonami, dve leti nato pa na nadaljnji dve ladji s še večjo konjsko silo in tonažo. Leta 1853. je Cunard družba, ko se je njena pred-pravica za brodovno telegrafsko službo obnovila, polagoma pomnožila svoj brodovni materija! za celo vrsto ladij prvega razreda, kakor so »Arabia«, »Per-sia«, >China«, »Scotia«, :>Java<, Russia«, ki jih je, če ne upoštevamo »Great Easterna«, prištevati k največjim brodovom, kar jih je kdaj križarilo po morju. Tako je družba leta 1867. posedovala ducat ladij, med njimi osem parnikov na kolo, štiri pa na vijak. 13. aprila 1867 se je torej Scotia« ob krasni gladini in v ugodnem vetru nahajala na 15" 12' dolžine in 45° 37' širine. Plula je s hitrostjo nad 13 vozlov pod pritiskom 6000 konjskih sil. Ob 4 uri 17 minut, ko so bili potniki zbrani v velikem salonu k južini, se je začutil sunek, ki ni bil preveč močan, pa je potekal od strani približno do kolesa na levi strani krova. »Scotia« je bila pri tem sunku pasivni del; nekaj se je bilo zadelo vanjo in sicer je bilo to bolj režoče ali vrteče orodje nego suvajoče. Sunek je bil dozdevno tako neznaten, da se nihče na krovu ne bi bil zaradi tega vznemiril, ako nc bi bilo iz medkrovja vzdrvelo moštvo s klicem: »Potapljamo se!« V prvem hipu so bili potniki od strahu kakor otrpnjeni; kapitan Anderson pa je nenadoma ukrenil vse, da jih pomiri. V resnici se tudi ni moglo govoriti o neposredni nevarnosti, ker je bila »Scotia« po ne-prodirnih stenah razdeljena v sedem oddelkov, tako da voda ni mogla zaenkrat vanjo vdreti. Kapitan Anderson se je takoj podal v notranjost trupa. Videl je, da je peti oddelek pod vodo, in hitrost, s katero je voda vanj vdirala, ga je prepričala, da je ladja dobila veliko luknjo. K sreči se v tem oddelku niso nahajali kotli, kajti v tem slučaju bi bil ogenj takoj pogašen. Kapitan Anderson je dal takoj ustaviti in nek mornar se jc potopil pod gredelj, da ugotovi poškodbo. Našel je dva metra veliko luknjo v gredlju. Taka odprtina se ni dala zabasati in »Scotia« je morala nadaljevati pot s kolesoma na polovico v vodi. Nahajala se je v tem času 300 milj od rta Clear in je dospela v dok po tridnevni zamudi, ki je bila v Liver-poolu povzročila že veliko vznemirjenje. Inženerji so takoj začeli z ogledom broda, ki so ga postavili v dok na suho. Niso mogli verjeti svojim očem. Dva in pol metra pod vodno črto se je odpiral pravilen razpor v obliki enakokrakega trikotnika. Razporina v pločevini je bila tako akuratna, da bi je noben rtač ne bil mogel ostreje izsekati. Orodje, ki je to luknjo napravilo, je moralo biti nenavadno ostro — vrhtega se je moralo potem, ko se je bilo s tako čudovito silo zagnalo v brodov trup, tako da je prebilo štiri centimetre debelo pločevino, na čisto nepojasnljiv način zavrteti nazaj. Takšen je bil dogodljaj, ki je bil javno mnenje vnovič tako živo razburil. Odslej so vsako nesrečo na visokem morju, kateri ni bilo mogoče najti vzroka, pripisovali »morski pošasti«. Ta strašna prikazen je postala odgovorna za vse brodolome v tem času, ko-jih število je v resnici bilo jako veliko, kajti znaša po listah biroja »Veritas«, ki te stvari natančno zaznamuje, povprečno nič manj ko 200 brodolomov na leto! Ker je potovanje po morju med raznimi deli sveta postajalo čedaljebolj nevarno, se je publika razljutila in kategorično zahtevala, da se strašnemu morskemu čudovišču in njegovim zločinom stori konec. S g 03I N" 1 50ŽS c Oc/>gC°2 g* rnS hi>n ro>-. P>N H i- *r S g» " C«,.; S® _ » ri cd S^s.t* ZS< O • _ -X S- e JmNP Ž«2 S ŠSON5| B^rSP" i. i s« o ■v 1 B S OJ P* P « ^.S l-i to ' o>g >*? Mg 1» gradili novo železniško progo. Delavci so bili žejni in so jih dali za nekaj steklenic piva bratoma Werner. Ta dva sla jih prodala nek i iu -larinarju, ki jima je naštel 2000 frankov. Mož ,'. vaze prodal dalje zu 20.000 frankov. Lahko si mislimo, da so \:ize še večkrat menjale sv-'lega gospodarja, preden jih ie kupil Britanski muze;. Brala \Verner sta bila ■ veda silno ogorčena, da s;a vaze prodala samo za :■':!> papirnatih frankov. > bolj ogorčen pa je bil del; lujHlee, pri katerm sla bila uslužbenu. in končno družbo, ki je podjetniku iznCila delo. Delodajalec je brala Werner tožil radi lavine. Najlažje je uboge ljudi ibscditi. Sodišče v Meiz.u Je obsodilo brala Verne;- na dva meseca ječe radi tatvine. I'a ludi Najvarnejše iu uajboljše ualožite denar pri resistr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 85,000.000.-. Obrestna mera uajugodnejša. — Za hranilne vloge jamči polog rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka družba hoče svoje. Ker od ubogih delavcev ne more ničesar dobili, se je prijela podjetnika in ga tožila za odškodnino, češ da je bila zemlja, kjer so bile vaze najdene, last družbe in da ji tedaj pripadajo ludi vaze, podjetnik pa da bi •moral gledati na to, da delavci ne bi prodali vaz. Revolucija na mostu Kdo ne |h>ziui velikega in slavnega mostu, ki spaja Zlati rog in Carigrad z evropskimi predmestji, dva različna svetova. Zn časa osmanskega cesarstva je bil ta most neknkn promenada Orijen-ta, po kateri so se valile sem in tja nepregledne, pisane množice. Promet čez most pn je sčasoma postajal manjši, kajti država je slabela. Postajal je bolj in bolj enoličen, ni bilo več opažati pisanih oblačil raznih orijentnlskih narodov, kajti ti so bolj in bolj odpadali od države. Toda še nekaj jc pri tem mostu, kar se smatra za oviro prometu: kordon mitn i carjev, ki so zvišali prehodno carino. Gorje, kdor bi se ji hotel izogniti. Tako se je mnogokrat 7.go svobodi gibanja je v človeku tako silno, da se upira vsemu, kar ga pri tem ovira. Na ta način si moremo tudi razložiti prizore, ki so se nedavno odigravali pred mostom. Bilo je proti polnoči. Na obeh straneh mostu so se pričele zbirati množice, ki so se z.birale popolnoma tiho, toda tem glasneje so kričali nanje mitničarji. Manj- kalo je še nekaj minut do polnoči, ko se je pojavil J avtomobil, ki je zavozil na most, ne da bi se prej j ustavil pri mitnici. To je bil nekak signal zn napad. I Ura je začela biti polnoči in z glasnimi klici je na- j valila množica na most. Na mitničarje so leteli za- ; sramovalni klici in to so, videč, da proti taki moči ne opravijo ničesar, stopili na stran. Njihova vlog« je bila odigrana. Carina za prehod čez inost, ki se je 85 let vzdrževala na raznih mostovih Zlatega roga je bila odpravljena. Dekret, ki je o tem odločil, je imel stopiti v veljavo tisto noč o polnoči. Najdaljši dnevi v Evropi Medtem ko pri nas najdaljši dnevi sredi junija trajajo 16 do 17 ur, so v severni Evropi kraji, kjer so dnevi v tem letnem času precej daljši. K tem krajem spada v prvi vrsli otok Island, kjer traja poletna svetloba cele Iri mesece in pol, ker la čas solnce ne pade pod horizont. Nato sledi norveški otok Vardo, kjer traja najdaljši dan tudi nekaj mesecev, od 22. maja do 21. julija. Na tretjem mestu .ie švedsko obmejno mesto Tornea v severni Finski, kjer najdaljši dan sicer ne traja mesece, pač pa je dolg 21 ur in pol. V Ljeningradu in Tabolsku ostane solnce 19 ur nad horizontom, na najkrajši dan pa izgine že čez pet ur. Poletni in zimski dnevi v Stock-holmu so v splošnem tako dolgi kakor v Ljeningradu, samo da je najdaljši dan dolg 18 ur in pol, najkrajši pa 5 ur in pol. V Berlinu je najdaljši dan dolg 17 ur, ravno tako dolg je ludi najdaljši dan v Londonu. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš preljubi oče, stari oče in ded, gospod Pavel Kunstter kovaški mojster, v nedeljo dne 22. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 88. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagega pokojnika se bo v torek dne 24. t. m. prepeljalo na Savo pri Litiji, kjer se bo vršil pogreb istega dne ob 8 zjutraj na tamošnje farno pokopališče. V Ljubljani, 22. junija 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Pridobivajte novih naročnikovi SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI 1'0 IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ Ka T. Ob V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Špecerišsfo® m holonif aino blago, umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja liospodarsha zveza v ifublfani Dvokolesa teža od 7 kg napre) uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. mTR1BUNA" F- B. £... tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Edini slovenski zaood brez tujega kapitala ie Uzaiemna zavarovalnica o Liubijani, Dunajska cesta 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseb kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah. L]||3Sli9 POSOMNIGa registrovana zadruga t neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseb vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev Inserirajte o Slov. listu/ Jugoslovanska hnjigapnavLjubljani priporoča sledeče praktične knjige: ŠOFER IN SAMO VOZAČ. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolfa. Vezano 140 Din. RADIO. Osnovni pojmi iz radiotehnike, pojasnjeno s 214 slikami. Spisal prol. Leopold Andree. 60 Din, poltrdo 65 Din, v platno vezano 76 Din. PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka najvažnejših sadjar-skih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi pri-slikami v besedilu. Spisal M. Ha- logami in 92 sli mek. Vezano 80 Din. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako iu vzgajajmo in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din. NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton 2nideršič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din. ZEL IN PLEVEL. Kako se zdraviš z naravnimi sredstvi. Solnce, zrak, zemlja, voda in rastline so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din. Najnovejši katalog brezplačno na razpolago. ipodnjeStajerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejno zavezo v Mariboru Sprejema vloge - Daje posojila - Izvršuje vse v denarno OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA stroko spadajoče posle 485323535323484853482348232353485348535323482353535353485390000201020200020100 020000010290000102010102010102010100010000020102010001010201020100010202010102