LETO Lil, št. 11 PTUJ, 18. MAREC 1999 CENA 120 tolarjev |
TA TEDEN / ta teden
Boi se Ijudif ki ne
znajo gledati v oii
Nedolgo tega sem proste ure v naši prestolnici preživljala tako,
da sem si v spomladanskem soncu ogledovala izložbe. Kar nekaj
časa sem hodila za dvema fantoma, ki sta bila stara okrog 16 let.
Najprej je moje zanimanje pritegnil zeb lep pes, toda iz njunega
pogovora sem ujela nekaj, česar ne morem pozabiti. Mladeniča
sta se pogovarjala o smiselnosti in nesmiselnosti vojn, ki divjajo
na Balkanu, in o izgubljanju življenj. Eden od fantov je drugega
prepričeval, da človeka res ni hudo ubiti, le v oči ga pri tem de-
janju ne smeš gledati.
Čeprav sem porabila kar nekaj energije, da mu nisem česa po-
vedala v oči o smiselnosti človeškega življenja, mi še danes odme-
vajo v podzavesti besede tega fanta. Pa saj ni sam kriv, da tako
razmišlja. Odgovor sem dobila že zvečer, ko sem iskala primeren
film ali oddajo. Pregledala sem več televizijskih kanalov in
žalostno ugotovila, da so mi v petek po dvajseti uri ponujali akci-
jo, kriminalko, streljanje ali mogoče znanstveno fantastiko. Torej
ničesar, kar bi imelo opraviti z realnim svetom.
Ste že kdaj skušali izračunati, koliko televizijskim umorom na
noč ste priča? Neka raziskava o medijih trdi, da je povprečen člo-
vek v naslanjaču priča približno trem umorom na noč, kar znese
1000 umorov na leto. Si lahko zamislite, da nekateri otroci od ra-
nega otroštva dobijo dnevno takšen odmerek grozot, uničenja,
trpljenja ter smrti? Mislite, da vse to prav nič ne vpliva na naše
in njihovo vednje ter razmišljanje? Seveda vpliva. A mnogi boste
ob tem dejali, da ne morete nič storiti, da hi svojega otroka ali sebe
obvarovali pred tem. Da vse to prinašata civilizacija in hiter
življenjski tempo. Pa ni tako. Prav starši in odrasli lahko veliko
storimo. Kako? Tako da cenite tudi reportaže in tiste novice, ki
prikazujejo svetlo stran življenja, ne pa da take novice v tele-
vizijskih poročilih dobesedno prezrete, zelo velik poudarek pa da-
jete umorom, vlomom in drugim kriminalnim dejanjem. In seve-
da da otroke že od rane mladosti vzgajate v duhu, da je potrebno
spoštovati svoje in življenje drugih. In da je pri vsakem pogovoru
potrebno gledati v oči, kajti oči so zrcalo naše notranjosti. Vredno
pa jih je opozoriti, da naj se boji- ^ ^ p	Q
jo vseh tistih, ki nas ne zmorejo	a^oodUjMLo^
ali nočejo gledati v oči.	^	\)

DESTRNIK/srečanje otroških folklornih skupin
Mladi plesali! so se zabavali
v petek je bilo na Destrniku Sklada za ljubiteljske kulturne
dejavnosti, Območne izpostave Ptuj, Zveze kulturnih društev
Ptuj, občine Destmik in osnovne šole Destmik območno
srečanje otroških folklornih skupin v organizaciji. Pred šte-
vilnim odraslim občinstvom so se na zelo izviren način
predstavile številne najmlajše folklorne skupine.
Folklorna skupna Klopotec iz
Ptuja, ki jo vodi Cvetka Glatz,
je predstavila otroško veselje na
dvorišču. Folklorna skupina
Klas iz OŠ Gorišnice nas je s
svojo točko spomnila, kaj vse so
se igrali nekoč, ko so pasli krave.
Skupino vodi Darinka Žnida-
rič. Otroška folklorna skupina
Rožmarin Dolena je predstavila,
kako so nekoč otroci doživljali
velikonočni ponedeljek ter
venček otroških plesov; vodi jih
Francka Petrovič. Dober
podmladek odrasle folklorne
skupine imajo v Lancovi vasi;
predstavili so se s plesi iz Lanco-
ve vasi, vodi jih Damir Kosi.
Folklorna skupina Trta OŠ
Juršinci nam je pričarala zvoke
in ritmične igre na pastirskih
palicah. Tudi to skupino vodi
Darinka Žnidarič. Mladi plesal-
ci iz folklone skupina Žvegla OŠ
Podlehnik so v svojem nastopu
opisali življenje petelinčka, ki je
na goro šel. Voditeljica skupine
je Romana Mere. Tudi v Cirko-
vcah imajo številni podmladek
za delovanje folklorne skupine.
Folklorno skupino v tamkajšnji
šoli vodi Marija Jurtela. Mladi
Liikarji iz OŠ Dornava so nam
pokazali, da lahko iz nekaterih
predmetov izvabimo zelo prije-
ten zvok in služijo za spremljavo
kot instrumenti. Skupino vodi
Darinka Žnidarič. Zadnja se je
predstavila domača folklorna
skupna KD Destmik s točko
Pika poka za gro. Skupino vodi
Anica Toplak. Gledalci so ves
čas zelo uživali, saj so mladi v
svojih plesih, zbadljivkah, naga-
jivkah in pesmih bili zelo
sproščeni, šaljivi, otroško nagaji-
vi, poleg tega pa ohranjajo tudi
bogato kulturno dediščino na
tem področju.
Z nastopom skupin je bil zelo
zadovoljen tudi selektor Branko
Fiichs in je mladim plesalcem
dal dobro oceno. Ob koncu pri-
redtve je Nevenka Gerl, ki je
tudi povezovala prireditev, po-
delila diplome za sodelovanje,
Franc Pukšič, župan občine
Destmik, pa je mladim v spo-
min podelil še knjižna darila.
ms
Folklorna skupina Klas z osnovne šole Gorišnica je bila
na paši.	Foto: Langerholc
-	CINTRALNA KURJAVA
-	VODOVOD
Ugodne cene storitev
in materiala
Franci STRELEC
Frvend 9b, t«l.: 755*497*iv*i«r
2
četrtek, 18. marec J 999 - tednik
PTUJ / novosti v zdravstvenem domu
Dispanzer za ženske da, reševalna postaja še vprašljiva
LETOŠNJE LETO BO ZA ZDRAVSTVENI DOM ENO NAJHUJŠIH DOSLEJ • NERAZUMUlVA KASNITEV S STRATEGIJO RAZVOJA ZDRAVSTVA NA PTUJSKEM
v zdravstvu se vsako poslovno leto prične s sprejemom
splošnega dogovora o soflnanciranju zdravstva v Sloveniji,
s katerim se opredeljujejo pogoji financiranja v tem letu.
Zaradi dogovorov v zvezi s ceno dela oziroma nagrajevan-
jem zdravstvenih delavcev se obeta letos luknja v zdravstve-
ni blagajni, zato so bili in so še predmet pogajanj tudi ne-
kateri ukrepi za pridobitev teh sredstev na drugih
področjih. Predvideni prihranki naj bi letos dosegli skupaj
4,5 milijarde tolarjev. Po najnovejšem predlogu naj bi os-
novno zdravstvo privarčevalo 519 milijonov, specialistične
ambulante v vseh oblikah organiziranosti 226, bolnišnični
oddelki 988, socialnovarstveni zavodi 116, lekarne 55,
zdravilišča 39 milijonov...
Letos naj bi bile, kot kaže,
okrnjene ekipe paramedicinske-
ga kadra, znotraj zdravstvenih
institucij naj bi našli nekatere
rezerve pri materialnih in dru-
gih stroških, vse to pa naj bi
samo v okviru ukrepov prineslo
nekaj nad dve milijardi prihran-
ka, preostanek pa še varčevanje z
zdravili, ki je ovrednoten kar na
1,2 milijarde tolarjev, pri
dežurstvih, nadomestilih in po-
dobnem. Zadeve so še odprte, a
konec marca naj bi zdravstvo le
vedelo, s kakšnim obsegom
sredstev bo letos razpolagalo ozi-
roma pod kakšnimi pogoji bo
potekalo njegovo poslovanje.
V Zdravstvenem domu Ptuj so
prepričani, da bo letošnje leto
eno najtežjih doslej in bo tudi v
mnogočem odločalo o bodoči
usodi zavoda. Letos naj bi
pričeli tudi reformo zdravstve-
nega sistema, o kateri pa se govo-
ri v ozkih krogih. Predvsem je to
vroča politična tema, dejstvo pa
je, da mora nekdo ugotoviti, ali
naša družba zmore takšna
sredstva, da bi vsem zagotovila
vse pravice, ki so jim sedaj še
formalno priznane.
Direktor ZD Ptuj Henrik"
Žlebnik, dr. med., specialist me-
dicine dela, je povedal, da so
lansko leto sicer preživeli brez
izgube, letos pa jo bodo gotovo
izkazali, saj se jim programi
zmanjšujejo, stroški pa jim ne
sledijo, ker so jim z odhodom
zdravnikov v zasebništvo ostali
presežki kadrov in sorazmerno
visoki stroški vzdrževanja objek-
tov, saj kljub privatizaciji še
vedno delajo na 17 lokacijah - na
nekaterih pač s polovično
zasedbo.
NOVI KANDIDATI
ZA ZASEBNO
ZDRAVNIŠKO
PRAKSO
Kar zadeva privatizacijo v
ptujskem zdravstvu, ta poteka
naprej; na Ptujskem je je več kot
v drugih predelih Slovenije. Se-
daj potekajo razgovori, kako naj
bi bilo to videti v bodoče. Znano
je namreč, da odhod v za-
sebništvo načrtuje po neuradnih
podatkih še devet zdravnikov,
drugi pa se bodo o tem odločili v
teh dneh. Problem pa je, poudar-
ja direktor ZD Ptuj, da nimamo
jasnega koncepta bodoče orga-
niziranosti osnovnega zdravstva
na Ptujskem, da iz takšnih ali
drugačnih razlogov odlagamo
sprejem kakršnekoli zdravstve-
ne strategije, kar pomeni, da
bomo morali improvizirati do te
mere, da v naslednji fazi, četudi
bomo sprejeli kakršnokoli kon-
sistentno politiko razvoja, te ne
bomo mogli več realizirati, ker
za to ne bomo imeli sredstev.
Vendar vnaprej ne želi prognozi-
rati, ker je to vprašanje politične
odločitve, s stroko pa se to vedno
čisto natančno ne pokriva.
Škoda pa bi bila, če bi v tem hi-
tenju pozabili vse tisto, kar je
bilo v preteklosti dobrega in kar
si zasluži, da se ohrani tudi v
bodoče. Neodločnost pri pisanju
strategije že kaže zobe v na-
jrazličnejših oblikah, zlasti še,
ker ni opravljena delitvena bi-
lanca med občinami na
Ptujskem in zato tudi ni rešeno
ustanovitelj stvo zdravstvenega
doma. Sedaj je tako, da si neka-
teri župani na tem področju zas-
tavljajo ambiciozne načrte, po
svoje želijo spreminjati dogovor-
jeno mrežo in tudi podeljevati
koncesije zdravnikom, ki jih ni v
mreži, in podobno. Resnica pa
je, da edino mesto Ptuj v Slove-
niji ni uspelo organizirati osnov-
nega zdravstva na enem mestu.
V drugih mestih, na primer v
Izoli, se v tem trenutku celo po-
govarjajo o gradnji novega
zdravstvenega doma. Anarhične
razmere v osnovnem zdravstvu
na Ptujskem prav gotovo ne
vplivajo dobro na medsebojne
odnose med zdravniki, ki še de-
lajo v zdravstvenem domu, in
zasebniki. Dodatni razdor vnaša
še prepričanje, da so eni boljši
Henrik Ziebnik, dr. med.,
specialist medicine dela
zdravniki, drugi slabši, oziroma
da so v zdravstvenem domu os-
tali slabši zdravniki.
Sodelovanje med zdravstve-
nim domom in zasebnimi
zdravniki se počasi utirja v nor-
malne vode. "Po začetnih vročih
dogodkih so se zadeve vendarle
umirile, uredili pa še nismo ne-
kaj manjših formalnih zadev, ki
sicer neposredno ne vplivajo na
izvajanje dogovorov. Nekatere
pogodbe namreč še niso podpi-
sane, kar pomeni, da nekatere
relacije niso urejene in problemi
lahko izbruhnejo kadarkoli. Kar
pa zadeva konkretno izvajanje
posameznih pogodb, se problem
kaže samo pri dveh zo-
bozdravnikih v zvezi z nakupom
programa zobotehnike. O tem
smo obvestili tudi občinski up-
ravni organ, da se zadeva uredi.
Te pogodbe so bile namreč tudi
osnova za izdajo koncesijskih
odločb," je med drugim povedal
direktor ptujskega zdravstvene-
ga doma Henrik Žlebnik, dr.
med., specialist.
KONČNO ŽENSKI
DISPANZER
"Kar zadeva investicije v tem
letu, lahko rečem, da smo zado-
voljni, da smo končno pričeli
urejati prostore dispanzerja za
ženske, ki bo v srednjem traktu
zdravstvenega doma ob Potrčevi
cesti in ki trenutno še dela v
najslabših razmerah. Dogovorili
smo se, čeprav bi občina kot us-
tanoviteljica zdravstvenega
doma morala zagotavljati mate-
rialno osnovo dela, da bomo mi
investitorji ureditve prostorov
ženskega dispanzerja, reševalna
postaja pa bo investicija mestne
občine Ptuj. Načrti za nove pros-
tore ženskega dispanzerja so sta-
ri že nekaj časa, investicije pa
nismo mogli pričeti, ker nismo
imeli dovolj denarja. Gre nam-
reč za naložbo iz lastnih
sredstev. Če ne bo posebnih zap-
letov, naj bi dispanzer za ženske
na novi lokaciji pričel delati že
po prvem maju letos".
Iz Čučkove 2 se bo v srednji
trakt zdravstvenega doma ob
ženskem dispanzerju preselil
tudi laboratorij, natančneje večji
del laboratorijske dejavnosti, ker
je na tej lokaciji tudi večji del de-
javnosti, ki potrebuje laborato-
rijske storitve. Selitev laborato-
rijskih dejavnosti na Potrčevo
pri nekaterih vzbuja pomisleke.
"Ne vem, zakaj je to takšen
problem, če imamo na primer v
Ptuju toliko trgovskih centrov.
Kupci so si jih ogledali, hodijo
kupovat tja, kjer je ceneje in bol-
je. Zato ne vidim, zakaj bi bil ta
laboratorij problem. Govorim o
konkurenci, ki še nikoli ni ško-
dila. Vsak pa si mora zračunati,
ali se mu dejavnost splača. Pre-
selitev tega laboratorija pomeni
še dodatno približanje vsaj os-
novnih laboratorijskih storitev
našim pacientom. Gre tudi za
način dela laboratorija, ki je pri-
lagojen našim potrebam. Neka-
tere analize bomo še zmeraj iska-
li v drugih institucijah, tudi v
bolnišničnem laboratoriju. Po-
meni, da s preselitvijo ne prekin-
jamo nobenega dosedanjega so-
delovanja. Mogoče pa je, da se bo
do neke mere spremenil obseg
nekaterih storitev."
Za novo reševalno postajo
Ptuj, ki naj bi jo uredili v nepos-
redni bližini gasilskega doma
Ptuj, pa v tem trenutku ne kaže
dobro, in to kljub temu da so za
gradnjo izdana vsa potrebna do-
voljenja, lokacijsko in gradbeno,
ter izvedeni postopki za javna
naročila oziroma izbrana izvajal-
ca za zemeljska in gradbena dela.
Dokumenti imajo eno "lepotno
napako": v njih piše, "da bo izva-
jalec dela izvedel v primeru po-
zitivne rešitve", to pa pomeni, č«
bo zagotovljen denar v pro-
računu mestne občine Ptuj - \
njegovem investicijskem delu,
Za to investicijo je nekaj denarja
že prišlo iz države (14 milijono\
tolarjev), gradnja pa je ocenjena
na 60 milijonov tolarjev. Mestna
občina Ptuj je bila doslej neus-
pešna v pogovorih z drugimi
občinami na Ptujskem o sofi-
nanciranju te izgradnje, čeprav
reševalna postaja Ptuj večino
prevozov opravi za potrebe dn-
gih občin.
MG
DORNAVA / občni zbor članov
društva lukari
Veliko sf or/enegci
Da je s kančkom dobre volje in ne-
kaj ur prostovoljnega dela lahko
življenje v kraju prijetnejše, za-
bavnejše in dobra promocija za lo-
kalne znamenitosti, že dalj časa do-
kazujejo člani številčnega turistično-
etnografskega društva Liikari v Dor-
navi. Tudi lani so bili zelo uspešni,
saj so naredili več, kot so si v planu
dela zastavili, so ugotovili na sobot-
nem letnem zboru. V kulturnem pro-
gramu so se predstavili člani mo-
škega okteta in ljudske pevke, ki de-
lujejo v okviru društva ter so lani
nastopali na številnih prireditvah v
svoji občini in drugih krajih. Še po-
sebej domiselni pa so bili mladi
lukari, ki delujejo v folklorni skupini.
Marija Velikonja, predsednica TED
Lukari, je povedala, da je društvo lani
organiziralo več prireditev, med os-
rednje pa še vedno spadata Lukarski
praznik in Fašenk po dornavsko.
Skrbijo za urejenost cvetličnih gred in
čistočo, največ skrbi pa posvečaju
pridelovanju čebule. Ob vsem tem
skrbijo tudi za izobraževanje, kulturno
udejstvovanje in veselo druženje.
Člani društva so dosedanji
predsednici Mariji Velikonja podaljšali
mandat za prihodnji dve leti, za po-
dpredsednico pa izvolili Slavico Bra-
tuša. Tudi za letos so si zastavili veli-
ko manjših in večjih projektov.
Sobotnega občnega zbora so se
udeležili predstavniki domačih društev
in si tudi v prihodnje želeli tako dobro
sodelovanje. Med gosti je bil tudi An-
ton Rous, podredsednik Turistične
zveze Slovenije in predsednik Mari-
borske turistične zveze, ter pohvalil
delo članov TED Lukari. Ko so člani
društva opozorili, da velikokrat izgubi-
jo veliko časa in energije za reševanje
administrativnih zagat pri delovanju
društva in prireditev, je Anton Rous
pojasnil, da tudi zakon o pospeševan-
ju turizma, ki so ga pred kratkim spre-
jeli, na žalost tu ne bo uvajal velikih
novosti. Prav gotovo pa bo moral dati
turistični društveni organizaciji svoje
mesto tudi pri oblikovanju lokalnih tu-
rističnih prizadevanj. Vsako turistično
društvo si bo moralo izboriti svoje
mesto v lokalni turstični organizaciji in
zagotoviti sredstva za delovanje, je še
dodal Anton Rous.
MS
a	' " ' ' 'i
TEUHIHL le naslednik Ptujskega '
e tednika oziroma Našega deta, ki r
' ga je ustanovil Okrajni odbor OF
J Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
! TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
i Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
; (odgovorni urednik), Jože
: Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
: redakcije), Jože Mohorič	t
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
»041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
i 95. Raičeva 6, 2250 Ptuj;« (062)
771-261, 779-371, 771-226: faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
i tel./faks: (062) 702-345.
\ Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
^ Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
> informiranje Republike Slovenije
j št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
- katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si
E-pošta: nabiralnik@radio-tednik. si
V iubileinem letu združujejo najboljše
Mercatorjev ples je eden najstarejših družabnih dogodkov
na Ptujskem; v soboto je praznoval 25-letnico. V restavraci-
ji Pan podjetja Vital v Kidričevem je zbral okrog 400 gos-
tov, poslovnih partnerjev, kupcev in novinarjev ter drugih
gostov.
Generalna pokrovitelja plesa
sta bila Henkel Slovenija in Bo-
max. Udeležence, med njimi ne-
kaj znanih poslovnežev (tudi
nagrajenec Gospodarske zborni-
ce Slovenije direktor Henkla
Slovenija Andrej Mesarič) sta ob
tej priložnosti pozdravila
predsednik uprave Mercatorja
SVS Ptuj Stanislav Brodnjak in
predsednik uprave poslovnega
sistema Mercator Ljubljana Zo-
ran Jankovič.
25-letnica plesa sovpada s 50-
letnico Mercatorja, katerega
rojstni dan je 3. marec. Mercator
je danes največje slovensko
podjetje in ima največji tržni
delež v svoji zgodovini. Z letos
načrtovanimi prevzemi, preno-
vami in akcijami bodo kot edini
koncem v Sloveniji dosegli 200
milijard tolarjev prometa. Po-
memben delež v tem ima tudi
Mercator SVS, ki je med na-
jboljšimi trgovskimi družbami v
Sloveniji, za kar imajo zaslugo
vsi zaposleni, na čelu s Stanisla-
vom Brodnjakom. V jubilejnem
letu bodo aktivnosti za pove-
čanje tržnega deleža in nasploh
vse, kar bodo delali, potekale
pod geslom Združujmo najboljše.
Za zabavo in ples sta letos
skrbela znani hrvaški pevec Oli-
ver Dragojevič z ansamblom
Delfin in ansambel Sarm.
Stalna spremljevalka Merca-
torjevega plesa je modna revija s
prikazom aktualnih modnih no-
vosti domačih in tujih tekstilcev
za pomlad in poletje. Letošnje je
predstavil cvet slovenskih mla-
denk, med katerimi so bile kar
štiri Ptujčanke: Alenka Vindiš,
Barbara Cenčič, Miša Novak in
Darja Koren, ki so jim družbo
delale še Janja Zuj)an, Martini
Koražija, Stančka Sukalo, Tatja
na Tutan in nekatere druge
Koncept modne revije ni bil na
jboljši, čeprav so manekenk
delo zelo dobro opravile. MotiL
pa je tudi pretirano besedičenje
ki na modnih revijah n
zaželeno. Za revijo leta 2000 p
bi bilo dobro, če bi jo v celoti iz
vedli z domačimi (ptujskimi
manekenkami in manekeni; z
dobro desetino jih je namreč žf
Ne glede na vse pa smo Mercs
torju lahko hvaležni, da tudi n
tem področju ohranja tovrstn
kontinuiteto seznanjanja kupce
z modnimi novostmi.
M4
Zoran Jankovič: "Smo
največje podjetje v Slo-
veniji in edini koncem v
Sloveniji z dvesto milijar-
dami prometa."
IVIodna revija je bila tudi parada slovenskih lepotic.
Foto: Langerhol
f EDNIK - četrtek, 18. marec 1999
3
pottecmo, mummumo
'I	miERCATORJEVA POMOČ
^^	tistimi, ki so se med prvimi odzvali, do bi pomagali
j;	lllnesrečnim stanovalcem stanovanjskega bloka v Ferkovi
I	15 v Mariboru, v katerem je v nedeljo zjutraj esklodiral plin, je
I	bil Mercator. 500.000 tolarjev je v darilnih bonih prispevala
družba Mercator SVS, d.d., Ptuj, hipermarket Maribor, prav
I	toliko pa tudi družba Mercator Klas. Bone bodo razdelili v so-
J	delovanju s Centrom za socialno delo Maribor.
MEDAUi ZASEBHIM MESARJEM
V skrbi za boljšo kakovost mesnih izdelkov na slovenskem
trgu so na Katedri za tehnologijo mesa Oddelka za
živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani v okviru svetovalno-
pospeševalnega dela 12. in 13. marca organizirali tradicio-
nalno senzorično ocenjevanje mesnih izdelkov manjših za-
sebnih mesnopredelovalnih obratov. Na ocenjevanje je letos
prispelo 1 75 izdelkov iz vse Slovenije, strokovnjaki pa so jim
podelili 22 zlatih, 33 srebrnih in 35 bronastih priznanj. Med
dobitniki medalj so tudi Mesnine Zerak iz Rogatca z dvema
zlatima in bronasto medaljo, Meso izdelki Anton Zerak z eno
zlato, tremi srebrnimi in tremi bronastimi medaljami ter Mesa-
rija Fekonja od Svete Trojice z eno srebrno in eno bronasto
j medaljo. (JB)
Nocoi žmsKi mm o varni hiši
I__
Kaj storiti in kako pomagati ženskam, ki se znajdejo v
najhujšem trpljenju in ko je prihodnost breizhodna, je tema
I nocojšnjega ženska večera. Pričel se bo ob 19. uri v prostorih
j Slovenske vinske akademije Veritas. Gostji bosta Brigita
I Peršak, dipl. socialna delavka, ki vodi zavetišče Varna hiša v
I Mariboru, in Marjeta Strban, dipl. psihologinja, direktorica
i Centra za socialno delo Maribor.
I	SREČANJE ŽENSK I RAKOM DOJKE
¥ soboto, 20. marca, bo ob 11. uri v Cankarjevem domu v
Ljubljani vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke,
i Srečanje ni namenjeno samo članicam društva onkoloških
I bolnikov Slovenije, temveč vsem, ki jih zanima reševanje prob-
I lematike raka^ Pokrovitelj srečanja je Onkološki inštitut, častna
I gostja pa bo Štefka Kučan.
1	V SOBOTO OBcNl ZBOR DRUŠTVA
j	DIABETIKOV
V Narodnem domu v Ptuju bo v soboto, 20. marca, ob 9.
uri občni zbor Društva diabetikov Ptuj, ki povezuje sladkor-
I ne bolnike petnajstih občin na Ptujskem in ormoške občine,
j Ob tej priložnosti bodo pregledali mmulo delo ter sprejeli pro-
gram dela in finančni načrt za letos. Že po tradiciji bodo izved-
li tudi predavanje in priložnostni kulturni program s članicami
kulturne skupine ptujske bolnišnice. Trenutno ima Društvo dia-
betikov Ptuj blizu tisoč članov.
v SOBOTO NA PTUJSKI TV
Ogledali si bomo lahko glasbeno oddajo "Naj spot", v kateri
bodo nastopili domači in tuji glasbeni gostje, in poljudno
^ oddajo "Kako biti zdrav in zmagovati".
Pripravila: MG
bo\l!dri se ...
DA je Ptufz okolico lepo in
mesto, toda to je intimna
K^nosf, ki drugih nič ne briga.
P DA so zato ptujske stojnice
sejmu Alpe Adria bolj same-
"^le, so pa se zato druge šibile
od dobrot.
DA se s turizmom v mestu
ukvarjajo vsi trije podžupani,
^okaz o kilavem detetu ob več
babicah je na dlani.
... Da bo konec tedna nastopi-
^ pomlad. Menda imajo tudi
to zaslugo pomladne stranke.
bo prihodnji teden v
prestolnici seminar o uporabi vi-
agre s praktičnim preizkusom.
Prostovoljke, vabljene.
... DA naj bi ptujski pajek de-
lal razliko pri odvozu dragih in
manj dragih avtomobilov.
Razumljivo: tisti, ki je kupil
dragi avto, nima denarja še za
njegov odvoz.
... DA bi bilo po spbšnem
mnenju potrebno koga v vrhu
zamenjati. Seveda v vrhu
države, kdo pa upa glasno mis-
liti na vrh svoje družine.
... DA Zeleni te dni delijo tudi
grmičke. To je pravo, saj
grmičkov in otrok res priman-
jkuje.
... DA mora biti s cestami na
območju občine Gorišnica res
nekaj hudo narobe, saj si je sam
občinski uslužbenec kupil
"landroverja".
... DA pa se imajo v občini
radi. O tem priča tudi lju-
bezensko pismo nadzornega od-
bora. V ljubezni je vse OK.
PTUJ / POGOVORI O NADALJNJI ZAŠČITI ORFEJEVEGA SPOMENIKA
Orfeiev spomenik pod steklom?
Tudi zaradi letošnjega mednarodnega natečaja Fotografska
izkušnja v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine so Or-
fejev spomenik predčasno odkrili. Leseno oblogo so mu sneli
8. marca, sicer pa bi se to zgodilo v dneh okrog prvega maja.
Kljub večjim sanacijskim posegom na tem spomeniku v letu
1996 njegova sanacija še ni končana. Iz sredstev ministrstva
za kulturo in lastnih sredstev je Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Maribor v istem letu zagotovil 4.756.700
tolaijev, plačal tudi stroške za manjša gradbena dela,
potrebna za pripravo in zaščito delovišča ter delovni oder,
mestna občina je prispevala 2,6 milijona tolarjev, Rotary
club Ptuj pa 1,3 milijona tolarjev.
Pred letošnji odkritjem Orfeje-
vega spomenika je zadnje dni
februarja v okviru oddelka za
družbene dejavnosti mestne
občine Ptuj potekal pogovor o
njegovi nadaljnji zaščiti in tudi
predstavitvi. Direktor Zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine Maribor Janez Mikuž
je ob tej priložnosti povedal, da
je bilo na osnovi, georadarskih
posnetkov ugotovljeno, da je os-
novna monolitna plošča zelo
poškodovana. Njegov predlog je,
da spomenik ostane na prvot-
nem mestu, saj je z dosedanjimi
posegi dosežena njegova stabili-
zacija in odpornost za vodo.
Prednostna naloga pri nadaljnji
zaščiti pa je po njegovem sanaci-
ja temeljne plošče spomenika.
Spomenik naj bi bil zaščiten le
pozimi, dolgoročno pa bi kazalo
le razmišljati o prestavitvi origi-
nala na za to pripravljen
razstavni prostor v domini-
kanskem samostanu, originalni
spomenik pa naj bi nadomestili
z nadomestkom oziroma odlit-
kom.
Drugi pogled na zaščito Orfeje-
vega in podobnih spomenikov je
na februarskem pogovoru, na
katerem so sodelovali še pod-
župan mestne občine Ptuj Ervin
Hojker, dr. Marjeta Ciglenečki,
direktorica Pokrajinskega muze-
ja Ptuj, Ivan Vidovič, vodja od-
delka za družbene dejavnosti
mestne občine Ptuj, Kostja Ko-
larič iz službe mestnega arhiteka
in Zdenka Ristič z oddelka za
družbene dejavnosti mestne
občine predstavil Milan Kovač,
dipl. ing. arh., projektant Eure-
ke. Po njegovem bi bila najboljša
zaščita spomenika s steklom, po-
dobno kot jo ima Robov vodnjak
v Ljubljani, ker lahko tudi pod
leseno zaščito pozimi zmrzuje.
Mnenja je tudi, da je selitev sta-
rejšnega kamna tvegana, osvetli-
tev spomenika pa bi izvedli z
optičnimi vlakni. Da bi se izog-
nili odsevom na steklu, ki one-
mogočajo jasno vidljivost spo-
menika, so udeleženci pogovora
predlagali, da se zagotovi soraz-
merna osvetljenost objekta. Po
Kovačevem pa bi tudi bilo
potrebno, da se dela pri zaščiti in
prezentaciji spomenika vključijo
v proračun mestne občine Ptuj,
da bi se s tem zagotovila izraba
sredstev iz programa Eureka,
kot to izhaja že iz pogodbe med
Pokrajinskim muzejem Ptuj in
Eureko. Pogodba je bila podpi-
sana že v letu 1976. Direktorica
Pokrajinskega muzeja Ptuj dr.
Marjeta Ciglenečki je ob pod-
prtju pobude o zaščiti menila, da
bi si Pokrajinski muzej in mesto
Ptuj morala prizadevati, da bi do
odlitka spomenika prišlo čim
prej, saj mu je čas naredili že ve-
liko škodo. Za nadaljnjo zaščito
in prezentacijo Orfejevega spo-
menika pa so pomembni sklepi,
ki se nanašajo na revidiranje po-
godbe med Pokrajinskim muze-
jem Ptuj in Eureko, zagotovitev
sredstev za restavracijo temeljne
plošče in izdelavo načrtov
steklene zaščite spomenika.
MG
SPODNJE PODRAVJE
Sreianie predstavnikov župnijskih karitas
9. marca so se pri sv. Ožbaltu na Ptuju na rednem mesečnem
srečanju sestali predstavniki župnijskih Karitas ptujske in
završke dekanije.
- Grozote in dejanja, ki jih je vo-
jna povzročila v BIH, so mnogi
preživeli, toda ostaja vprašanje,
ali bodo lahko preživeli v miru,
ker v BIH ni medicinske in soci-
alne oskrbe, ker živijo ljudje v
napol porušenih hišah in ker ni-
majo sredstev za preživljanje.
Zato župnijske Karitas pozivajo
vse dobre ljudi k vse slovenski
akciji Karitas "Streha nad gla-
vo", s katero želijo pomagati tis-
tim v BIH, ki so jim strahote vo-
jne vzele vse, kar so imeli. Vsi, ki
bi želeli lajšati stiske tam
živečim ljudem, dobite
položnice, s katerimi lahko
nakažete svoja sredstva, v
domači župniji ali na pošti.
Župnijska Karitas sv. Jurij na
Ptuju v svojih prostorih opravlja
merjenje krvnega pritiska. Meri-
jo ga vsako sredo od 9. do 12.
ure. Merjenje velja tudi za
zdravstveni dom.
V župnijski Karitas sv. Ožbalt
na Ptuju deluje svetovalne
služba. Svetujejo: odvetnica ga.
Cačkovič, viš. medicinska sestra
ga. Pajič in dipl. psihologinja ga.
Kolenko. Vse informacije v zve-
zi z brezplačnim svetovanjem
dobite na tel. 771-844, to je v
župnišču pri sv. Ožbaltu. Na is-
tem naslovu se lahko dogovorite
tudi za termin svetovanja.
Župnijska Karitas sv. Ožbalt
nudi brezplačno pomoč pri
izpolnjevanju davčnih napovedi
za odmero dohodnine za leto
1998: v sredo, 17. marca, in v pe-
tek, 19. marca, od 8. do 12. ure
ter od 16. do 17. ure. S seboj pri-
nesite: osebno izkaznico, davčno
številko, sporočilo izplačevalca
OD o izplačilu v letu 1998, spo-
ročilo pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja, podatke o
katastrskem dohodku, podatke o
vzdrževanih^ družinskih članih,
njihovo EMŠO in davčno števil-
ko.
Davčna napoved za leto 1998
Vam bodo pomagali brezplačno
izpolniti tudi v prostorih Občine
Videm v Vidmu pri Ptuju vsak
delavnik od 8. do 10. ure, v sredo
pa še od 15. do 18. ure. Pomagali
Vam bodo izpolniti še vlogo za
otroški in varstveni dodatek.
Vloge bodo izpolnjevali vse do
30. marca. S seboj prinesite
potrebne dokumente. Vloge v
Vidmu pri Ptuju izpolnjujejo na
predlog SKD, Občini Videm pa
se zahvaljujejo za brezplačno
odstopljene prostore v ta namen.
VIDEM / ZELENI VABIJO V ČAST
POMLADI
Kaj nam ostane^
če izpustimo iz
rok prihodnost
Družba je uravnotežena in se razvija sonaravno takrat, ko je
zagotovljen eksistenčni razvoj vsem vrstam v ekosistemu.
Zeleni Vidma želimo in hočemo pomagati k ravnovesju eko-
sistema naše bližnje in širše okolice, zato bomo v čast pomladi
izvedli tradicionalno ozelenitev - akcijo delitve drevesnih sadik.
Z akcijo želimo občane spomniti, da so del ekosistema, na kate-
rega imamo pomemben vpliv, posebej še ob nestrokovnem in
nepremišljenem ravnanju, torej da pričnemo ekološko raz-
mišljati in se tudi sonaravno obnašati.
Zeleni Vidma želimo, da bodo razdeljene drevesne sadike
(smreka, bor, divja češnja in dren) vsajene na skrbno izbrano lo-
kacijo ter se bodo lahko razvile v enkratno pojavno obliko lesna-
te rastline.
Akcija delitve drevesnih sadik bo v soboto, 20. marca, ob 10.
uri pred občinsko zgradbo v Vidmu.
Predsednik Zelenih Vidma
mag. Ivan Božičice, prof.
Objemati drevo je morda neumno, podreti ga pa še bolj.
Loesje
4
četrtek, 18. marec 1999 - tednik
J '
GLEDALIŠČE PTUJ / festival monodrame ptuj '99
Nastopilo bo 14 igrakev
Jutri zvečer ob 19.30 se bo z nastopom Saše Pavček začel
že drugi Festival monodrame, ki ga Gledališče Ptuj prire-
ja vsaki dve leti. V letošnjem tekmovalnem programu bo v
času od 19. do 31. marca nastopilo kar 14 igralcev, ki se
bodo z novimi monodramami potegovali za nagrado stro-
kovne žirije za najboljšo uprizoritev. Žirijo sestavljajo
igralka Milena Muhič, kritičarka Katarina Klančnik-
Kocutar in režiser Jaša Jamnik.
Letošnji festival bo v znamenju
imenitnih igralskih imen: Zijah
A. Sokolovič, Štefka Drolc,
Lučka Počkaj, Brane Šturbej, Iva
Zupančič, Mojca Partljič, Peter
Ternovšek, Saša Pavček ...
Vabimo Vas, da se udeležite slo-
venskega praznika igralstva na
Ptuju! Vse predstave (razen dopol-
danskih) so ob 19.30.
Glavni pokrovitelj festivala je
Perutnina Ptuj, d.d.
PROGRAM FESTIVALA:
petek, 19. marca: Marjan
Tomšič: Bužec on, biižca jaz;
režija: Boris Cavazza, Primorski
poletni festival. Igra: Saša
Pavček;
sobota, 20. marca: Patrick
Szskind: Kontrabas-, režija: Aleš
Novak, Mestno gledališče ljubl-
jansko. Igra: Slavko Cerjak;
nedelja, 21. marca: Anton Pav-
lovič Čehov - Zijah A. Sokolovič:
Medved; režija in igra: Zijah A.
Sokolovič;
ponedeljek, 22. marca: Willy
Russell: Štefka Valentin; režija: Pe-
ter Srpčič, Gledališče Ptuj. Igra:
Alenka Tetičkovič;
torek, 23. marca, dopoldne:
Matea Reba: Lajnarska (1999-
2000); režija: Peter Militarov, Em-
blem Kranj & GUD Kranjski ko-
medijanti. Igra: Rastko Tepina;
ob 19.30: Marko Sosič: Balerina,
balerina; režija: Branko Završan,
Slovensko stalno gledališče Trst.
Igra: Lučka Počkaj;
sreda, 24. marca: avtorski pro-
jekt Damirja Zlatarja Freya Igrati;
Koreodrama Ljubljana. Igra: Iva
Zupančič;
četrtek, 25. marca, dopoldne:
Pavel Polak (po motivih bratov
Grimm): Pepelka; Lutkovno gle-
dališče Maribor. Igra: Metka Jure.
ob 19.30: Hitler medju nama. Igra:
Marinko Nikolič;
petek, 26. marca: D. Zlatar Frey:
Beckett; Koreodrama Ljubljana.
Igra: Štefka Drolc;
sobota, 27. marca: Wilhelm
Reich: Govor malemu človeku; Gle-
dališče Ptuj. Igra: Vlado Novak -
STOTA PONOVITEV;
nedelja, 28. marca: T. Partljič:
Čistilka Marija; Kulturni hram
Moste. Igra: Mojca Partljič;
ponedeljek, 29. marca, dopoldne
P. Ternovšek (po motivih Z. Balo-
ga): Klobukovci; Lutkovno gleda-
lišče Maribor. Igra P. Ternovšek;
ob 19.30 Dušan Jovanovič: Kara-
jan C; A Agencija Urške Alič.
Igra: Brane Šturbej;
torek, 30. marca, ob 19.30: avtor-
ki projekt Maruše Geymayer-
Oblak: Moskovsk. Igra: Maruša
Geymayer-Oblak;
sreda, 31. marca: svečana podeli-
tev nagrade za najboljšo mono-
dramsko uprizoritev; Branko
Miklavc: Pomarančnik.
9P
ELEKTRO SOLA PTUJ / pogovor-z ravnateljem rajkom fajtom
Sirog^ a pošten včlfel/
Rajko Fajt je bil med prvimi učitelji, ki so na noge posta-
vili elektro šolo na Ptuju. To je bila njegova prva služba
in jo opravlja še danes, čeprav zadnja tri leta v vlogi
ravnatelja. Šolo poziia v dno duše, saj z njo živi že pet-
naici lot
Leto 1983 je bilo zanj pre-
lomno: diplomiral je, dobil prvo
službo in bil razrednik prvi vpi-
sani generaciji. V petnajstih le-
tih je doživel veliko lepega,
predvsem pa smešnega, saj je po
naravi veseljak, prav tako pa nje-
gov tim. V začetni fazi razvoja
šole, ko je bilo težko nabaviti so-
dobno opremo za nemoten
pouk, so se morali znajti po svo-
je. Tako nam je zaupal eno svo-
jih anekdot. V Avstrijo so se sku-
paj s kolegi odpravili po novejšo
opremo, in da bi bilo vse skupaj
ceneje, so blago poizkušali preko
meje "prešvercati". Na mejnem
prehodu Jurij pa so naleteli na
pregled carinikov. Medtem ko
so jih ti prepričevali, da dvomijo
o njihovi službeni poti v Avstri-
jo in o izpopolnjevanju, so jim
podrobno pregledali avtomobil.
Po dveh urah prepričevanja na
carini so se znašli samo v
spodnjicah. Ker cariniki
pričakovanega niso odkrili, so
pot nadaljevali. Končni rezultat
te komedije so bili novi usmer-
niki v eni izmed specializiranih
učilnic za praktični pouk.
"Čeprav so takšni in drugačni
spomini lepi in se ob njih prav
gotovo nasmejimo, pa se v pre-
teklost ne bi vračali. Veseli smo
da smo po svojih močeh poma-
gali, da bi postavili čim trdnejše
temelje šole. Ali so dovolj trdni,
bodo pokazale generacije, ki se
bodo šele vpisale. Dijaki genera-
cij, za katerimi so se šolska vrata
že zaprla, se danes več kot
uspešno pojavljajo v delavnem
okolju. Vloženo znanje se torej
vrača. Z optimizmom zremo na-
prej, novi časi prinašajo nove iz-
zive, ki bodo nekoč le spomin.
Po naravi sem "borec", kakšni
pa so rezultati, morajo oceniti
drugi, ki spremljajo šolo že nekaj
časa. Dejali so, da sem bil strog
učitelj, a pošten," pravi Rajko
Fajt.
MIlan Kraint
Ravnatelj Rajko Fajt, dipl. ing. el.	Foto: Nini

»Slončkov
milijon za otroke«
v Tednikovi knjigarnici vas,
spoštovane bralke in bralci,
še nikoli nisem nagovarjala k
nakupu kakšne knjige, kakor
vas bom danes. Običajno va-
bim po predstavljene knjige v
knjižnico, kvečjemu sem vam
tu in tam prišepnila, da bi ta
ali ona knjiga zares sodila v
domačo knjižnico ali pa bi
bila primerno darilo. Danes
pa si vas drznem odkrito
poprositi: kupite odlično sli-
kanico z naslovom Zakaj je
bil rožnati slonček žalosten in
kako je spet postal srečen pi-
sateljice Monike VVeitze in
ilustratorja Erica Battuta, ki je
nedavno izšla pri založbi Slo-
venska knjiga v prevodu Mi-
lene Žnideršič.
Slikanica o rožnatem slončku
je dragocena pripoved o pre-
magovanju bolečine in žalos-
ti. Ti življenja vsakdanji so-
potnici sta še posebno trpki,
ko prizadeneta ranljivo
otroško dušo. Avtorica bese-
dila je spretno zameglila
poučnovzgojni namen slika-
nice v družino slonov. Beni je
majhen rožnati slonček, ki ga
odlikujeta veselje in priljubl-
jenost. Predi, pikasti slonček,
je Benijev najboljši prijatelj in
večino časa preživita pri
skupnih igrah. Tako dobro se
razumeta, da tudi brez besed
vesta vse drug o drugem.
Nekega dne se Fredijeva
družina odseli daleč stran in
Benijevo srce zajame neiz-
merna žalost. Rožnatemu
slončku je brez najboljšega
prijatelja vse pusto in prazno,
celo za hrano in igre se ne
zmeni. Odrasli sloni skušajo
slončka potolažiti, a malček,
kljub želji po veselju, tone v
vedno globljo žalost dokler
ne poišče pomoči sove
Modrijanke. Ta pozorno pris-
luhne slončkovim tegobam
in po premisleku reče:
»Tri stvari lahko narediš.
Prvič: da jokaš, ko si žalos-
ten, ne glede na to, kaj bodo
rekli drugi. Z jokom je namreč
tako kot z velikim deževnim
oblakom, ki je po dežju spet
lahek in svetal. Drugič: z ne-
kom, ki ga imaš rad, se pogo-
vori o svojih težavah. In tret-
jič: prijatelju poišči poseben
prostor v svojem srcu, tako
se ga boš spominjal in bo
vedno pri tebi.«
»In še nekaj,« je dodala
Modrijanka, »pomagal ti bo
tudi čas. Tvoja bolečina bo
vse manjša, kot bo mineval
čas.«
Beniju so modri nasveti sove
pomagali: ni več skrival
žalosti in zjokal je jezerce
solz; z mamo se je pogovoril
o Frediju in mu v svojem
srčku odprl prav poseben
predal. Tako je rožnati
slonček premagal žalost in
zopet se je veselo igral s pri-
jatelji.
In zakaj si ne bi te imenitne
slikanice enostavno izposo-
dili v knjižnici? Zato ker se
boste z nakupom vključili v
DOBRODELNO AKCIJO ZA
NOVO PEDIATRIČNO KLINI-
KO V LJUBLJANI. Slikanica
stane 2.940 tolarjev in od
vsakega prodanega izvoda
bo šel tisočak za bolnišnico,
ki bi jo naši otroci že davno
morali imeti. Slikanico, ki bo
pomagala zbrati slončkov
milijon za otroke, lahko
naročite pri Slovenski knjigi.
Rožna dolina C.II./7, Ljublja-
na, ali na brezplačni telefon
080 15 11. Akcija
SLONČKOV MILIJON ZA OT-
ROKE je dosegljiva tudi na
internet straneh Slovenske
knjige »http:/www.slo-knji-
ga.si/skm-sloncek-klinika.h
tm«. Tako zbran denar za iz-
gradnjo klinike bo predvido-
ma svečano predan Skladu
za izgradnjo nove Pediat-
rične klinike v Ljubljani 2. ap-
rila (mednarodni dan knjig za
otroke).
LIliana Klemenili
filmski kotiček
IDriavni sovražnik
(Enemy of the State)	I
Ali ste vedeli, da je na štiristo satelitov v Zemljini I
orbiti le eden usmerjen proti zvezdam, vsi drugi pa I
opazujejo nas, Zemljane? Pomahajte, morda ste v j
tem trenutku prav vi zvezda kamere iznad oblakov. I
Mirno življenje odvetnika (Will Smith) zmoti na vi-j
dez nepomemben dogodek - v svoje roke dobil
predmet, zaradi katerega postane tarča skrivnostne I
vladne organizacije. Le-ta ima na voljo najnovejšo I
tehnologijo, ki ji omogoča popolno nadzorovanje j
svoje žrtve. Zmaga dobrega nad zlim postane od-j
visna od iznajdljivosti preganjane žrtve ...	I
I Če znano osebnost zalotijo v kočljivem položaju z j
osebo istega spola, je to škandal. Če jo najdejo v I
I isti pozi s partnerjem, govorimo o pomanjkanju za-1
I sebnosti. Kje se torej končuje zasebnost in pričenjal
I pravica do obveščenosti? Pričujoči film vam boj
I razkril, da je pravica do zasebnosti premnogokratl
I kršena, toda kaj bi se zgodilo, če država svojih
I prestopnikov sploh ne bi več smela nadzorovati? SI
I tem problemom se film ne ukvarja, zato pa toliko!
I bolj oriše prvo plat medalje, zato pazite, da ne bos-j
I te dobili fobije pred nadzornimi aprati vlade.
I Film je predvsem dobra akcija, v kateri blesti Will
I Smith. Verjetno vas bo s to vlogo presenetil; odpo-
j vedal se ja namreč tako lovu na male zelene može
I kot zanj značilnim šalam. Spoznali boste "resnega"
I VVilla, vendar zato nič manj zanimivega,
I Kakšna pa je vaša definicija zasebnosti? Morda res
I nimate problemov s prisluškovalnimi napravami,
I toda verjamem, da se tudi z rekom "V dvoje je
I lepše" ne strinjate vedno. Na primer prav zdaj, ko bi
I radi v miru prelistali svoj časopis ...
I_Nataša Žvran I
tednik - četrtek, 18, marec 1999
5

PTUJ / breški upokojenci pripravili razstavo
Vse so ustvarile
pridne roke
Bogata in zanimiva je bila tudi tretja razstava ročnih del in
umetnin v prostorih Društva upokojencev Ivana Rudolfa na
Bregu pri Ptuju. Skrbno jo je pripravljala upokojenka Marija
Trstenjak in k sodelovanju uspela privabiti ne samo domače
upokojence, temveč tudi ustvarjalne prijatelje iz okoliških
društev, OŠ Breg, otroški vrtec Breg, Zavod dr. Marijana
Borštnerja iz Dornave in Dom upokojencev Ptuj. Štirideset
razstavljavcev je prikazalo kar 300 izdelkov.
V knjigo vtisov je ena od obis-
kovalk lepo zapisala, da so vse
skupaj ustvarile pridne roke in
zlato srce, zato si ljubiteljski
»umetniki« zaslužijo vse čestitke
in pohvale. Razstavili so: gobeli-
ne, prte in prtiče, pletarske izdel-
ke, izdelke iz lesa in gline, okras-
ke iz posušenega testa, lepo
okrašena velikonočna jajca in
drugo praznično okrasje, tapiseri-
je, pletenine, shke na steklu,
proizvode iz domačega sadja in
sladke domače dobrote, ki so jih
pripravile upokojenke. Vsakemu
obiskovalcu so ponudili kaj
sladkega za pod zob, manjše po-
zornosti pa so bile deležne obis-
kovalke, ki so ob prazniku - dne-
vu žensk prejele čestitko in šopek
zvončkov. Kar nekaj razstavlje-
nih izdelkov je bilo na prodaj,
tako da je bilo priložnosti za
obisk razstave več kot dovolj.
Avtorica razstave Marija
Trstenjak je bila presrečna, saj je
letos k sodelovanju pridobila še
več razstavljavcev kot na
prejšnjih dveh razstavah, s posta-
vitvijo pa je imela precej dela, saj
društveni prostorih postajajo že
skoraj premajhni za tako obsežno
razstavo. »Samo enkrat na leto se
imamo upokojenci na tem
območju priložnost predstaviti s
svojimi ročnimi deli, zato se vsa-
ko leto znova posebej potrudimo.
V društvu imamo kar nekaj čla-
nov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z
marsičim, vendar so potrebni
vzpodbude. Veseli me, da se na
razstavi predstavljamo ustvarjalci
najrazličnejših starosti, rekla bi
kar od najmlajšega do najsta-
rejšega, z razstavo pa naznanjamo
tudi prihajajočo pomlad, saj času
primerno s cvetjem olepšamo
razstavni prostor,« je še povedala
Trstenjakova.
Med letom pa breškim upoko-
jencem ne manjka številnih dru-
gih aktivnosti, saj se v društvenih
prostorih srečujejo dvakrat na te-
den, pripravijo praznične zabave,
veliko se družijo z drugimi
društvi upokojencev in ne zamu-
dijo nobenega od načrtovanih
izletov. Društvo trenutno šteje že
265 članov, najstarejše in bolne
pa obiščejo tudi na domu, kajti
pogovor in skromno darilo sta
zanje že majhno bogastvo, pravijo
v društvu.
Tatjana Mohorko
V treh dneh si je razstavo ročnih In umetniških del pri breških upokojencih ogledali lepo
število ljudi.	Foto: TM
Nagradno turistiino
Na Ptujskem so te dni v os-
predju priprave na 10., jubile-
jno razstavo Dobrote slovens-
kih kmetij, ki bo v minoritskem
samostanu v Ptuju od 22. do
25. aprila in na kateri bo z
domačimi izdelki sodelovalo
okrog 450 kmetij iz Slovenije in
zamejstva. Najbolje ocenjenim
izdelkom bodo podelili bronas-
ta, srebrna In zlata priznanja,
izdelkom, ki so trikrat zapored
prejeli zlato priznanje, pa zna-
ke kakovosti. Program jubile-
jne razstave Dobrote slovens-
kih kmetij so predstavili tudi na
sejmu Alpe Adrla, največjem
slovenskem turističnem sejmu.
Na fotografiji izpred treh tednov
je bila cerkev sv. Marjete v
Gorišnici. Nagrado bo prejela
Terezija Buciier iz Viktringa v
Avstriji. Čestitamo!
Z nagradnim turističnim
vprašanjem smo se tokrat prese-
lili na Dravsko polje. V žup-
nijskem uradu so nam prijazno
posredovali veliko zanimivih po-
datkov o cerkvi. Najstarejši del
cerkve na fotografiji je še ro-
manski, iz 13. stoletja. Leta 1445
je družina Schaumberg dala cer-
kev pozidati in tako sta nastala
tudi gotski prezbiterij
in kor. Leta 1532 so
cerkev močno poško-
dovali Turki, vendar je
bila kmalu obnovljena.
Stranske kapele so
bile pozidane v 18.
stoletju. Po epidemiji
kuge v letu 1645 so fa-
rani v neposredni
bližini cerkve postavili
kapelo sv. Roka. Ta je
bila ukinjena v času
jožefinskih reform, kip
sv. Roka pa so pre-
nesli v cerkev, tako da
vprašanje
je oltar sv. Roka danes najdra-
gocenejši del cerkvene opreme.
Posebnost cerkve so tudi relikvi-
je, ki jih hranijo še danes. Žup-
nijska kronika nam pove, daje na
romanju leta 1741 bilo v cerkvici
sv. Jurija pod Donačko goro od
strele ubitih kar 59 faranov. Ko je
novica o tej nesreči prispela v
Rim, so od tam v farno cerkev
poslali relikvije sv. Donata v
tolažbo sorodnikom in drugim.
Okraske za relikvije so izdelale
sestre dominikanke iz samosta-
na Studenice. Glavni oltar cer-
kve, po kateri vprašujemo, je no-
vejši, iz leta 1930. Po naročilu
znamenitega župnika Jakoba
Sokliča so ga izdelali v Sojčevi
delavnici v Mariboru. Zavetnik
cerkve je običajno predstavljen s
kotlom, iz katerega se kadi para.
Po izročilu naj bi zavetnika cer-
kve, sicer sodobnika znamenite-
ga ptujskega škofa Viktorina
ptujskega, še kot mladeniča
umorili tako, da so ga vrgli v kotel
vrelega olja ali svinca v času Dio-
klecijanovega preganjanja krist-
janov. Omenjeni svetnik je na
Slovenskem zelo pribljubljen -
kar nekaj krajev nosi njegovo
ime, tudi ta, v katerem stoji danes
predstavljena cerkev. Godovni
dan tega svetnika je 15. junij, od
tod je tudi znan slovenski prego-
vor, da je to svetnik, ki je "češenj
sit". Nagrada za pravilen odgovor
je spominek Ruja, katalog turis-
tične ponudbe Ruja in okolice
ter majica. Odgovore pričakuje-
mo v uredništvu Tednika,
Raičeva ulica 6, do 19. marca.
Katera cerkev na Dravskem polju je
na fotografiji? Foto: T. Mohorko
nagradno turistično vprašanje
Katera cerkev na Dravskem polju je na fotografiji?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:.....................................................................................
U:::::::........................................................................................
VIDEM / 13. festival turističnih podmladkov
Naiboliši 50 bili Videmiani
Pri komisiji si je največ točk prislužil turistični krožek OŠ Videm. Najmlajši so na odru
predstavili svoj kraj v zgodovini in sedanjosti, poleg tega pa poskrbeli še za "turiste" iz
Ljubljane.	Foto: TM
Turizem je bilo osrednje vodilo nedavnega regijskega srečanja
osnovnošolskih turističnih krožkov, katerega gostitelji so bili
učenci in delavci OŠ Videm. Tam je bil že 13. otroški turis-
tični festival Turizmu pomaga lastna glava z letošnjo temo
Naš kraj - turistični kraj, ki so jo učenci morali predstaviti v
raziskovalni nalogi, razstavi in kratki odrski predstavitvi. ]\a
tekmovanju so se pomerile OŠ Destmik, Juršinci, Tomaž pri
Ormožu, Ivanjkovci, Središče ob Dravi, Podlehnik, Gorišnica
in domačini - Videmčani.
Vsaka predstavitev turističnih
podmladkov je bila posebej zani-
miva in po svoje enkratna, vsaka
skupina se je trudila in na odru
želela predstaviti svoj kraj skozi
njegove značilnosti in posebnos-
ti. Sicer pa kot je dejala videmska
ravnateljica Marija Šmigoc, je
naloga turističnih krožkov po
naših šolah spoznati drobce v
svojem kraju, jih vzljubiti in jih
predstavit drugim. Če želimo, da
jih bodo cenili drugi, jih moramo
ceniti sami, je dodala Šmigočeva.
Kratke gledališke predstavitve
v pristni ljudski govorici in
narečju so govorile o lepotah in
zanimivostih, o običajih,
kmečkih dobrotah, spominkih,
zdravi prehrani, turistični
ponudbi in izletništvu, vsi skupaj
pa so prispevali del k rapoju tu-
rizma v kraju samemu. Če hočeš,
da te kdo obišče, mora vedeti, da
si, so povedali Destrničani,
Juršinčani so svoji predstavitvi
dali naslov Da boste vedeli, od kod
prihajamo in se predstavili s trsno
cepljenko in trsom, turistični
krožek od Sv. Tomaža pri
Ormožu pa je predstavil pla-
ninsko - učno pot skozi domače
kraje. Ivanjkovčani so popotnike
popeljali po prleških gričih, tu-
ristični podmladek iz Središča ob
Dravi je govoril o zdravi prehrani
kot turistični ponudbi svojega
kraj in okolice, Videmčani so tu-
riste popeljali po občini Videm in
med njenimi lepotami, Podleh-
ničani so predstavili lepote Haloz
in turistično društvo,
Gorišničani pa kmečko gostiivaje
na Dominkovi domačiji.
Z delom in predstavitvami tu-
rističnih podmladkov je bil zado-
voljen tudi predstavnik Turis-
tične zveze Slovenije Jurij
Smrdelj, ki je med drugim dejal,
da so pri nalogah ocenjevali upo-
rabnost, obliko in usklajenost na-
loge s prvotnim naslovom, lepo
pripravljeni so bili razstavni
kotički in odrske predstavitve z
lepo sceno. Tako so si vsi sodelu-
joči prislužili bronasta priznanja
na regijskem tekmovanju, po
mnenju ocenjevalne komisije pa
so bih najboljši in najizvirnejši
gostitelji turističnega krožka OŠ
Videm z mentoricama Ksenijo
Samojlenko in Marijo Cernila.
Ti se bodo 15. in 16. aprila ude-
ležili državnega tekmovanja tu-
rističnih podmladkov v Lendavi
in tam jim želimo veliko sreče, ki
jo bodo še kako potrebovali za
nov uspeh. Ponosni so na svojo
naravoslovno učno pot Šturmo-
vci, po kateri so do danes popelja-
li že veliko obiskovalcev, ponosni
so na bogastvo kulturno-
zgodvinskih znamenitosti v svo-
jem kraju, na prijazne ljudi in na
koncu dodajajo: "Veliko lepega je
pri nas, vsak košček naše pokraji-
ne je čudovit. Pridite k nam!"
T. Mohorko
6
četrtek, 18. marec 1999 - tednik
■mikiii
Kušhmg'^ nmmm^
Zeleniavne priloge
Priloge iz zelenjave so pogosto na jedilniku v naših gostinskih
lokalih in tudi doma.
Zelenjava je glede svoje raznoli-
kosti živilo, ki je primerno za vse
toplotne postopke. Tako jo pogos-
to dušimo, kuhamo, pražimo,
cvremo in tudi pečemo. Najpri-
mernejši postopek je dušenje, pri
katerem zelenjava ohrani največ
svoje hranilne vrednosti in pokri-
va veliko potreb po vitaminih, mi-
neralih in vlakninah.
Pogosto slišimo da zelenjavo
pripravimo po dunajsko, po
angleško, po francosko in po
poljsko.
Zelenjava po angleško pomeni,
da v majhni količini slanega kro-
pa skuhamo zelenjavo tako, da ni
premehka oziroma da je pri ug-
rizu v sredini nekoliko čvrsta.
Kuhano odcedimo, vsipljemo na
segret krožnik ali ploščo ter nanjo
položimo košček masla, ki smo ga
lahko povaljali v sesekljanem pe-
teršilju ali narezanem drobnjaku.
Tako pripravljeno zelenjavo takoj
serviramo.
Velikokrat pripravljamo zelen-
javo tudi po poljsko. Pripravimo
jo tako, da jo prav tako skuhamo v
slanem kropu. Vode imamo v po-
sodi le toliko, da je zelenjava z njo
pokrita. Zelenjavo pa bi lahko
predhodno zmehčali tudi z dušen-
jem. Kuhano odcedimo, in pre-
den jo ponudimo, jo prelijemo s
prepraženimi finimi drobtinica-
mi. Drobtinice prepražimo na
maslu ali kvalitetni margarini.
Najpogosteje po poljsko
pripravljamo cvetačo, brokoli,
beluše in krompir.
Najbolj znan način priprave ze-
lenjave pa je zelenjava po francos-
ko, ki jo pripravimo tako, da ze-
lenjavo prav tako najprej skuha-
mo v manjši količini slane vode
ali zdušimo. Zelenjavo praviloma
med kuhanjem pokrivamo, razen
ko kuhamo špinačo, blitvo in bro-
koli, kjer je priporočljivejše ku-
hanje v odkriti posodi, saj omen-
jena zelenjava spremeni barvo iz
tipične zelene na sivkasto zeleno.
Kuhano ali zdušeno zelenjavo
prav tako odcedimo in jo na hitro
sotiramo na maslu ali kuhano tik
pred serviranjem prelijemo z raz-
taljenim maslom. Po francosko
najpogosteje pripravljamo grah,
korenje, koruzo, artičoke, brstični
ohrovt in stročji fižol.
Nekoliko manj pogosto pa
srečujemo zelenjavo, pripravljeno
po dunajsko oziroma zelenjavo, ki
jo pripravimo s prežganjem ali
bešamelom. Pripravimo jo tako,
da zelenjavo skuhamo ali zdušimo
do mehkega, posebej pa pripravi-
mo svetlo prežganje ali bešamel.
Razmerje med zelenjavo in
bešamelom naj bo dve tretjini ze-
lenjave in tretjina bešamela ali
svetlega prežganja. Prežganje ali
bešamel sicer zelenjavo lepo veže,
vendar je zaradi tega nekoliko
težje prebavljiva, sama jed pa je iz-
datnejša. In ravno zaradi tega
pripravljanje zelenjave po du-
najsko srečujemo bolj poredko,
pripravljamo jo le ob nekaterih
priljubljenih prikuhah, kjer je ne-
pogrešljiva. Po dunajsko najpo-
gosteje pripravljamo kolerabico.
grah, kumare in korenje.
Velikokrat pa slišimo tudi izraz
francoska obloga, ki narekuje ze-
lenjavo, pripravljeno po francos-
ko, tako kot sem omenila, vendar
ne zajema ene same vrste zelenja-
ve, ampak naj bi zajemala 5 do 6
različnih vrst zelenjave, ki med
sabo niso pomešane, in jih tik
pred serviranjem prelijemo z raz-
taljenim maslom ali na maslu so-
tiramo.
Kolerabico po dunajsko pripra-
vimo tako, da kolerabici odstrani-
mo slabe in ovenele liste, zdrave
in mlade pa po potrebi osmuka-
mo. Če imajo hsti debelejše žile,
jih prav tako odstranimo. Liste
zrežemo na rezance, kolerabico pa
olupimo in narežemo na kocke.
Zavremo manjšo količino vode, jo
solimo in vanjo sipamo narezano
kolerabico. Posebej na maslu za-
rumenimo moko, jo zalijemo s
hladno vodo in gladko razkuha-
mo ter prilijemo po kolerabici, ko
je do polovice kuhana. Prežganje
in kolerabica naj se skupaj kuhata
vsaj 10 minut, da se moka skuha
in izgine okus po prežganju. Ko-
lerabico po okusu popramo in tik
pred serviranjem dodamo še kislo
smetano. Jed naj bo tako gosta, da
se po krožniku ne razliva. Pri
pripravi jedi ne uporabite preveč
moke; na 40 dekagramov očiščene
kolerabice vzamemo le 2 dekagra-
ma moke. Zelenjavo po dunajsko
bi lahko v večji por-
ciji ponudili tudi
kot samostojno jed.
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / « V VRTU *
Poiasi prebuiajoia se ito-
risva - ugodm la rasfiinje
Prihajajoča pomlad si po letošnji dolgi zimi počasi, toda vztrajno utira pot v deželo. Za
sadno drevje In pred pomladansko pozebo nezavarovano rastlinje, ki ob prezgodnji otoplit-
vi prehitro vzbrsti nato pa rado pozebe, so takšne vremenske razmere ob letošnjem preho-
du zime v pomlad ugodne. Tudi vremenski pregovor po ljudski modrosti o prezgodnji
pomladi ne obeta dobro: "Če breskve pred gregorjev|m (goduje 12. marca) cveto, trije eno
pojedo." Te namreč običajno pozebejo, letos pa v tem času še ne brste.
V	SADNEM VRTU pred spomladansko mužev-
nostjo, to je stanje sadnega drevja, preden se
prične v njem pretakati rastlinski sokovi, cepimo
sadne vrste koščičarjev - češnje, marelice in slive.
V tem obdobju cepimo na načine, pri katerih naj
bo spajanje žlahtnega dela cepiča s podlago na
čim daljšem območju podlubnega celičja - kambi-
ja. Zato cepljenje so primerni načini z dolago, sed-
lanjem, žlebičkanjem in cepljenje v razkol. Slednja
dva načina - žlebičkanje in cepljenje v razkol - sta
še posebej primerna pri precepljanju, ko cepimo v
debelejšo vejo dvoje ali več cepičev.
Spomladi, ko bodo podlage prešle v muževno
stanje in se prične lubje z lahkoto ločiti od lesnega
dela, cepimo sadno drevje na načine, ko cepiče
vlagamo za lub. Cepljenje za lub se bolje obnese
pri peškarjih - jablanah, hruškah in kutinah in ga
opravimo takrat, ko so podlage že dobro vzbrste-
le. Cepiči za omenjene načine cepljenja spomladi
naj bodo narezani pozimi in do uporabe hranjeni v
hladnem in temnem prostoru, da ohranijo stanje
zimskega mirovanja.
Za varstvo breskev, nektarink in drugih koščičar-
jev pred okužbo z rastlinsko glivično boleznijo
breskovo kodravostjo je obdobje, ko se rastline
prično prebujati iz stanja zimskega mirovanja in do
faze brstenja, odločilno, da jih s pravočasnim
škropljenjem ohranimo zdrave. Prvič škropimo, ko
so brsti še zaprti. Za to škropljenje uporabimo bak-
rene pripravke: cuprablau Z, kupropin, kupron ali
bakreno apno v odmerkih, priporočenih v pri-
loženih navodilih o uporabi. Drugič škropimo 10
dni po prvem škropljenju, ko brsti pokažejo prve
znake odpiranja, tokrat pa bakrene pripravke za-
menjamo z organskimi fungicidi, kot so delan, do-
din, topas, ne bo pa napak, če drugo škropljenje
opravimo z enakim pripravkom kot prvo.
Škropljenje mora biti opravljeno v mirnem in su-
hem vremenu, škropivo pa na drevesu ne sme
zmrzniti. Škropljenje mora biti temeljito opravljeno,
tako da ne ostane niti najmanjši del drevesnega
lubja nepoškropljen in da škropivo zalije brste.
V	OKRASNEM VRTU pričenja cveteti vse več
vrst zgodnjega spomladanskega rastlinja, okras-
nih čebulnic in grmovnic. Zvončki kot prvi znanilci
pomladi, ki so po jasah že pokukali izpod snega.
kažejo znake odcvetanja, to pa je tudi primerno
stanje, da gosto zraščene šope zvončkov, ko jim
cvetovi ovenijo, izkopljemo, razdelimo in ponovno
posadimo oziroma razsadimo. To obdobje je edi-
no v letu, ko si je mogoče z razsajevanjem in
razmnoževanjem travniških zgodnje cvetočih
zvončkov posaditi vrtno trato. Pri presajanju ravna-
mo s čebulnicami tako, da jim ne poškodujemo lis-
tov, ki so potrebni pri ponovnem vraščanju in vko-
reninjenju čebulice in njeni krepitvi za naslednjo
vegetacijo.
V ZELENJAVNEM VRTU so v tem predpomla-
danskem času že stekle priprave za pomladansko
setev in sajenje vrtnin. Za zgodnji krompirček velja,
da je najslajši iz domačega vrta, če pa k temu do-
damo še to, da uspeva že v hladnejših vremenskih
in talnih razmerah in skoraj v vseh tipih vrtnih tal,
se zlahka odločimo za sajenje zgodnjega krompir-
ja. Ko zemlja doseže vsaj 7 stopinj C talne toplote
in ko ni več nevarnosti zmrzali, lahko krompir že
posadimo na prosto. Z rastjo prične najbolje pri 12
stopinjah C. Njegova rastna doba je 90 do 140 dni,
odvisno od sorte. Za pridelovanje zgodnjega
krompirja izberemo ustrezno sorto, namenimo pa
mu tudi najboljšo, dobro pripravljeno in pognojeno
zemljo. Zgodnje sorte imajo genetsko lastnost, da
zrastejo v krajši rastni dobi, če pa seme pred
sajenjem na prosto še nakalimo, pa se mu rastna
doba za toliko še skrajša. Semenski krompir bo
nakaljen, če ga postavimo položenega v eno
vrstno v plitvih zabojčkih na svetel prostor s stalno
temperaturo 15 stopinj C, kjer bo v treh tednih toli-
ko vzbrstel, da ga lahko sadimo na prosto, ker se
je medtem že tudi zemlja primerno ogrela. V težjih
tleh gomolje sadimo plitveje, 4 do 6 cm globoko, v
peščenih tleh pa jih pokrijemo s 6 do 8 cm debelo
plastjo zemlje. Če posevek pokrijemo z vlakninas-
to folijo vrteksom, vznik krompirja pospešimo na-
jmanj za dva tedna. Krompirja ne smemo za-
povrstjo vsako leto saditi na isto gredo, temveč se
tja lahko vrača šele po 4 do 5 letih. Ne smemo ga
saditi na grede, kjer je bil predposevek grah, rdeča
pesa, paradižnik, zelena in vse vrste kapusnic.
Dobri sosedje so mu solatnice, fižol, peteršilj in
česen.
Miran Glušič, ing. agr.
PRIPRAVLJA MAG* BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 216. NAD
Mukon, družina In
duševno zdruvle
77. nadaljevanje
Zasvojenost in
družinsko okolje -
6. nad.
Druga značilnost skupine nar-
komanov je torej dejstvo, da so
doživljali v otroštvu številne
travme in strese. Hkrati pa ti
narkomani povedo, da so živeli v
družini v velikem kaosu, čeprav
izhajajo večinoma iz srednjega
meščanskega sloja. Visoki ideali
staršev, poudarek na redu in
čistočijk omformizmu, storil-
nostna motivacija, strah pred
avtoritetami in še vse drugo, kar
vlada v tem sloju, jih je odbilo
tako zelo, da so krenili po poti
revolta. Ker v taki družini
večinoma niso mogli razviti po-
zitivnih osebnostnih lastnosti,
si skušajo najti lastno identiteto
z nekakšnim fasadnim veden-
jem in potrjevanjem na socialno
nesprejemljiv oz. negativen
način. Beg v svet mamil, medita-
cij, subkulture in psevdoreligije
kaže, kako malo so sposobni
kreativne, družbeno relevantne
aktivnosti.
Pa si poglejmo še, kako mla-
dostniki narkomani ocenjujejo
svoje starše in kakšne značilnos-
ti jim pripisujejo. Te značilnosti
so: storilnost, redoljubnost, pot-
rošniška mentaliteta, zah-
tevnost, mistifikacija in demisti-
fikacija vsega, kar ni šlo v njihov
sklop pričakovanj in pogledov,
trud za afektivno kontrolo ("ne
pokaži čustev") in želja po soci-
alnem prestižu. Na žalost ima-
mo tudi tukaj opraviti z
današnjimi "našimi" ideali.
Če povzamemo ugotovitve o
družinah odvisnih od alkohola
in narkomanov, opazimo poleg
nekaterih razlik tudi vrsto skup-
nih potez. Toda posledica takih
družinskih odnosov je v vsakem
primeru ta, da utrpi otrokova
osebnost resen defekt. Ker je ta
hujši kot pri nevrozi, vendar
manjši kot pri endogeni psihozi,
govorimo o tako imenovanih
mejnih primerih. Po enotnem
mnenju mnogih avtorjev je za
zasvojene ljudi značilen ar-
haični strah pred identiteto (is-
tovetnostjo), ki rezultira iz po-
daljšane simbioze z materjo in
zgodnjih motenj razvoja Jaza.
Od tod pride do tega, da ti ljudje
nikoli niso razvili prave
osebnosti in so zato nesposobni
sklepati stabilne in trajne odno-
se z ljudmi in stvarmi. Iskanje
izgubljene identitete zato ni
možno po konstruktivni poti,
saj nastajajo ob tem številni
občutki krivde in strahu, pač pa
služijo temu alkohol in druge
droge.
Naslednjič pa o družini psiho-
somatskega bolnika.
mag. Bojan Šinko
BOLEZNI IN BOLEČINE / sporočila
našega telesa - 8
Infekcga je eden najpogbst^ših razlogov holez^sl^ega proi^e-
sa v našem telesu. Večina simptomov v akutnem stanju so vnet-
ja, pogosto je začetek navaden prehlad, nadaljuje pa se lahko
vse do vnetja pljuč. Pri vse latinsko poimenovanih diagnozah,
ki se končujejo z -itis, je vedno vzrok vnetje (npr. hepatitis, co-
litis, gastritis itd.).
Na področju vnetnih bolezni je
šolska medicina naredila velike
korake in doseglea velike uspehe.
Z odkritjem antibiotikov (penici-
lin) je uspelo zmanjšati število
smrtnih posledic. To pa ne pome-
ni, da imamo zaradi tega danes
manj infekcij, ampak imamo
boljše zaščitno orožje proti bolez-
nim.
Vnetje in njegovi procesi so
vedno borba med sovražniki (vi-
rus, bakterije in toksini) in
obrambnim sistemom telesa. Vsa-
ka taka borba se pokaže v obliki
otekline, bolečine, vročine, rdečih
področij itd.
V našem telesu se pokaže ob na-
padu bolezni podobno kot pri vo-
jni med dvema državama: najprej
v obhki majhnega mozoljčka pa
vse do velikega abscesa in do nje-
gove eksplozije.
Za boljše razumevanje tega pos-
topka moramo upoštevati ne samo
organsko stran, marveč tudi psi-
hosomatsko področje. Tudi člo-
vek lahko eksplodira, kot je to v
primeru vojne, če se nabere dovolj
osnove, ki gre na koncu koncev v
zrak. V tej situaciji nam naša za-
vest vedno nudi dve možnosti:
sprejem ali nasprotovanje tej situ-
aciji. Vseeno je, za katero stran se
odločimo, vedno nam manjka
druga. Ta odločitev pa nas
istočasno zapelje v konfliktno
stanje. Ob takih situacijah mar-
sikdo zapre oči pred zahtevo za
reševanje problematike itd. (otro-
ci dostikrat zamižijo, ker s tem
želijo postati nevidni). Z vsakim
umikom iz konfliktne situacije
povzročimo naraščanje obstoječih
nepredelanih slojev, s tem se za-
premo in ne dovolimo direktne
konfrontacije.
Najpozneje sedaj si poiščeta psi-
ha in telo drugi izhod ali ventil,
npr. skozi kožo ali organsko, ter s
tem dovolita vstop bakterijam in
drugim. Sedaj ni vprašanje
količina bakterij, virusov, toksi-
nov itd., marveč pripravljenost in
sprejem našega telesa le-teh v
notranjost. Šolska medicina defi-
nira to stanje kakor slabo
imunsko stanje. Ljudje, ki se
panično bojijoi okužb in sterilizi-
rajo vse v svoji okolici, pozabljajo
eno dejstvo: ni vprašanje količina
bakterij, marveč kakšen odnos
imamo do njih in kako živimo z
njimi.
Hipohondri so ljudje, ki se za-
vestno odločijo živeti v bolezni, s
tem da samememu sebi in okolici
dopovejo, kako so bolni. Človek
lahko samega sebe naredi bolnega
in to z vsako boleznijo, ki si jo
želi.
Tukaj lahko naredimo tudi pri-
merjavo s konflikti: čim več jih je.
tem večji je psihični pritisk. Tudi
sedaj je formula enaka: ni
vprašanje, koliko jih je, marveč
kako živim z njimi in na kakšen
način jih obvladujem. (Ob tej pri-
ložnosti ne bi rad na široko opiso-
val, da je naša psiha glavni vodja
našega imunskega sistema in
istočasno naš ventil).
Če nismo pripravljeni zavestno
sprejeti konflikta, nam naše telo
odpre vrata, skozi katera stopimc
v konflikt s svojim organizmom.
Tudi tukaj je šolska medicina ta-
koj na mestu z novo definicijo:
loci minoris resistentiae, kar po-
meni mesto z najmanjšim odpo-
rom - lokalna slabost notranjih
organov, bodisi prirojena ali po-
dedovana.
V prihodnjem prispevku si
bomo pogledali psihosomatično
povezavo.
Zdravko Grebenjak
KRVODAJALCI
2. MAREC - Cirit Ozmec, Cvetkovci 49, Janez Leskovar, Skrblje 7, Marija Korez,
Breg 15, Stanko Flegeric, Majšperk 30, Jože Hentak, Dornava 119, Miran Ke-
kec, Nova vas 43/a, Slavtca Veršič, Moškanjci 55, Stojan Petrovič, Stanečka
vas 16, Igor Anžel, Vintarovci 21/b.
4. MAREC - Srečko Dečko, Vodranci 17, Ivan Lešnik, Gerečja vas 103, Miran
Tušak, Gorišnica 106, Marija Bezjak, Podvinci 89/a, Janko Ozmec, Trgovišče
52, Milan Avguštin, Lešje 37, Franc Hrga, Juršinci 75, Marjan Škofič, Formin 7,
Miran Podhostnik, Zg. Hajdina 10, Jože Kokovntk, Draženci 16, Majda Pater-
nost, Stojnci 140/a, Daniel Nahberger, Zagrebška 118, Ptuj, Pavel Petrovič,
Moškanjci 53/a, Anton Toš, Podvinci 58, Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj, Ro-
man Hon/at, Piacerovci 14/a, Marijan Fesel, Zg. Hajdina 40, Joško Bratuša,
Zamušani 43/a, Silvo Božičko, Spuhlja 56/a, Edvard HojskI, Zg. Hajdina 145,
Peter Brmež, Ul. Franca Kosca 12, Ptuj, Gorazd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj,
Zvonko Žibrat, Draženska c. 14/d, Ptuj, Roman Resman, Kraigherjeva 3,
Kidričevo, Danijel Papotnik, Črešnjevec 26, Janez Meglič, Markovci 4/b, Jože.
Rubin, Jastrebci 34, Rado Rakar, Poljska c. 4, Rače, Mihael JerbiC, Moravci
136, Darij Komik, Dravska 12, Ptuj, Boštjan Pišek, Stari Log 56, Roman Karo,
Dravska 6, Ptuj, Milan Kozak, Miklošičeva 8, Ruj, Boris Kurbus, Prepolje 42,
Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko.
Glasovanje poteka do 31. marca 1999. Glasovnice pošljite na
naslov Radio - Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj, ali na naslo>
Revija VTV A, Vilharjeva 29, 1000 Ljubljana.
f ednik - četrtek, 18. marec 1999
7

strokovnjaki energetskosvetovalne pisarne svetujejo
Toplotne irpalke
Madalievanje iz
preišnje številke
2, Grelno število
Razmerje med pridobljeno to-
plotno energijo in vloženim de-
lom imenujemo grelno število.
Mjegova vrednost zavisi od vrste
toplotne črpalke in vira okoliške
toplote in v povprečju znaša 2,5
do 3 in tudi več. Grelno število je
odvisno je od temperature vira
toplote, ki ga izkoriščamo, ter od
temperature medija, s katerim
ogrevamo objekt. Grelno število
je višje, če ima vir toplote soraz-
merno visoko temperaturo ter če
je temperatura ogrevalnega me-
dija nizka. Omenjeno ugotovitev
lahko preverimo na diagramu 4.
Iz primera št. 1 je razvidno, da
imamo pri temperaturi vira OC
in temperaturi predtoka 55 C
grelno število 2,27. Iz primera št.
2 pa je razvidno, da imamo pri
temperaturi vira OC in tempera-
turi predtoka 40 C grelno število
3,12. Vsekakor očitna razlika, ki
dokazuje, da je vgradnja nizko-
temperaturnega	sistema
smotrna.
Med nizkotemperaturne ogre-
valne sisteme prištevamo talno
ogrevanje in ogrevanje z ventila-
torskimi konvektorji, pa tudi ra-
diatorsko ogrevanje, pri katerem
je temperaturni režim 55/45C ali
nižji.
Temperatura ogrevanja se med
letom spreminja, prav tako tem-
peratura vira toplote. Realno
energetsko sliko nam zato da le
letno grelno število, ki upošteva
razmerje med toplotnimi potre-
bami in vloženo energijo preko
celega leta, vključno s potrebno
energijo za dodatno ogrevanje (v
primeru, če toplotna črpalka ne
pokrije vseh toplotnih potreb
100 %).
5. Ekonomija in okolje
Sistemi s toplotnimi črpalkami
so običajno izvedeni tako, da
omogočajo ogrevanje in hlajenje
objektov, kar je iz energetskega,
ekološkega in investicijskega vi-
dika najugodnejša rešitev.
Naložba v toplotne črpalke je
ekonomsko posebej zanimiva
pri večjih objektih, kot so trgo-
vine, športni objekti, hoteli, ki
so vsi veliki potrošniki energije.
Po zbranih podatkih v Sloveni-
ji deluje nad 6000 malih toplot-
nih črpalk, ki izkoriščajo toploto
zraka za pripravo tople sanitarne
vode. Za primerjavo, na Šved-
skem se je število toplotnih
črpalk od leta 1985 do danes
povečalo od 120.000 na več kot
3.000.000 enot.
Uporaba toplotnih črpalk po-
meni poleg direktnega prihran-
ka -za uporabnika tudi širšo
družbeno korist. Povprečno go-
spodinjstvo s 4 člani porabi
dnevno približno 2001 sanitarne
vode, ogrete na 55 C. To pomeni
letno porabo 3400 kWh. Z upor-
abo toplotne črpalke lahko to
porabo zmanjšamo za dve tretji-
ni, torej za 2300 kWh.
Investicije v toplotne črpalke
ne prinašajo le visokih energet-
skih prihrankov, temveč tudi
občutno znižanje onesnaževanja
ozračja z žveplom, ogljikovim
dioksidom, dušikovimi oksidi in
sajami. V očeh ekološko
osveščenih potrošnikov imajo
tako toplotne črpalke dodatno
vrednost. Ministrstvo za gospo-
darske dejavnosti je v lanskem
letu dajalo nepovratna sredstva
za nakup toplotnih črpalk
občanom in podjetjem. Vendar
so bila ta sredstva v primerjavi z
drugimi državami mnogo
manjša, kot so npr. bila nepov-
ratna sredstva v Nemčiji. Po se-
daj znanih podatkih so nepov-
ratna sredstva za nakup toplot-
nih črpalk za občane v Nemčiji
znašala približno 30.000 SIT na
vsak kilovat toplotne moči
črpalke.
Boian Grobovšek,
univ.dipl.ing.
Energetskosvetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel.
778516, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak
ponedeljek in sredo od 16 do 18.30. Svetovanje je namen-
jeno učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč
vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v
učinkovito rabo energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite
zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo
uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju
okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju
bivalnih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obišče na ob-
jektu in po svetovanju vam pošljemo domov poročilo o na-
svetu. V pisarnah ENSVET si lahko občani ogledajo tudi
razpoložljivo strokovno literaturo.
Modra odipiitev o
nadxwitem odboru
Potem ko smo bili v prejšnjem občinskem svetu v občini
Gorišnica vajeni kratkih sej, izrednega sodelovanja med svet-
niki ravninskega in haloškega konca občine ter enotnih
odločitev, po novem ni več tako. Seje postajajo vse bolj pestre
in "zanimive", nekateri svetniki so glasni in odločni v svojih
razpravah, prevladuje politična volja in številne odločitve so
ponavadi zelo vprašljive.
Tako je bilo tudi na tretji seji
gorišniškega občinskega sveta
prejšnji četrtek, ko sicer niso
pregledali prihodkov in odhod-
kov za lansko leto, pa tudi ne
potrdili predloga o lokacijskem
načrtu za cesto Hajdina - Ormož,
odsek Gorišnica - Ormož, saj so k
temu dobili še strokovno pojasni-
lo in bodo o tej temi razpravljali
drugič. Strinjali so se z ustanovit-
vijo gospodarskega interesnega
zdrvttenja (njegove prednosti in
pričakovanja je predstavil mag.
Stanislav Gole), soglašali s
povišanjem ekonomske cene za
oba vrtca za 7 odstotkov in potrdi-
li odlok o občinskih cestah.
Na dolgo in široko pa so svetniki
razpravljali o vaških odborih, ki
so do sedaj - z redkimi izjemami -
dobro in zavzeto delali. Iz
Gruškovca, Moškanjcev in Para-
diža predlogov za člane vaških ob-
dorov namreč še niso prejeli,
čeprav je rok za to že zdavnaj po-
tekel, iz nekaterih naselij pa so
namesto petih predlagali celo se-
dem in osem članov. Nekateri
vaški odbori že delajo, je povedal
svetnik Igor Horvat, kljub temu
da jih občinski svet še ni lu^dno
potrdil. Predlagal je, da bi vse
vaške odbore ponovno obvestili in
jim dali rok, da se znova odločijo
in predlagajo petčlanske odbore,
ki bodo skrbeli za razvoj naselij in
svetu pomagali pri predlogih.
Tako morajo iz posameznih vasi
do 25. marca, takrat bo ponovna
seja občinskega sveta, predlagati
člane, o njih pa bo svet odločal v
pakem. Svetnik Zvonko Amečič
pa je menil, da so v občini lahko
srečni, če skupaj dobijo ljudi, ki
radi delajo, zato bi bilo prav, da
jih čim prej potrdijo, da bodo
lahko pričeli delo.
Z osnutkom statuta in poslovni-
ka se svetniki niso ukvarjali dol-
go, saj bodo oboje s popravki vred
imeli v potrditvi na prihodnji seji,
več časa pa so si vzeli za nove
občinske odbore in komisije. Ne-
katere so imenovali že na prejšnji
seji, preostale predloge pa so dobi-
li v potrditev tokrat in vse je že
kazalo, da tudi pri tej točki ne bo
daljše razprave. Zataknilo se je pri
zadnjem - nadzornem odboru, v
katerega je bilo predlaganih se-
dem namesto pet članov, vsi pa
naj bi bili po svetniškem mnenju
strokovnjaki na svojem področju
in bi lahko veliko prispevali k do-
bremu dele odbora. Na prejšnji
nadzorni odbor so nekateri imeli
očitke; tako je svetnik Janko Iva-
nuš dejal, da je bilo zadnje
poročilo tega odbora napisano že
skoraj kot ljubezensko pismo in
da pa bi se bilo nad tem vredno za-
misliti. Vztrajal je, da ima tudi So-
cialdemokratska stranka svojega
predstavnika v odboru, predlagal
pa je Jožico Kokot, s pojasnilom,
da si vsaka stranka v občinskem
svetu zasluži svojega predstavnika
v tako zelo pomembnem občin-
skem odboru. Predlog je podprl
tudi svetnik Jožef Kokot, ostala
mnenja svetnikov pa so bila delje-
na in razprava že kar predolga, nič
pa ni kazalo, da se bodo le lahko
odločili v dobro vseh. Jože Kline,
svetnik iz cirkulanskega konca, je
dejal, da so se v prejšnjem občin-
skem svetu lažje zmenili. "Pos-
lušam ljudi v Halozah, kaj govori-
jo, in ti nikakor ne bodo verjeli,
da 'haloška stran' ne bo imela v
nadzornem odboru dveh članov.
Slišim pa tudi žalitve na svetu, za-
kaj govorimo o eni in drugi strani
občine, če pa smo v resnici ena -
skupna občina," je še povedal
Kline.
Na seji pa so mleli in premlevali
med predlogi za nadzorni odbor,
nestrinjanj je bilo vse več in slišati
je bilo kar precej strankarskih
"zahtev". Nazadnje je pri odločitvi
občinskega sveta prevladala poli-
tika in tudi SDS so vključili v
nadzorni odbor, ki bo tako po no-
vem štel sedem in ne pet članov,
sestavljali pa ga bodo: Ivica
Orešek, Jožica Kokot, Marija
Žiher, Miran Kline, Ivo Obran,
Marija Lesjak in Danica Ranfl.
TM
LENART / končana 2. seja občinskega sveta
S pripmi^^mm stnmkK o^
nutek sfofHfa iu tH^ovnOta
kritično o odloku o delovnem področju in organizaciji občinske
uprave in o pravilniku o plačah občinskih funkcionarjev
v nadaljevanju 2. redne seje lenarškega občinskega sveta so
po vsebinsko kritični razpravi v prvem branju sprejeli osnu-
tek novega občinskega statuta.
Največ pripomb se je nanašalo
iia status krajevnih skupnosti in
njihovo financiranje. Večina svet-
nikov je menila, da naj ostanejo
območja dosedanjih krajevnih
skupnosti nespremenjena in da
nsj krajevne skupnosti tudi ohra-
nijo delovne obveznosti. Krajevne
skupnosti so se namreč uveljavile,
^to naj dobijo status pravnih
oseb z žiro računom Soglasja k
^^jemu zadolževanju krajevnih
skupnosti naj v bodoče daje
občinski svet, ki mora dajati so-
glasja tudi k prenosu nalog iz
'^žavne pristojnosti na občinsko
Opravo in odločati o odtujitvi in
pridobitvi premoženja občine.
Prav tako naj bi bila v novem
občinskem statutu preoblikovane
občine Lenart določba, po kateri
mora dajati soglasje k zadolževan-
ju javnih zavodov, katerih ustano-
viteljica je občina oziroma občin-
ski svet. Svetniki so tudi predla-
gali, da naj ima občinski svet štiri
odbore tako kot doslej in da imajo
ti povsem enaka delovna po-
dročja. Splošna ocena je bila, da je
gradivo slabo priprtavljeno in da
naj ga za drugo branje temeljito
dopolnijo in upoštevajo pripombe
iz razprave.
V nadaljevanju seje so v prvem
branju sprejeli poslovnik o delo-
vanju občinskega sveta in odlok o
organizaciji in delovnem po-
dročju občinske uprave. Največ
dilem je bilo okoli predlogov, ali
imeti enovit organ občinske upra-
ve ali jo organizirati po resorjih.
Zavzeli so se za strokovno in učin-
kovito upravo, ki naj jo vodi di-
rektor z visoko izobrazbo pravne,
ekonomske ali upravne smeri.
Načeli so tudi razpravo pravilni-
ku o plačah občinskih funkcio-
narjev in članov delovnih teles
občinskega sveta ter drugih orga-
nov občine Lenart in njegov
osnutek s pripombami sprejeli.
Poudarili so nujnost smotrne po-
rabe denarja davkoplačevalcev in
skrajno racionalno delo, vendar
ne na škodo kakovostnega razvoja
občine, ki mora slediti potrebam
ljudi.
M. To.<
Babici Elii Zupam v slovo
Kdo je ni poznal, Elze Zu-
pane, diplomirane babice v po-
koju, ene najstarejših
Ptujčank, ki je bila še izredno
vitalna tudi še, ko se je že pri-
bliževala devetemu križu svoje-
ga življenja. Mnogi so jo
občudovali, mnogi so ji bili
hvaležni, kar je potrjevala tudi
množica, ki jo je 17. februarja
spremljala na zadnji poti na
ptujskem pokopališču.
V mladosti je želela postati
učiteljica gospodinjstva in se v
tej smeri tudi izobraževala. Po-
tem se je preusmerila v trgovsko
šolo in v tem poklicu tudi nekaj
časa delala. Medtem je postala
mati, spoznala plemenito pos-
lanstvo matere, poslanstvo vseh
mater, ki so od pamtiveka začet-
nice in nosilke človekovega živl-
jenja na zemlji. Odločila se je za
poklic, ki je materam ob roje-
vanju najbolj potreben. Leta
1935 je začela obiskovati babiško
šolo v Ljubljani, jo po dveh letih
z odliko končala in aprila 1937 je
bila sprejeta v ptujsko bol-
nišnico kot prva poklicna babi-
ca. V porodniški sobi je bila
sama - ne le babica, temveč tudi
strežnica in čistilka, vendar je
vse to zmogla, večkrat dežurala
noč in dan, povrh pa še tu in tam
odhitela pomagat porodnici na
dom. Porodnice so ji vse bolj
zaupale in že je letno prišlo rodit
v bolnišnično porodniško sobo
okoli 150 mater. Med nemško
okupacijo so zaposlili še eno ba-
bico, da sta delo lažje obvladali,
vmes pa je bilo veliko nevarnosti
in tveganj, ki jih je nosila s sabo
vojna. Vseskozi je bila zavedna
Slovenka, zato je tudi po
končani vojni lahko opravljala
predvsem zasebno babiško prak-
so v Ptuju. Imela je nekaj težav
zaradi tega, ker je bila redna cer-
kvena pevka v farni cerkvi sv.
Jurija, takratni oblastniki pa so
vsakega poštenega vernika
enačili s klerikalcem. Elza je s
poštenim in strokovno neopo-
rečnim delom dokazala, da ni
tako. Po letu 1950 je dobila
obširen teren od Turnišča do
Kidričevega s celotnim
območjem današnje občine Haj-
dina. Neštetokrat je to območje
prehodila peš, ker drugega pre-
voznega sredstva ni imela. Ob
tem se je še dodatno izobraževala
in se bogatila z novimi znanji za
pomoč materam. Potem je 12 let
opravljala enako delo na
območju Ptuja in njegove okoli-
ce na levem bregu Drave. V tem
času so porodi na domu postajali
vse redkejši, saj so matere odha-
jale rodit v bolnišnico, babico
Elzo pa je čakalo predvsem pa-
tronažno delo na domu, kjer je
mlade matere prosvetljevala o
sodobni negi in zdravi prehrani
otrok.
V svojem več kot 33-letnem
babiškem delu na terenu je veli-
ko doživela, bila priča neštetim
veselim, tu in tam pa tudi žalost-
nim dogodkom. Bila je priča
bedi in revščini, zastareli misel-
nosti, doživljala spreminjanje te
miselnosti in tudi materialni na-
predek družin tako v mestu kot
na podeželju. V svojem več kot
30-letnem babiškem delu je po-
magala prijokati na svet več kot
3000 novorojenčkom. Njeno
strokovno znanje nazorno kaže
dejstvo, da je v vsem času njene-
ga dela umrla le ena porodnica,
ki je izkrvevela že med prevo-
zom, in sta umrla samo dva ne-
donošenčka.
Po odhodu v pokoj leta 1970 je
še naprej razdajala svojo delav-
nost in življenjsko moč na raz-
nih področjih društvenega živl-
jenja. Predvsem pa se je po-
svečala sinovi družini, ponosna
na svoji vnukinji in vesela, da je
dvakrat tudi resnična babica ali
stara mama. Vedno ji je bil prvi
otroški jok najlepša pesem, ki je
osrečeval mlado mater pa tudi
babico in druge sodelujoče pri
porodu. Ta jok življenja in solze
veselja je doživljala tudi kot pra-
babica. Mnogi spomini na lepe
in težke trenutke v življenju so
jo utrjevali v spoznanju, da je za
dobro ljudi naredila vse - ne le,
kar ji je narekoval poklic, tem-
več vse, kar je največ mogla in
kar je najbolje znala. Med števil-
nimi pohvalami in priznanji je
bila posebno ponosna na listino
z dne 15. junija 1983, s katero ji
je papež Janez Pavel II. podelil
apostolski blagoslov za 60 let
petja v cerkvenem zboru. Mno-
gi, ki jim je nekoč pomagala priti
na svet, ki so se z njo srečevali
tudi še po tem, ko so že sami pos-
tali dedki in babice, se je bodo
spominjali s hvaležnostjo in
spoštovanjem.
Franc Fideršek
8
četrtek, 18. marec 1999 - tednik

PTUJ / na os ljudski vrt praznovali dan sole
Bogastvo delavnii,
razstav in proiektov
Letošnji praznik osnovne šole Ljudsld vrt, 10. marec, ni bil
navaden šolski dan, kajti učenci in delavci šole so se želeli
kar najbolje predstaviti skozi delo in ustvarjalnost. Pripravi-
li so dan odprtih vrat za starše in prijatelje, jih povabili v raz-
rede, na hodnik in v avlo šole, kjer so bile na ogled zanimive
razstave. Poleg številnih predstavitev raziskovalnih in pro-
jektnih nalog so poskrbeli tudi za zabavo, saj so se učenci
ptujske glasbene šole predstavili še v vlogi glasbenikov, zap-
lesali pa so tudi plesalci Plesnega centra Mambo.
Ravnateljica OŠ Ljudski vrt
Tatjana Vaupotič je dejala, da
so na tak način želeli pokazati
letošnji izredno bogat šolski ut-
rip, zato se niso lotili kake po-
sebne uradne slovesnosti. Po
lanskoletnem praznovanju 40-
letnice delovanja šole jim je
prav prišla tovrstna predstavi-
tev, na kateri so se učenci in
mentorji pokazali v različnih
dejavnostih, projektih in razis-
kavah, ki potekajo na šoli v
letošnjem šolskem letu. V šolski
jedilnici je bila likovna delavni-
ca, kjer so učenci slikali na svilo
in v kiparski delavnici obliko-
vali iz gline, predstavili so se
mladi člani Rdečega križa,
skupnost učencev šole in pro-
jekt Zdrava šola z delavnico
MČRK, kjer so izdelovali darila
za varovance Doma upokojen-
cev Ptuj ob rojstnih dnevih. Za-
nimiva je bila tudi predstavitev
raziskovalne naloge Zdravje,
hrana, bolezen, potem šolske hra-
nilnice v okviru Ljubljanske
banke, življenja in dela taborni-
kov na šoli, dela planinskega
krožka, predstavitev skupine
Dušan Primožič, letne in
zimske šole v naravi z razstavo,
raziskovalne naloge V svetu ko-
rantij, pa uporaba računalnika
pri pouku in delavnica, v kateri
so učenci izdelovali rože iz krep
papirja. Na OŠ Ljudski vrt so
ob dnevu šole razstavili tudi ris-
be učenke Zvezdane Novakovič
in izdelke iz pliša in usnja
učenca Denisa Ploja, razstavo
novih knjig in nastajanje lite-
rarnega glasila, potekala pa je
tudi prodaja glasila Čar besede
moje in šolskega glasila
Lokvanj.
Odrasli so prav gotovo slišali
in videli marsikaj zanimivega,
pa še naučili so se lahko kaj no-
vega od mlajšega rodu in v nji-
hovi družbi preživeli prijeten
šolski popoldan. Učenci in
učenke Ljudskega vrta so dan
šole vzeli zares in na veliko
ustvarjali, skozi različne teme
predstavljali šolsko delo, svoje
uspehe in ne nazadnje nadarje-
nost, ki bi jim jo nekateri lahko
zares zavidali.
7. Mohorko
V kiparski delavnici so prvošolci izdelovali zani-
mive izdelke iz gline.	Foto: Langerholc
V rokah četrtošolcev pa so nastajale pisane rožice.	Foto: Langerholc
PTUJ / zlati jubilej zakoncev lajh
Skupaj že petdeset let
13. marca sta v krogu družine
zlato poroko praznovala Ivan in
Tilika Lajh iz Abramičeve ulice 7
v Ptuju. Prva poroka je bila 12.
marca leta 1949 v Ptuju.
Zlati ženin se je rodil leta 1927
v Zbelovski Gori pri Poljčanah,
zlata nevesta leta 1931 v Novi vasi
pri Ptuju. Ivan je bil po poklicu
policaj, Tilika pa uslužbenka. V
zakonu sta se jima rodili dve
hčerki, danes se veselita dveh
vnukov in enega pravnuka. Ivan
rad bere romane, se zadržuje pred
televizorjem in je tudi velik ljubi-
telj mačk. To ljubezen si delita z
ženo, poleg tega so Tiliki pri srcu
tudi rože.
Zlatoporočencema tudi naše
iskrene čestitke!
MG
Zlatoporočenca Lajh.
Foto: Kosi
f ednik - četrtek, 18. marec 1999
9

rOGOZNICA / društvo upokojencev za oživitev
doma krajanov
še več/e skrb dru-
žabnemu živlieniu
predstavniki društva upokojencev Rogoznica, ki šteje kar 504
Člane, so na redni letni skupščini v prostorih restavracije Sa-
varia v četrtek, 25. fcbruaija, ugodno ocenili svoje aktivnosti v
lanskem jubilejnem letu, ko so v Podvincih svečano proslavili
45-letnico delovanja. Kritični so bili do slabega stanja doma
krajanov v Rogoznici, ki je zaradi slabega vzdrževanja in neu-
rejenega ogrevanja še posebej v zimskem času neprimeren za
društva ali organizacije.
Zavzeli so se, da bi kurjavo v
domu čimprej uredili. Potem ko
so spremenili društvena- pravila,
so za 4-letno mandatno obdobje
za predsednika ponovno izvolili
Feliksa Bagarja, za po-
dpredsednico Tončko Horvat, za
tajnika Stanka Menonija, za bla-
gajnika pa Janka Mlakarja. V
drugem delu so se dogovorili o
programskih usmeritvah v
letošnjem letu in pri tem kritično
ocenili reformo pokojninskega in
invalidskega sistema pri nas.
Prizadevnega predsednika
društva Feliksa Bagarja smo
povprašali, kako uspejo zago-
tavljati stik s člani, glede na to da
ti živijo v Kicarju, Novi vasi pri
Ptuju, Pacinju, Podvincih, Ro-
goznici, Spodnjem Velovleku in
Zabjaku, nekateri pa tudi v Ptuju.
"Mislim, da nam kljub velikemu
številu kar dobro uspeva. Naš up-
ravni odbor sestavlja 21 odborni-
kov iz vseh krajev naše četrtne
skupnosti. Program dela je se-
tavljen tako, da zahteva skoraj
mesečne obiske članov na njiho-
vih domovih. Tak način dela nam
zagotavlja sprotno poznavanje
problemov, počutja in interesov
članstva na terenu, o katerih razp-
Feliks Bagar bo tudi nas-
lednja štiri leta predsednik
rogozniškega društva upo-
kojencev. Foto: M.Ozmec
ravljamo na rednih mesečnih se-
jah upravnega odbora. Ob vsakih
novoletnih praznikih odborniki
obiskujejo težko bolne člane in
člane, ki so stari nad 80 let, ter jih
skromno obdarimo. V ta namen
smo lansko leto porabili 131.000
tolarjev. V lanskem letu je 51 čla-
nov praznovalo 70., 75., 80., 85. in
90. obletnico rojstva in ob visokih
jubilejih smo jim poslali pisno
čestitko z najlepšimi željami. Dva
izmed njih, ki sta praznovala 90-
letnico, je obiskala tričlanska de-
legacija, poskrbeli pa smo tudi, da
smo jih predstavili v časopisu
Tednik.
Zelo pogosto prirejamo tradicio-
nalne družabne prireditve za
člane društva in zakonske
partnerje, recimo ob medna-
rodnem prazniku žensk, ob 23.
septembru, ko društvo praznuje
svoj praznik, zaključujemo pa z
martinovanjem in silvestrovan-
jem. Poleg tega smo v lanskem
letu obiskali samostan Stična na
Dolenjskem, Šentanel na
Koroškem, udeležili smo se
srečanja slovenskih upokojencev
v Celju in podravskih upokojen-
cev v Vidmu pri Ptuju. Poleg tega
smo imeli še dva kopalna dneva v
banovskih toplicah. Vseh teh pri-
reditev se je udeležilo več kot 600
naših članov."
TEDNIK: Na skupščini je bilo
precej grenkih besed na račun
neurejenih razmer v domu kra-
janov primestne četrti Rogozni-
ca. Kakšni so vaši predlogi, da bi
življenje v domu spet oživelo?
"Dom je bil v celoti obnovljen
leta 1972, v zadnjih desetih letih
pa v njegovo vzdrževanje in v ure-
janje okolja nihče ni vložil niti to-
larja. Upravni odbor, skupščina in
občni zbor društva smo dajali sta-
lišča, predloge in zahteve, žal pa v
svetu primestne četrti ni bilo zan-
je razumevanja. Sedaj je izvoljen
novi svet primestne četrti in je že
imenoval odbor za gospodarjenje
z domom krajanov ter kaže inte-
res, da se stvari premaknejo z
mrtve točke. Nujna so sredstva
mestne občine Ptuj za izvedbo nu-
jnih vzdrževalnih del na strehi in
za obnovo kulturne dvorane. V
tem ima še poseben interes Kul-
turno društvo Rogoznica, ki želi,
da kulturna dvorana postane po-
novno središče kulturnega,
izobraževalnega in družabnega
življenja vseh krajanov primestne
četri. Upokojenci jih v teh priza-
devanjih soglasno podpiramo, saj
je bilo naše geslo ob letošnjem
kulturnem prazniku: 'Zbudimo
se, ozrimo se v rogozniški dom
krajanov in v prihodnost naše
kulture!"'
Naj ob koncu dodamo še, da so
na prvi seji novoizvoljene
skupščine DU Rogoznica izvolili
tudi 21-članski upravni odbor,
nadzorni odbor in častno sodišče.
Nadzorni odbor bo vodil Jože
Gašparič iz Nove vasi pri Ptuju,
častno sodišče pa Franc Tašner z
Rogoznice. Skupščina je obravna-
vala in soglašala s predlaganimi
kandidati za vodstvo Zveze dru-
štev upokojencev Slovenije in za
Območno zvezo društev upoko-
jencev občin ptujskega območja,
obravnavali in potrdili so letni bi-
lanci finančnega poslovanja,
določili pa so tudi programsko us-
meritev za delo in finančno poslo-
vanje v letošnjem letu.
M. Ozmee
PTUJ / ob desetletnici slovenskih krščanskih
demokratov
Potrebna /e nova
slovenska sprememba
Regijski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Ptuj -
Ormož je ob 10-letnici stranke pripravil prvo regijsko prosla-
vo, ki je potekala minulo soboto, 6. marca, v refektoriju mino-
ritskega samostana na Ptuju.
Slavnostni govornik, prvi in se-
danji predsednik te stranke Lojze
Peterle, je kritično ocenil sedanjo
družbenopolitično situacijo v Slo-
veniji. Izrazil je veselje, da se prva
regijska proslava dogaja v Ptuju,
kjer je sedež enega najšte-
vilčnejših regijskih odborov
SKD, sicer pa je kar na začetku
ugotovil, da naša država, takšna,
kot je, in tako, kot funkcionira, ni
v ponos slovenskemu narodu. Po
njegovem mnenju so bili rezultati
večji, ko je bila v vladi še SKD,
zato je vesel, da se v Sloveniji spet
zbira kritična masa, ki kliče po
novi spremembi in bo zaradi
prevlade starih političnih sil s
preživetimi jugoslovanskimi me-
todami vladanja spet začela znova.
Čas je, da se zato spet združijo
stranke slovenske pomladi SKD,
SDS in SLS, pa morda še kdo.
Ugotovil je, da smo na poti v Ev-
ropo, vendar nimamo prave hit-
rosti, ob tem pa poudaril, da vsto-
pa v Evropo ne bo brez krščanskih
demokratov.
Ob jubileju je strankarskim ko-
legom čestital predsednik
ptujskega odbora socialdemo-
kratske stranke Miroslav Luci in
SKD ob naslednjih volitvah
zaželel čimboljše partnerje. Na-
jzaslužnejšim iz ptujskega in
ormoškega odbora stranke SKD
so izročili jubilejna priznanja. Ob
10-letnici so jih prejeli Viktor Pis-
lak, Božena Cačkovič, Ivan Vojsk,
Franc Doberšek, Anica Magdič,
Alojz Sok in Marija Tašner.
V prisrčnem kulturnem progra-
mu so nastopili pevci mešanega
pevskega zbora sv. Miklavža iz
Majšperka, prijetno pa je presene-
tila z ubranim petjem vokalna
skupina Nasmeh.
-ONi
Lojze Peterle je priznanje ob 10-letnici stranke najprej izročil
prvemu predsedniku ptujske podružnice SKD Viktorju Pisla-
ku.	Foto: M:Ozmec
Dvajset let druženja
Na srečanju upokojencev Pe-
rutnine in občnem zboru
Društva upokojencev Perut-
nina Ptuj, ki je bil v začetku
marca, so upokojeni delavci
te uspešne firme praznovali
kar dva jubileja. Na pragu
leta 1979 je namreč takratno
vodstvo Perutnine povabilo
svoje upokojence na
srečanje. Kakšnih trideset se
jih je takrat zbralo v prosto-
rih še skoraj nove tovarne
krmil. Letna srečanja so od
takrat postala redna, upoko-
jencev pa se je zbralo iz leta v
leto več, saj jih je zanimalo,
kaj se dogaja v podjetju, ki so
ga pomagali razvijati.
Ob desetletnici srečanja so usta-
novili Klub upokojencev Perutni-
ne Ptuj in ta je začel delati v janu-
arju 1989. Za prvega predsednika
kluba so izbrali Draga Čaterja.
Organizirano delo je omogočalo
mnoge aktivnosti - od raznih pre-
davanj, družabnih in športnih
srečanj do izletov in še kaj. Neka-
tere aktivnosti so med leti usihale,
druge se porajale. Tudi posamezni
člani vodstva kluba so se menjava-
li, še zlasti zaradi zdravstvenih
razlogov. Predsednika Čaterja je
zamenjal Franc Kac, njega pa se-
danja neumorna predsednica Ma-
rija Pešec, ki skupaj z vodstvom
društva krepi tradicijo dobrega
organiziranega dela. Prav v času
njenega predsednikovanja je klub
prerasel v Društvo upokojencev
Perutnina Ptuj.
Društvo šteje že več kot 200 čla-
nov. Čeprav je Perutnininih upo-
kojencev 383, vendar vsi morebiti
ne čutijo dovolj pripadnosti ko-
lektivu ali pa nimajo dovolj volje
aktivno sodelovati, a jih vodstvo
društva večkrat vabi. Kot je na ju-
bilejnem, 10. občnem zboru
poročala predsednica društva gos-
pa Peščeva, so minulo leto zas-
tavljeni načrt dela v celoti izpelja-
li. Organizirali so petdnevne
rekreacijske počitnice v hotelu
Delfin v Izoli, tri enodnevne avto-
busne izlete na Gorenjsko,
Notranjsko in po Pomurju, dva
izleta sta bila namenjena kopanju
v termalnih kopališčih, organizi-
rali pa so še dva nakupovalna izle-
ta - na Madžarsko in v Italijo.
Zaključka leta pa se je udeležilo
večina članov društva, večina
upokojencev pa se je udeležila
tudi srečanja ob dnevu Perutnine,
kamor so bili povabljeni vsi, ne
glede na članstvo v društvu.
Tudi na tiste, ki se ne morejo
več aktivno vključevati v delo,
niso pozabili. 80-letnike so pova-
bili na srečanje v poslovni center
Perutnine, ki upokojencem nudi
svoje prostore za delo odborov.
Obiskali so člane, ki preživljajo
jesen življenja v ptujskem Domu
upokojencev. Dostojno pa so se
poslovili od preminulih članov.
Predsednica je v svojem
poročilu poudarila, da tako
obsežnega programa nikakor ne
bi mogli izpeljati brez izdatne fi-
nančne in materialne pomoči
matične firme - Perutnine Ptuj,
čeprav izletniško-rekreativno de-
javnost plačajo udeleženci sami.
Za pomoč so vodstvu in še posebej
predsedniku Perutnine dr. Gla-
serju resnično hvaležni.
V nadaljevanju je član uprave
podjetja Dimče Stojčevski pri-
sotne seznanili s pomembnejšimi
dogodki, uspehi in težavami v Pe-
rutnini Ptuj, kar bivše zaposlene
brez dvoma zanima. Člani društva
so ugotovili, da precej stvari z leti
tone v pozabo, zato so se odločili,
da pričnejo izdelavo društvene
kronike ter imenovali kronista.
Potrdili so okvirni program ak-
tivnosti za tekoče leto; ta bo še bo-
gatejši od prejšnjega. Še veliko so
si imeli povedati, vendar so to
"uredili" v zabavnem delu zbora,
ki je bil v jedilnici predelave na
Mesni industriji.
L.C.
Člani upravnega odbora Društva upokojencev Perutnine
Ptuj na obisku pri prvem predsedniku Dragu Čaterju (v sre-
dini); druga z desne je sedanja predsednica Marija Pešec.
Foto: L. Cajnko
10
četrtek, 18. marec 1999 - tednik

OD TOD IN TAM ...
ORMOŽ • steiaini
upravitelj "O mode
33" dr. Dubrovski
Kot smo poročali, je usoda 137-
članskega kolektiva ormoškega
podjetja "O moda 33" že jasnejša,
čeprav še ni povsem gotova. Po-
tem ko je direktor firme Dušan
Koprivnik na Okrožnem sodišču
v Pmju vložil predlog za začetek
stečajnega postopka zaradi
plačilne nesposobnosti podjetja,
je po besedah predsednice stečaj-
nega senata, okrožne sodnice Bi-
serke Rojic stečajni senat v pone-
deljek, 8. marca, sklenil, da začne
stečajni postopek. Za stečajnega
upravitelja je imenoval dr. Draga
I)ubrovskega iz Zreč. 137 delavk
in delavcev tega ormoškega pod-
jetja je tako ostalo na Zavodu za
zaposlovanje, saj jim je delovno
razmerje prenehalo. Po zakonu
jim je država iz jamstvenega skla-
da dolžna zagotoviti vse neiz-
plačane osebne dohodke, dolg
podjetja pa bodo poravnali tudi s
prodajo premoženja in proiz-
vodnje.
-OM
FORMIN O Obini zbor
Gasilske zveze
Gorišnica
člani prostovoljnih gasilskih
društev v občini Gorišnica se
bodo v petek, 19. marca, sestali na
rednem občnem zboru. Pregledali
bodo poročilo o delu in poslovan-
ju zveze v preteklem letu, potrdili
zaključni račtm za leto 1998 in
sprejeli program dela za letos. Ob
tej priložnosti bodo podelili priz-
nanja najzaslužnejšim gasilkam
in gasilcem.
TM
ORMOŽ O Obini zbor
SLS - podruiniie
Ormož
v hotelu Ormož bo v nedeljo,
21. marca, ob 10. uri redni občni
zbor Slovenske ljudske stranke -
podružnice Ormož. Pregledali
bodo poročilo o delu stranke v
preteklem letu, ustanovili in izvo-
lili pa naj bi krajevne odbore SLS.
Na občnem zboru bo sodeloval
tudi podpredsednik SLS, po-
vabljeni so tudi nekateri ministri,
svoj prihod pa je že potrdil minis-
ter za kmetijstvo Čiril Smrkolj.
Ormožani so povabili še poslance,
župane, predsednike podružnic iz
sosednjih občin in predsednike
političnih strank iz ormoške
občine.
TM
JURŠINCI •
V ponedeljek seja
občinskega sveta
člani občinskega sveta in župan
občine Juršinci Alojz Kaučič se
bodo na redni seji sestali v pone-
deljek, 22. marca, ob 19. uri. To-
krat imajo v obravnavi zaključni
račun, razpravljali bodo o osnut-
ku proračuna za letos in osnutku
statuta občine. Sprejeli naj bi
sklep o načinu financiranja poli-
tičnih strank, na dnevem redu pa
imajo še osnutek pravilnika o
določanju plač in drugih prejem-
kov funkcionarjev, članom nad-
zornega odbora in delovnih teles
sveta.
TM
PTUJ • Zeleni bodo
delili sadike
Veselju ob prihodu pomladi se v
želji, da bi bilo na zemlji čimveč
zelenega, tudi letos po svoje pri-
družujejo Zeleni Ptuja, ki bodo to
soboto, 20. marca, ob 10. tu-i pred
Mercatorjevo blagovnico v Ptuju
enajstič zapored brezplačno delili
sadike in grmovnice za pogozdo-
vanje. Pridite in zasadite svojo
drevo.
-OM
MARKOVCI • Izvolili
novi odbor SKD
v prostorih občine Markovci so
se v ponedeljek, 16. marca, sestali
na občnem zboru člani po-
drtižnice stranke Slovenskih
krščanskih demokratov, ki jo vodi
Vekoslav Mar. Poleg članov in
simpatizerjev so bili veseli glavne
tajnice stranke Hilde Tovšak ter
predstavnikov regijskih in občin-
skih odborov. Ob ugodni oceni
lanskega in dogovoru za letošnji
program aktivnosti so izvolih
novi 23-članski občinski odbor
SKD, ki bo po konstiruiranju iz-
volil novega predsednika. Med
drugim so sklenili, da bodo usta-
novili tudi krila stranke: krščan-
ske seniorje, žensko krilo in
kmečko krščansko gibanje. Novo
vodstvo bodo v kratkem izvolili
tudi mladi krščanski demokrati
občine Markovci, katerih največja
naloga je čimprejšnje dokončanje
mladinskega centra ob župnišču v
Markovcih.
-OM
PODVINCI • 20 let
nogometnega kluba
člani nogometnega kluba Pod-
vinci praznujejo 20-letnico šport-
nega delovanja. Jubilej bodo pros-
lavili to soboto, 20. marca, ko se
bodo ob 19. uri zbrali v prostorih
gasilskega doma na osrednji
svečanosti. Kot je povedal pred-
sednik NK Marjan Kolarič, je v
klubu registriranih 72 igrdcev.
Poleg članske imajo tudi odlični
kadetsko in pionirsko ekipo. Naj-
večji uspeh so dosegli leta 1992,
ko so se uvrstili med 32 ekip slo-
venskega nogometnega pokala.
Veselijo pa se novega igrišča, za
katerego so s pomočjo vaščanov
zemljišče že olupili. Urejali ga
bodo čez poletje, tako da naj bi je-
seni na njem že zaigrali prvo tek-
mo.
-OM
GJUEVCI • Ustanovile
društvo gospodinj
Iniciativni odbor za ustanovitev
Društva gospodinj občine
Gorišnica je na ustanovni občni
zbor povabil vse gospodinje iz
gorišniške občine, ki so sicer do
sedaj delale po aktivih kmečkih
žena v Cirkulanah in Gorišnici.
Gospodinje so se včeraj zbrale v
gasilskem domu v Gajevcih, izvo-
lile vodstvo društva in potrdile
program dela za letošnje leto. Po
ustanovnem občnem zboru je bilo
tradicionalno, tretje srečanje žena
občine Gorišnica z bogatim kul-
ttuTiim programom.
TM
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI
Kaj sme/iesa ne sme predsednik
Poročajo, da je predsednik
države Milan Kučan pred nekaj
dnevi v radijski oddaji Studio ob
sede^sg^h dejal, da ni civiliza-
cij-a^^^^a Slovenija na Trdi-
meji med Slove-
nij^iP^^aško - op.p.) svoje vo-
jake.' "T-o Kučanovem mnenju
smo, kot piše Delo, z aktom osa-
mosvojitve tudi "podpisali", da
bomo imeli meje urejene po ev-
ropsko, torej brez vojske. Delo
piše, da je bilo v njegovih bese-
dah "precej prizvoka nejevolje,
češ kaj naši vojaki sploh počnejo
tam, kdo jih tam zadržuje, kdaj
bo konec te nesmiselnosti".
KAJ SE JE
"ZAREKLO"
KUČANU	I
Kučanova izjava je naletela na '
velik odmev. Premier dr. Janez '
Drnovšek je na svoji redni tiskov- :
ni konferenci Kučanovo mnenje !
pospremil z dvoumno pripombo,
da ima predsednik države kot
vrhovni poveljnik vojske pač "po
logiki pravico sporočiti svoje
mnenje pristojnim organom". |
Delo pa je dan po Drnovškovem
odgovarjanju na novinarsko !
vprašanje o Kučanovi izjavi obja- ;
vilo komentar, v katerem piše, da j
"ima predsednik Kučan seveda !
pravico do svojega mnenja, ven-
dar ne sme nikoli pozabiti, da je
predsednik, še zlasti, če v tej vlo-
gi govori javnosti. Milanu Kučanu
je namreč v radijskem intervjuju
"ušlo", da je kot predsednik
države vrhovni poveljnik Sloven-
ske vojske, torej najvišji nadreje-
ni tudi tistim petnajstim, ničesar
krivim^ vojakom na Trdinovem
vrhu. Če se z njihovim položajem
ne strinja, naj jih pač od tam
umakne in v tem smislu izda
ustrezno povelje. Toda ne, pred-
sednik tako rekoč tarna, da je
njegova vojska tam, kjer ne bi
smela biti, in celo "izdaja" šte-
vilčno stanje enote. V dobri stari
JLA bi se taki spodrslj^i končali
pred vojaškim sodiščem, ki pa
ga seveda še zdaleč ne podtika-
mo našemu predsedniku." Delov
konnentator misli, da se je
"Kučanu v Studiu ob sedemnaj-
stih zareklo nekaj zelo "nerodne-
ga", še zlasti ker ga sicer pozna-
mo po skrbno pretehtanem
izražanju. Predsednik seveda
sme kritizirati vlado, toda ko gre
za mednarodni položaj države in
njene pogajalske pozicije, bi no-
tranjepolitične zamere rrraral
skriti v žep. Franjo Tudman se
namreč nikoli ne bi spozabil s
kako nasprotno izjavo diplomat-
skega altruizma, recimo v slogu
"ne vem, kaj naši policijski čolni
počnejo v Piranskem zalivu, am-
pak če so res tam, je to zelo grdo
in necivilizacijsko". Milan Kučan
je torej rekel nekaj, česar kot
predsednik te države ne bi smel,
ker ga nobene izjemne moralne
norme ne zavezujejo, da mora
tako zvodeneti pogajalske pozi-
cije Slovenije..."
"Trdinov vrh" torej spet aktuali-
zira vprašanje vloge predsednika
republike v vsakdanjem življenju
države in pri urejanju "odprtih"
vprašanj. Seveda bi bilo slabo,
če predsednik republike ne bi
imel pravice o vsem povedati
svojega mnenja. Lahko bi celo
rekli, da se Kučan premalokrat
konkretno oglaša in opredeljuje,
ko gre za n^pomembejša
vprašanja slovenske sedanjosti
in prihodnosti, pa tudi preteklos-
ti. Mnenje še ni samovoljno vla-
danje in odločanje in zato je
strah pred "bolj opredeljenim" in
"aktivnejšim" predsednikom
države povsem odveč in pač
kaže še eno negativno značilnost
aktualne slovenske strankarske
politike. Ravno posamezni stran-
karski voditelji so najzaslužnejši
za "onemogočanje" Kučanovega
javnega nastopanja in "mešanja"
v notranjepolitične in zunanjepo-
litične zadeve, češ da to ni njego-
va ustavna pristojnost. Tem istim
strankarskim voditeljem bolj
ustreza ustvarjanje mita o ne-
kakšnem "tajnem" Kučanovem
delovanju...
Seveda ni dobro, če se
Kučanovo "vplivanje" na politiko
preveč zožuje zgolj na nastopan-
je v sredstvih javnega informiran-
ja. Škoda, da Kučan ob tokratnih
pomislekih glede vojske na Trdi-
novem vrhu ni navedel, koga vse
(v državnih strukturah) je doslej
že seznanil s svojim mnenjem in
kako so se le-ti odzvali nanje. Ali
pa rTX)rda Kučan tega sploh ni
storil, kar je slabo? Ni dobro, če
predsednik države kritizira
"upravljalce države" in pri tem !
sebe izv	i
Delo namiguje da gre pri zade-
vi Trdinov vrh predvsem za "no-
tranjepolitično sporočilo", dru-
gače povedano, za notranjepoli- |
tične igre. Vsekakor se je tudi to-
krat pokazalo, da najvišji državni
voditelji spet preveč "solirajo" in
ne kažejo pripravljenosti (in po-
trebe), da bi se o odločilnih !
državnih in nacionalnih vprašanj- !
ih med seboj več pogovarjali in |
usklajevali. Ce bi bilo drugače, :
potem premier Drnovšek ne bi j
dvoumno govoril o "pravicah" |
predsednika Kučana, ampak bi
vse drugače, predvsem pa od- j
govorno do javnosti pojasnil, j
kakšni argumenti govorijo v prid |
"zadrževanju" peščice slovenske |
vojske na Trdinovem vrhu, in
kakšni proti. Ugotavljanje, da ni
mogoče reševati "ene točke, ki je
v interesu druge strani, ker bi
tako zmanjšali pogajalske pred- '
nosti", je lahko samo ena stran |
resnice. Če Slovenija natančno '
ve, kaj na območju Trdinovega ,
vrha je slovenskega in kaj
hrvaškega, potem bi bila lahko
tudi "parcialna" rešitev tega pro-
blema, ki ga Hrvati kar naprej
obravnavajo kot prinner sloven- ;
ske "nenačelnosti", spodbuda za
utrjevanje slovenske pozicije na
drugih področjih in za krepitev
njene moralne moči. Predvsem
pa bi bilo zelo pomembno, če bi
vsi slovenski voditelji vsaj pri-
bližno soglašali s posameznimi
zunanjepolitičnimi potezami do
Hn/aške in drugih držav, da se i
ne bi izgovarjali drug na druge- i
ga. Ko so zunanjega ministra
pred kratkim spraševali o Trdino-
vem vrhu in vojakih, je tako dejal,
da je to stvar obrambnega mi-
nistrstva.
"NEZAŽELEN"
PATRIARH
"ZAŽELEN"
Ta teden pa so slovenski |
državniki pokazali zgledno "enot- j
nost' ob sprejemanju patriarha i
srbske pravoslavne cerkve Pav- j
la, ki mu je Slovenija še leta 1995 |
odrekla izdajo vize za obisk. Za-
radi predvidenih "političnih impli- I
kacij", kot je utemeljila. Takrat je |
na Balkanu divjala vojna in vloga :
srbske pravoslavne cerkve v njej ,
za mnoge opazovalce ni bila rav- :
no najbolj nedolžna. Odločitev
slovenskih oblasti tedaj ni bila |
usklajena s slovensko Cerkvijo, |
ki je patriarhov obisk spodbujala
in organizirala. Vsekakor je takrat
slovenska politika izgubila
možnost neposredne komunika-
cije z izjemno pomembno srbsko
osebnostjo in vpliva nanjo, kar je
seveda v nasprotju s sodobnimi
pogledi na vlogo diplomacije in
sploh s splošno uveljavljenim
načelom, da se je treba (v med-
narodnih stikih) pogovarja
predvsem tudi s tistim, ki misliji
in ravnajo drugače.
"Štiri leta pozneje se v Ljubljar
s patriarhom ni srečal sam
nadškof Franc Rode, kar je bil^
samoumevno, ampak gaje spre
jel tudi najvišji politični vrh - prec
sednik parlamenta, vlade i
države. Ali to pomeni, daje naš
oblast vendarle položila vsaj mž
turo iz diplomacije, ali je mord
zgolj "obrnila ploščo" in meni, d
lahko z nekdaj nezaželenim^ p<
triarhom zd^ celo kaj iztrži. Če j
tako, gre verjetno za račun bre
krčmarja: Pavle že dolgo ni več
kakih prisrčnih odnosih
Miloševičem, prav nasprotno, i
njegov obisk v Ljubljani zagot(
vo ne bo omehčal beograjsi«
oblastnikov, da bi se začeli r(
sneje pogajati z nami o diploma
ski odnosih. Patriarh torej i
prišel kot Miloševičev sel...," pi£
Delo.
Ljubljanski Dnevnik ugotavlji
da srbska pravoslavna cerkt
"že nekaj časa govori o novi po
tični in zemljepisni stvarnosti
Evropi, znotraj katere je pač tr
ba iskati nove rešitve s temu pi
mernim pristopom. To pa je p
polnoma v nasprotju z uradni
beograjskim stališčem, ki na >
zbledelih in neprepričljivih kril
ljudskih mitingov še vedno vztrž
no ponuja kri in solze ..."
Jak Kopriv
PTUJ / na okrožnem sodišču s predsednikom
andrejem zmavcem
Sddiii mlini nwlieiQ lihreje
KUUB SLABI KADROVSKI ZASEDENOSTI MED NAJUSPEŠNEJŠIMI V SLOVENIJI
Na Okrožnem sodišču v Ptuju so predstavili javnosti aktiv-
nosti v sodnem letu 1998. O svojem delu so v torek, 16. mar-
ca, govorili predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej
Žmavc, podpredsednica Okrožnega sodišča Biserka Rojic
ter predstojnika Okrajnih sodišč v Ptuju in Ormožu Beno
Janžekovič in Janko Keček. Tokrat objavljamo pogovor o
delu Okrožnega sodišča Ptuj, o okrajnih sodiščih v Ormožu
in Ptuju pa prihodnjič.
Zagotovo je delo Okrožnega
sodišča v Ptuju precej obsežno, saj
pokriva področje 16 občin^ zato
smo predsednika Andreja Zmav-
ca najprej vprašali, ali je zadovol-
jen s pokrivanjem sodnih zadev
glede na trenutno kadrovsko za-
sedbo v Ptuju.
A. Žmavc: "Res, naše delo je
precej obsežno, saj teritorialno
pokrivamo 16 občin in območje
dveh sodnih okrajev - v Pmju in !
Ormožu. V letu 1998 je na |
Okrožnem sodišču svoje delo j
opravljalo 6 sodnikov, 25 admini- j
strativno-tehničnih delavcev in j
en strokovni sodelavec. Kar se
tiče uspešnosti, lahko rečem, da so
sodnila glede na veljavna merila,
ki jih je določil sodni svet, bili v
povprečju uspešni 155-odstotno.
V številkah to pomeni, da je
Okrožno sodišče v letu 1998 rešilo
3.021 zadev ali za 17,5 odstotkov
več kot v letu 97. Tudi skupno
stanje zadev smo zmanjšali za 1,2
odstoka, saj smo leto 97 končali s
1.640, leto 98 pa s 1.620 nerešeni-
mi zadevami. Sicer se je v celoti
pripad zadev lani pove^ za 11,5
odstotka."
TEDNIK: Zaradi zaostankov
na kazenskem, preiskovalnem
in pravdnem področju ste junija
lani predlagali poseben pro-
gram, da bi zadeve pospešili.
Kako ste bili pri tem uspešni?
A. Žmavc: "Konec junija lani
sem določil program za reševanje
zaostankov, s čimer smo v veliki
meri uspeli. Temu v prid govori
podatek, da smo ob koncu lanske-
ga leta stanje nerešenih zadev pre-
cej zmanjšali. Neusjješni smo bili
le v tistem delu, ko nismo uspeli
zasesti dodatnega sodniškega
mesta, ki smo ga čez leto razpiso-
vali. Kot kaže, bomo letos rešili
tudi ta problem, saj bomo zasedli
najmanj še eno sodniško mesto. S
tem bomo na našem sodišču izpol-
nili pogoje za ustanovitev oddel-
kov."
TEDNIK: Bomo potem lahko
govorili že o specializaciji sodni-
kov in sodišč?
A. Žmavc: "To ravno ne, bo pa
pomenilo večjo preglednost in
večjo strokovnost, saj se bodo sod-
niki s posameznega oddelka lahko
med seboj strokovno srečevali, se
posvetovali, predstojnik oddelka
bo imel pristojnosti, ki bodo bolj
neposredne."
TEDNIK: V Sloveniji imamo
11 okrožnih sodišč. Kam bi gle-
de na uspešnost in kadrovsko za-
sedenost rangirali ptujsko?
A. Žmavc: "Glede velikosti bi
ptujsko orkožno sodišče uvrstil
med manjša v Sloveniji, vendar
spada med manjšimi med naj-
večja. V mislih imam okrožna
sodišča v Krškem, Slovenj Grad-
cu, morda v Novem mestu in
Murski Soboti. Ta so po velikosti
približno tako velika kot naše
ptujsko. Kar pa se tiče uspešnosti,
pa smo po moji oceni in po sicer
neuradnih podatkih med vsemi
okrožnimi sodišču pri vrhu. To je
toliko pomembnejše, ker je naša
kadrovska zasedenost trenutno
najslabša, saj smo edini, ki imamo
manj kot sedem sodnikov."
TEDNIK: Glede na vse težje
gospodarske razmere lahko še
naprej pričakujemo rast kazni,
vih dejanj na vseh področjih. Ali
glede na to pripravljate na
sodišču kakšne spremembe?
A. Žmavc: "Nekih posebnih
sprememb ne pripravljamo niti ne
pričakujemo. Dejstvo pa je, da
vsak porast kriminala pomeni
večjo angažiranost sodišč. Je pa
tako, da vse kazenske zadeve gre-
do najprej skozi roke policije ozi-
roma ^minalistov in potem sko-
zi roke tožilcev, šele nato pridejo
do nas. To pa seveda pomeni pre-
cej časa, tako da se v praksi doga-
ja, da zadeve, ki se dogajajo v ne-
kem letu, dobivamo v obravnave
šele leto za tem."
TEDNIK: Dejstvo pa je, da bc
letos vaše delo le nekoliko lažje,
saj ste rešili prostorski problem
sodišča, ki vas je pestil že nekaj
let?
A. Žmavc: "Vsekakor. Odkar jf
bilo v Ptuju ustanovljene
Okrožno in obe okrajni sodišči
smo se v sodni zgradbi v Krempl
jevi 7 srečevali z velikimi prostor
skimi problemi. Vendar smo te
sedaj že rešili, saj se je Okrajne
sodišče v začetku marca preselik
v nove prostore v Vodnikovo 2
To pa pomeni, da bomo vsi skupa
delali v boljših delovnih pogojil
in ustreznejših prostorih. Naj do
dam, da v stari sodni stavbi še na-
prej ostaja oddelek delovnega
sodišča iz Maribora, s katerim fo-
bro sodelujemo."
M. Ozmec
TURNISCE / predstavitev sodobnih strojev
Obraialni oluai in fralrtorjl
Poklicna in tehniška kmetijska šola Šolskega
centra Ptuj in Strojni krožek Posestnik sta orga-
nizatotia predstavitve in prikaza delovanja so-
dobnih oteačalnih plugov in traktorjev, ki bo v
nedeljo, 21. marca, ob 9. uri na šolski njivi na
Tumišču.
Prikazali bodo različne traktorje ter dvo- in
večbrazdne plu^ različnih proizvajalcev. V prika-
zu oranja z obračalnimi plugi bo sodelovalo okoli,
15 traktorjev. Organizatorji vabijo vse kmetovalcc^
člane strojnih skupnosti, kmetijske strokovnjake,
učence, študente in druge, ki jih zanimajo novosti
na področju kmetijske tehnike. Udeleženci pred-
stavitve bodo lahko predstavljene stroje tudi sami
preizkusili.
JB
f ednik - četrtek, 18. marec 1999
11
J ^ K7I7 g ^ "
EKONOJMSKA ŠOLA PTUJ / projekt odprte šole
Svetlobno onesnazenie neba
v ekonomski šoli na Ptuju vsak teden pripravijo kakšno raz-
stavo na temo, ki je v nekem trenutku aktualna, aktivni pa so
tudi v različnih projektih. Tako so v projektu Odprta šola pri-
pravili predavanje in razstavo na temo Svetlobno onesnaženje
neba; zanjo je bilo veliko zanimanje, saj gre za nekaj novega.
Vsi, ki sodelujejo v projektu, pa se zelo zavzemajo za svetlobno
"očiščenje" neba.
Namen pobude za temno nebo je
opozoriti širšo javnost na problem
svetlobnega onesnaženja in nje-
gov negativen vpliv na astronom-
ska opazovanja in okolje nasploh.
Gre za še enega od virov one-
snaževanja okolja, ki ga zaznava-
mo šele v novejšem času, ko je
prišlo do velikega povečanja emi-
sije svetlobe iz umetnih izvorov, v
glavnem iz velikih urbanih po-
dročij. Nezasenčene in nestrokov-
no postavljene svetilke zunanje
razsvetljave pogosto srečujemo
tudi v Sloveniji. Velik del svetlob-
nega toka (in s tem dragocene
električne energije) se tako brez
najmanjše koristi izgublja v nebo.
Še več, svetloba, ki nam uhaja v
nebo, se razpršuje na vodnih
kapljicah in delcih prahu, nebo je
postalo svetlejše, zato se šibki ne-
besni objekti preprosto izgubijo
na njegovem ozadju. V Sloveniji
največ prispevajo k svetlobnemu
onesnaženju velika urbana po-
dročja, kot so Ljubljanska kotli-
na, Maribor, Celjska kotlina, pa
tudi obalna regija. Precejšen del
umetne svedobe dobimo tudi iz
sosednjih držav, predvsem iz Ita-
lije.
Skrb za kvaliteto nočnega neba
je pravzaprav v skladu z "Univer-
zalno deklaracijo o pravicah
bodočih generacij", ki jo je izdal
UNESCO in ki pravi: "Bodoče ge-
neracije imajo pravico do neokrn-
jene narave in čistega okolja,
vključno s pravico do čistega
neba". Pričakujemo, da se bodo
pobudi pridružili tako strokovn-
jaki za razsvetljavo in proizvajalci
svetilk kot tudi pristojni državni
organi s sprejemom ustrezne re-
gulative, ki bo vzpodbudila na-
mestitev kvalitetnejše zimanje
razsvetljave in obenem zmanjšala
svedobno onesnaženje na naj-
manjšo mero.
Ljudje osupnemo ob pogledu na
temno zvezdnato nebo, saj gre
nedvomno za enega najlepših pri-
zorov v naravnem okolju, ki smo
mu priča že tisočletja. Prepričani
smo, da mora imeti tudi danes
vsakdo možnost videti zvezde,
planete. Rimsko cesto, komete.
galaksije ..., saj tako prihaj^o v
neposreden stik z Naravo. Žal so
milijoni svetilk v mestih po vsem
svetu v zadnjih 40 letih "zbrisali"
zvezde z neba. Ljudje, ki živijo v
mestih, jih ne vidijo več. V
zadnjem času pa se tudi ljudem na
podeželju ne godi dosti bolje in
vse težje je najti prostor, kjer ni
javne razsvetljave.
Astronomi imenujejo svetlobo,
ki se izgublja v nebo, SVETLOB-
NO ONESNAŽENJE. To še po-
sebej ovira astronomska opazo-
vanja, ker se šibka nebesna telesa
na osvedjenem nebu preprosto iz-
gubijo.
Naj torej ugasnemo vse luči? Se-
veda ne. Cilj pobude nikakor ni,
da bi bila Slovenija ponoči v temi.
Nočna razsvetljava je nedvonmo
nujna. Astronomi, okoljevarstve-
niki in ljubitelji narave potrebuje-
jo le BOLJŠO RAZSVETLJAVO,
ki sveti navzdol, kjer svetlobo po-
trebujemo, in ne navzgor, kjer ni-
komiu- ne koristi.
Svetloba iz najoddaljenejših de-
lov vesolja potuje do nas stotine,
tisoče in milijone let. Kakšna
škod^ da jo izgubimo prav v
zadnjem trenutku njenega poto-
vanja!
V Ekonomski šoli Ptuj se tako
trudijo, da odkrivajo novosti in
jih čim prej predstavijo vsem, ki
to želijo.
Milan Krajnc
SPODNJA POLSKAVA/ uradni pricetek gradnje
telovadnice
Brex samoprispevka
felovcicfiilce ne bi l$iio
v okviru praznovanj drugega praznika občine Slovenska Bi-
strica so minuli četrtek popoldan pri osnovni šoli Antona Ingo-
liča na Spodnji Polskavi položili temeljni kamen za novo telo-
vadnico. Naložba, katere gradnja je že v polnem razmahu, bo
veljala 108,5 milijonov tolarjev, denar zanjo pa prispevajo kra-
jevna skupnost, občina in ministrstvo za šolstvo in šport. Dela
izvaja mariborski Protech.
Objekt v velikosti 759 kvadrat-
nih metrov, kar je za 161 kvadrat-
nih metrov nad standardom, kot
ga določa pristojno ministrstvo,
bodo financirali tako, da prima-
kne domača krajevna skupnost
37,8 milijona tolarjev, občina, ki
je uredila vsa ustrezna dovoljenja
za gradnjo, 25 in ministrstvo za
šolstvo in šport 45,6 milijona to-
larjev.
Pod okrilje osnovne šole Antona
Ingoliča na Spodnji Polskavi so-
dita podružnici na Pragerskem in
Zgornji Polskavi, kjer poteka
pouk od prvega do četrtega razre-
da, šolarjev na vseh treh šolah pa
je letos 391. Ravnateljica Cvetka
Belca se je ob tej priložnosti za-
hvalila krajanom za izglasovani
samoprispevek, saj bo njihova
šola le tako lahko prišla do tega
prepotrebnega objekta.
Kraj, ki se lahko pohvali z raz-
meroma dolgo preteklostjo - 750
let je, odkar je bil prvič dokumen-
tiran v pisanih virih - ima tudi bo-
gato šolsko tradicijo. Ta sega v
drugo polovico 18. stoletja. Staro
šolo so zgradili 1904. leta, vendar
je v začetku osemdesetih let posta-
la pretesna in premalo ugledna,
zato so jo podrli in spomin nanjo
je le še kakšna fotografija, kot je
ob tej priložnosti slikovito nizal
dogodke iz preteklosti predsednik
spodnjepolskavske krajevne skup-
nosti Milan Mom, ki je bil ob po-
loganju temeljnega kamna slav-
nostni govornik. Telovadnico
bodo učencem ter učiteljem pre-
dali v uporabo že 18. septembra
letos.
VidaTopolovec
Minuli četrtek so položili temeljni kamen, sedaj pa je gradnja že
v polnem razmahu.	Foto: S. Brbre
PTUJ / ekonomska sola izobrazuje tudi za poklic
poslovni tajnik, poslovni tehnik
^išel je čas, ko se morajo učenci osmih razredov odločiti o
svoji prihodnosti. Pri tem jim pomagajo njihovi starši, sveto-
valne službe, predvsem pa "govorice" o uspehi poklicev, ki so
najbolj iskani oz. omogočajo samostojnost.
Očiten znak napredka so nova
podjetja. Nedvomno velja: podjet-
niki so in bodo zmagovalci nove
ere! Podjetnik je oseba, ki ima na-
men zadovoljevati tržne potrebe
in si prizadeva doseči, čim večji
uspeh. Kako priti do potrebnega
znanja?
Na Ekonomski šoli Ptuj poteka
izobraževanje v naslednjih pro-
gramih: ekonomska gimnazija,
ekonomsko-komercialni tehnik,
upravni tehnik, podjetniško pos-
lovanje - poklic poslovni tajnik in
poslovni tehnik ter prodajalec.
Poslovni tajniki, tehniki in pro-
dajalci so si enaki v mnenju:
skrivnost uspeha je v umnem go-
spodarjenju in zaupanju v lastne
sile - zato moja trgovina, moje
podjetje. Vse več mladih vidi vizi-
jo za osebni razvoj v svoji trgovi-
ni, svojem podjetju. In tako res
lahko rečemo, da s pridobitvijo
poklica poslovni tajnik, poslovni
tehnik in prodajalec stopamo v
kraljestvo podjetništva.
Poklic poslovni tajnik si pridobi-
jo dijaki po treh letih šolanja.
fUkšne so možnosti zaposlovan-
ja? Poslovni tajniki se zaposlujejo
predvsem v malih in srednjih
podjetjih za opravljanje raz-
novrstnega dela pri upravljanju
podjetij. Usposobljeni so za ko-
mercialne, administrativne in
računovodske posle, obvladajo pa
tudi vso sodobno informacijsko
tehniko in tehnologijo. Poklic je
primeren za oba spola. V pred-
metniku so zajeti tako splošni kot
strokovni predmeti, ki so vsebin-
sko tesno medsebojno povezani in
Usmerjeni v stroko. Dva tuja jezi-
ka sta zamišljena kot strokovni je-
zik, medtem ko sta temeljna stro-
kovna predmeta poslovna tehnika
m poslosvna informatika. Pri
prvem se učenci seznanjajo in
Usposabljajo za učinkovito gosj^-
darsko poslovanje, administrativ-
no tehniko, organizacijo dela in
tržno komuniciranje. Poslovna
informatika pa temelji predvsem
ua praktičnih vajah na računalni-
ku z uporabo programskih pake-
tov. V tretjem letniku se dijak
opredeli za izbirna področja: špe-
dicijo in carino, javno upravo ali
tehniko prodaje. V drugem letni-
ku opravlja učenec organizirano
dvotedensko praktično uspo-
sabljanje v podjetju. Po končanem
triletnem izobraževanju dijaki
opravljajo zaključni izpit in z
opravljenim zaključnim izpitom
se lahko vključijo v nadaljevalni
dvoletni program za poslovnega
tehnika. Prav je, da se dijaki
vključijo v nadaljevalni program
in končajo petletno šolo. Ti kadri
so potem dejansko zelo izo-
braženi, prav tako pa v času šolan-
ja pridobijo dragocene izkušnje
na področju managementa.
Poslovni tehniki opravljajo raz-
novrstna zahtevna strokovna
opravila na komercialnem, admi-
nistrativnem in računovodskem
področju. Zaradi majhne delitve
dela v sodobnem podjetništvu sta
znanje in podjetniška misel, ki si
ju poslovni tehnik pridobi v času
šolanja, primerna tudi za samos-
tojno organiziranje in vodenje
svojega podjetja. Možno je nadalje-
vanje študija na višjih in visokih
strokovnih šolah.
Kako so na ekonomski šoli še iz-
boljšali kvaliteto izobraževanja na
poti v uspešno podjetništvo? Dija-
ki so v okviru podjetniške delav-
nice, ki so jo odprli v lanskem letu
v Lackovi ulici, izdelali poslovne
načrte na temo možnosti trženja
kmečkih dobrot. Sicer pa nastaja-
jo aktualni poslovni načrti v okvi-
ru drugih strokovnih predmetov,
kjer dijaki razvijajo svojo vizijo
podjetništva.
Pri strokovnih tujih jezikih
lahko dijaki sprejemajo še dodat-
no znanje in se vsako leto pomeri-
jo najprej na šolskem, potem re-
gijskem in državnem tekmovanju
v tujih jezikih in dosegajo vedno
odlične rezultate. Udeležili so se
tekmovanja v hitrostnem tipkanju
na računalnik in osvojili 1. mesto
na državnem tekmovanju. So dva-
kratni prvaki na državnem tek-
movanju iz gospodarskega poslo-
vanja. V stroki so najboljši! Pro-
dajalci so vsako leto zelo uspešni
na državnem tekmovanju v tehni-
ki prodaje - 1. mesto v skupini
konfekcija, 2. mesto v kozmetiki,
2. mesto v skupini barve in laki, 3.
mesto v stroki živila. Podjetniki
so osvojili 1. mesto v tekmovanju
Kaj veš o prometu. Uspešni so bili
tudi v tekmovanju iz prava, še
uspešnejši pa so na področju razi-
skovalne dejavnosti iz trženja, tu-
rizma, naravoslovja, kjer si kot
bodoči podjetniki širijo obzorje in
iščejo nove poti v podjetniški lo-
giki.
Njihov cilj je izobraziti in vzgo-
jiti strokovno uspešnega, vse-
stransko razgledanega absolventa,
podjetnika, ki bo dolgoročno za-
dovoljil kupca, se usposobil za
uspešno vodenje dnižinskega
podjetja ali odprl novo podjetje
ter tako uspešno razvijal vizijo
podjetništva.
Več o samih programih in aktiv-
nostih Ekonomske šole Ptuj pa
lahko najdete na Internetu
(http://www.s-scptuj.mb.edus.si
/ekonomska/sola-html), saj njeni
učitelji in dijaki stopajo v korak s
časom.
Milan Krajnc
UPORJE / temeljni kamen za gradnjo prizidka pri
soli
Minuli petek popoldan so v Lapoiju pri Slovenski Bistrici
položili temeljni kamen za gradnjo prizidka in adaptacijo sta-
re šolske zgradbe za potrebe devetletne šole. Naložba, kjer bo
po končanih delih 2421 kvadratnih metrov uporabnega šolske-
ga prostora, od tega 1312 kvadratnih metrov novogradnje ter
813 kvadratnih metrov adaptacije stare zgradbe, bo veljala 180
milijonov tolarjev.
Financirali jo bodo iz treh virov.
Na občino odpade nekaj nad 55,
na krajevno skupnost 44 ter na
ministrstvo za šolstvo in špon ne-
kaj nad 81 milijonov tolarjev.
Prostorska stiska na laporski šoli,
kjer v tem šolskem letu nabira
učenost 156 šolarjev, njihovo šte-
vilo pa bo v prihodnjih letih še
večje, saj se družine v večini pri-
merov odločajo za več otrok, veli-
ko pa je v kraju tudi mladih
družin, je prisotna že nekaj let.
Tako ima dnigi razred že vrsto let
pouk v 500 metrov oddaljenem
Slomškovem domu, kar povzroča
dodatne stroške in tudi šolarji se
tako odtujujejo vrstnikom, da o
drugih problemih na šoli, ki so jo
postavili 1906. leta, jo v sedemde-
setih letih nekoliko uredili in ji
1978. leta dozidali telovadnico, ne
govorimo.
Z novogradnjo bo šola pridobila
sedem učilnic s kabineti,
knjižnico s čitalnico, večnamen-
ski prostor, sanitarije ter hodnike,
nove prostore za vrtec v velikosti
143 kvadratnih metrov in prizi-
dek k telovadnici z vhodom, gar-
derobami, sanitarijami in shram-
bo za orodje. V stari šoli bodo sa-
nirali vlago, povečali garderobe in
jedilnico, prestavili kuhinjo v
novi del in vzpostavili prvotni
vhod za šolarje. Ob tem bodo v
stari zgradbi še menjali stavbno
pohištvo in instalacije ter opravili
druge posege. Gradbena dela izva-
ja slovenjebistriško gradbeno
podjetje Granit, rok dokončanja
vseh del pa je letošnji 31. avgust.
VidaTopolovec
Polaganje temeljnega kamna za gradnjo prizidka k laporski
osnovni šoli.	Foto: S. Brbre
PTUJ / za upokojenska
letovanja veliko zanimanje
Upokojenski dopust
na Malem Lošinju
Ptujski u[>okojenci sporočajo, da je letovanje, organizirano za
21. april v Rabcu, že zasedeno. Ker pa se je prijavilo več željnih le-
tovanja v zgodnjem pomladanskem času, naknadno organizirajo
še letovanje na Malem Lošinju.
Bivanje bo v hotelu Aurora s polnim penzionom, plačano turis-
tično takso in kopanjem v ogrevani morski vodi, tudi prevoz je vštet
v ceno 36.500,00 tolarjev (za sedem dni). Hotel je v borovem goz-
dičku, zato zrak odlično vpliva na dihalne org^e (zdravi astmo). Za
doplačilo nudi hotel enodnevne izlete na bližnji otok Susak in Ilovik
ter ogled otoka Lošinja.
S ptujske železniške postaje bi se pri udeležbi vsaj 30 potnikov od-
peljali 12. aprila ob 6.30 uri. Prijave sprejemajo v DU, Aškerčeva 9,
ob petkih od 10. do 12. ure. Vabljeni.
MK
PTUJ / vabilo v mihelicevo
galerijo
ffalro nastane Japonsiii
barvni Lesorez
V četrtek, 18. marca, ob 18. uri bo v Miheličevi galeriji (Drav-
ska ulica 4) umetnik Bojan Golija demonstriral postopek nasta-
janja japonskega barvnega lesoreza, V Miheličevi galeriji je
namreč od 4. marca na ogled razstava Bojana Boli je z naslovom
Japonski dnevnik. Odprta bo do 11. aprila vsak dan razen pone-
deljka od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure.
Bojan Golija je leta 1957/58 študijsko bival na Japonskem, kar je
v njegovem opusu pustilo trajne sledi. V Miheličevi galeriji je raz-
stavil risbe, fotografije in lesoreze, ki jih je naredil na Japonskem
ali takoj po \Tnitvi domov, izbor iz bogate zbirke japonskih
otroških risb in grafik ter nadvse dragoceno skupino starih japon-
skih lesorezov.
Japonski lesorez nastaja po drugačnem postopku kot evropski.
Bojan (jolija je imel med bivanjem na Japonskem priložnost, da je
to tehnologijo osvojil. Danes zvečer jo bo demonstriral v razsta-
višču, srečanje pa k) tudi priložnost za pogovor o njegovih gra-
fičnih listih.
M.C.
12
četrtek, 18. marec 1999 - TEDNIK
ZANIMIVOSTI, ŠPORT
PTUJ / prvi tečaj globinske sprostitve
X ghblmko
^pt^Mflfvf/0 iicilf
18. marca ob 18. uri bo v prostorih OŠ Mladika prvi tečaj za
globinsko sprostitev na Ptujskem. Nanj vabi Center za duhov-
no kulturo v Mariboru, ki je v bistvu Zavod za vzgojo, izo-
braževanje, razvoj in kulturo, kjer so ta program razvili. Z
njim bodo udeleženci spoznali, kako se lahko v kratkem času
temeljito sprostimo, spočijemo in napolnimo z energijo ter s
tem vzpostavimo ravnovesje v svojem življenju.
Globinska sprostitev je avtor-
sko delo sodelavcev Centra za du-
hovno kulturo, zdravnice Katari-
ne Velikonja in socialnega delav-
ca Braneta Krapeža. Razvili so jo
na osnovi proučevanja sodobnih
dognanj s področja nevrofiziolo-
gije in psihosomatike, predvsem
pa so, kot poudarjajo, izhajali iz
lastnih spoznanj in desetletnih
izkušenj pri praktičnem
poučevanju na številnih tečajih
in delavnicah po vsej Sloveniji.
Tako je med drugim raziskava
pokazala, da ob uporabi sprostit-
venih tehnik več kot 80 odstot-
kov udeležencev tečaja uspešneje
rešuje svoje probleme in se tudi
bolj stabilno odziva v stresnih si-
tuacijah, dosegajo večjo čustveno
stabilnost, večjo zbranost in
učinkovitost pri delu, večjo sa-
mozavest, uspešneje rešujejo
težave, nimajo več težav z ne-
spečnostjo, tudi pomirjevalom se
lahko odrečejo. Se posebej tečaj
priporočajo vsem, ki so preobre-
menjeni s svojim delom, so v po-
gostih stikih z ljudmi, so se znašli
pred pomembnimi življenjskimi
odločitvami in imajo zaradi na-
porov in stresov težave z zdrav-
jem.
O tečaju globinske sprostitve
smo se pogovarjali s Suzano Re-
bolj, sodelavko Centra za duhov-
no kulttiro iz Maribora.
Preprosto povedano je globin-
ska sprostitev metoda, s katero si
lahkn sami 7 nekarprimi knraki
pomagamo na poti v sprostitev.
Zakaj potrebujemo sproščanje?
Zarai našega divjega načina
življenja, saj vsi vemo, s kakšnim
tempom poteka vsakodnevno
življenje. Nenehno nas bombar-
dirajo z novimi informacijami,
novimi situacijami, ki zahtevajo
od nas nenehno visoko stopnjo
pozornosti in prilagajanja. Zaradi
simacij, v katere smo vsak dan
postavljeni, smo nenehno tudi
pod pritiskom ali napetostjo. Be-
seda napetost je samo drugi izraz
za stres. Kakšno je posledično do-
gajanje v nas ob t^šnih situaci-
jah?
"V takih razmerah lahko sebe
primerjamo, kot da smo ekonom
lonec, M je poln pritiska, nima pa
nobenega izhoda, skozi katerega
bi pritisk lahko izšel, da bi se po-
novno vzpostavilo ravnovesje.
Globinska sprostitev je metoda,
ki nam pomaga ponovno vzposta-
viti ra\Tiovesje. Porušeno ravno-
vesje je v bistvu porušeno zdrav-
je. Dejstvo je, da ravnovesje lahko
ponovno vzpostavimo, če pozna-
mo postopek njegovega vzpos-
tavljanja. Globinska sprostitev je
zasnovana na zelo preprostih ko-
rakih. Od nas zahteva samo 15 do
20 minut dnevno," je povedala
Suzana Rebolj.
Lahko bi rekli, da poznamo dve
obliki stresa. Gre za koristni in
negativni stres. Negativni je tisti,
v katerem smo dejansko čustveno
ugrabljeni, ko gre za majhne stva-
ri, ki nas sicer življenjsko ne
ogrožajo, je pa v nas velika nape-
tost. To so stvari, kot na primer
jeza, različne skrbi, lahko tudi
gneča v prometu, tudi čakanje v
vrsti na blagajno. "Če se omenje-
no dogaja občasno, lahko z lahko-
to ponovno vzpostavimo ravno-
vesje, če pa smo iz dneva v dan iz-
postavljeni pritiskom in izzivom
okolja, hitremu načinu življenja
in dela, je to ravnovesje nenehno
pod zunanjim pritiskom. Ta pri-
tisk počasi pušča posledice na
našem zdravstvenem stanju. Od-
sev porušenega ravnovesja so ne-
spečnost, nezbranost, obolenja
srca in ožilja, porušen imunski
sistem in podobno. V takih raz-
merah hitreje zbolimo za gripo,
prehladnimi in drugimi obolen-
ji."
Bistvo globinske sprostitve je
mehka pozornost, s katero se
obrnemo vase in začnemo opazo-
vati dogajanja v nas.
"Ko sledimo določenim kora-
kom, ki so zelo jasno in precizno
zastavljeni, dosežemo preko teh
korakov sprostitev najprej v svo-
jem telesu in potem v naslednjem
delu v svoji duševnosti. Kot pos-
ledica vsega tega je večje ravnove-
sje v nas samih, večja umirjenost,
in tudi izboljšanje v
medčloveških odnosih. Globin-
ska sprostitev je zasnovana zelo
preprosto, nauči se je lahko vsak-
do, če si le vzame 15 do 20 minut
časa dnevno zase. V tečaj je
vključena kaseta ali zgoščenka z
brošuro s popolnimi navodili.
Sama sprostitev poteka ob glasbi.
Tečaj poteka dva dni dvakrat po
dve'uri v presledku enega tedna.
Prvi dan se tečajniki seznanijo z
"vsebino" stresa, da razumejo do-
gajanja v svojem telesu, kadar so
v tem stanju, in kakšne posledice
pušča v nas. Sledi vaja, zaključek
pa je v obliki pogovora o
izkušnjah. Drugo srečanje, ki je
običajno teden dni po prvem, je
namenjeno pogovoru (ker tečaj-
niki ta teden delajo vajo sami) o
vprašanjih, ki se pojavijo v zvezi z
izvajanjem vaje, in nekaterimi re-
akcijam, ki zahtevajo odgovore.
Tudi na drugem srečanju ponovi-
mo vajo skupaj in razčistimo vse
dvome oziroma nejasnosti, ki so
se pojavili v zvezi z izvajanjem
globinske sprostitve. Dosedanje
izkušnje tečajnikov so zelo do-
bre: zmanjšala se je čustvena na-
petost, odpravila nespečnost, gla-
voboli ... Zaznala jih je tudi oko-
lica v obliki vprašanj, kaj se je z
njimi zgodilo, da so postali dobre
volje, niso več zanemarjeni. Zgo-
dilo pa se je tudi to, da so ude-
leženke tečaja kupile kasete in
zgoščenke ter z njimi obdarile
prijatelje, šefe, da bi tudi oni
spoznali prednosti take sprostit-
ve," je o tečaju globinske sprostit-
ve povedala Suzana Rebolj.
Tečaj globinske sprostitve stane
2500 tolarjev, s kaseto s priloženo
brošuro je cena 3500 tolarjev, z
zgoščenko pa 4800 tolarjev.
MG
planinski kotiček
Obini zbor PD Ptuj
v četrtek, 4. marca, je potekal 46. občni zbor Planinskega
društva Ptuj. Kot gostje so se ga udeležili Katja Godec,
predstavnica mladinske komisije pri Planinski zvezi Slo-
venije, Miran Smolej, predsednik PD Majšperk, Marjan
Lenarčič, strokovni sodelavec Športnega zavoda Ptuj, in
Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj.
Že pred vstopom v dvorano so si udeleženci občnega zbora
lahko ogledali razstavo fotografij, ki jo je pripravil odbor za infor-
miranje in propagando PD Ptuj. Fotografije so nastale na lansko-
letnih izletih, dopolnjujejo pa jo spisi otrok iz nekaterih osnovnih
šol.
Pred uradnim začetkom občnega zbora je prisotne pozdravil
predsednik Planinskega društva Ptuj Tone I^rg. Ob tem se je
spomnil dveh planincev jubilantov, ki letos praznujeta visoke
obletnice: 90. rojstnega dne Nika Vukotiča in 80. rojstnega dane
Lipeta Izlakarja. Nato je Franc Korpar ob diapozitivih predsta-
vil svojo seminarsko nalogo, ki je obsegala planinske poti.
V	nadaljevanju so pregledali poslovanje društva ter njegovo de-
lovanje na različnih področjih v preteklem letu. Predsednik
društva Tone Purg je povedal, da je dništvo poslovalo dobro, da je
organiziralo okrog 50 izletov oz. pohodov v slovenske gore, osvo-
jili pa so tudi 3343 metrov visok vrh Marmolade v Dolomitih. V
društvu deluje 15 planinskih skupin, od tega 12 na osnovnih
šolah in 3 sekcije. Te se udeležujejo izletov v okviru društva, orga-
nizirajo pa tudi svoje izlete.
Aktivni so tudi markacisti, saj skrbijo za markirane poti pp Ha-
lozah (Haloška planinska pot. Evropska peš pot E7 in pot Žetal-
skega Jožeta na Donačko goro), že tretjo leto pa tudi za zelo
zahtevno pot čez Plamenice na Triglav. V lanskem letu so del
Haloške planinske poti od Borla do Podlehnika opremili z novimi
smernimi tablami.
Alpinisti so preplezali več smeri, dva člana alpinistične sekcije
PD Ptuj pa sta dosegla lep uspeh na odpravi v Patagonijo. V OŠ
Breg so postavili športno plezalno steno in jo pred kratkim še
razširili. Na njej pridno vadijo mlade plezalke in na raznih tek-
movanjih so dosegle že vidne rezultate.
V	letošnjem letu bo ob izletih in pohodih velik poudarek na izo-
braževanju strokovnih kadrov in mladih. Trenutno na nekaterih
šolah že poteka planinska šola, v kateri se mladi seznanjajo o
vsem, kar morajo vedeti za varno hojo v gore. Izobraziti pa želijo
tudi nove vodnike, markaciste, alpiniste ter mentone planinskih
skupin na šolah. Tudi uspehi mladih športnih plezalk kažejo na
to, da je ta šport potrebno nadaljevati, zato želijo pridobiti
inštniktorja šponnega plezanja.
Začrtani cilji so veliki in planinci upamj, da jih bodo lahko čim
bolje realizirdi.
Občni zbor so končali ob prigrizku in glasbi Dua Coctail, ob ka-
teri so nmogi zaplesali.
Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj
KIKBOKS / klub borilnih vescin
Uspehi atviskik borcev
v pretekli seioai
Toplo vreme je vzpodbudilo k dejavnosti tudi veliko športov, ki potekajo zunaj, tisti "zimski",
ki so v dvoranah, pa se počasi odpravljajo k počitku oziroma končujejo tekmovanja, nadaljuje-
jo pa treninge. Med tistimi, ki bodo šli k počitku, je tudi 158 članov Kluba borilnih veščin Ptuj.
Mlajša skupina s trenerjema in sodniki.
Foto: Kosi
V	pretekli sezoni so dosegli ve-
liko uspehov, kar je odsev njiho-
vega trdega dela. V svojih vrstah
so imeli kar 23 naslovov državnih
prvakov. V semi kontaktu so bili
najboljši: Maja Volgemut, Laura
Maksimovič, Anamarija Bilič,
Jurček Horvat, Robi Simonič,
Vojko Kuri, Peter Brumec, Nadja
Sibila, Dorotej Kline, Andrej
Vindiš, Renata Polanec, Barbara
Murat, Maja Ozmec, Katja
Janžekovič, Aleš Skledair, Davo-
rin Gabrovec in Matjaž Vindiš. V
preteklem letu so v tej disciplini
bili najboljša ekipa v Sloveniji.
V	light kontaktu so slavili: Ma-
teja Erlač, Matjaž Brumec, Maja
Ozmec, Nadja Sibila in Boštjan
Brumec. Zmagovalce pa so imeli
tudi na mednarodnih turnirjih:
Wells Open: Andrej Vindiš, Maja
Ozmec, Alojz Vidovič; prija-
teljsko srečanje Ptuj - Krapina
31:15; Hannover: Davorin Ga-
brovec; Croatia Open: Sabina
Kolednik, Laura Maksimovič,
Jurček Horvat, Denis Šamperl,
Dorotej Kline; članski svetovni
pokal - Debrecen: Barbara Mu-
rat, Davorin Gabrovec, Alojz Vi-
dovič, Matjaž Vindiš; Slunj:
Dušan Rakuša, Dejan Zavec; Iz-
lake: Jurček Horvat, Maja Volge-
mut, Robi Simonič, Dorotej
Kline, Sandi Kolednik, Andrej
Vindiš, Mateja Erlač, Matjaž Bru-
mec, Peter Brumec; Dunaj: Bran-
ko Fidler, Marcel Fekonja; Za-
gorie: Andrej Vindiš, Maja Oz-
mec).
Na evropsko prvenstvo v ^i-
gradu v Turčiji je bila Nadja Sibi-
la druga in Maja Ozmec tretja, v
Kijevu v Ukrajini pa je bil Davo-
rin Gabrovec drugi.
Treninge vodijo licencirani tre-
nerii: Dušan Pavlica (gl. trener za
dečke in deklice ), Matej Ser-
dinšek, Edvard Štegar, Alojz Vi-
dovič, Branko Fidler in Vladimir
Sitar (gl. inštruktor).
V klubu imajo na podlag rezul-
tatov največ kategoriziranih
športnikov na Ptuju: mednarod-
ni razred: Davorin Gabrovec,
Branko Fidler, M^a Ozmec, De-
jan Zavec, Nadja Sibila; državni
razred: Robert Kokot, Alojz Vi-
dovič, Sebastjan Kristovič, Mar-
cel Fekonja, Matjaž Vindiš,
Boštjan Brumec; mladinski raz-
red: Mateja Erlač, Barbara Mu-
rat, Matej Sibila, Dorotej Kline,
Andrej Vindiš.
^Na prireditvi, ki jo pripravlja
Športni zavod Ptuj in na kateri
izberejo najboljšega športnika
oziroma športnico za preteklo
leto, so bili izbrani iz I^V med
športnicami 2. Nadja Šibila, 3.
Maja Ozmec, med športniki pa 2.
Davorin Gabrovec, 4. pa Branko
Fidler. Dušan Pavlica je prejel
priznanje za zaslužnega športne-
ga delavca, Vladimir Sitar pa za
najboljšega trenerja. Klub boril-
nih veščin pa je prejel tudi pokali
za najuspešnejšo ekipo.
Klubska priznanja za pomoč pri
razvoju kluba so prejeli Janko
Prelog, Ivan Bezjak, Srečko
Feguš ter Darja in Milan Kuri.
Mojstri borilni veščin v klubu
so od ustanovitve do danes: Vla-
dimir Sitar (5. DAN), Alojz Vido-
vič in Maja Ozmec (2. DAN) ter
Dušan Pavlica, Zvone Zinrajh,
Sebastjan Zinrajh, Branko Fid-
ler, Matej Serdinšek, Andrej Vin-
diš, Barbara Murat, Boštjan Mu-
rat, Matjaž Vindiš, Boštjan Bru-
mec, Matjaž Brumec in Davorin
Gabrovec (vsi 1. DAN). Sodniki
iz ptujskih vrst so Franc
Slodnjak (licenca A), Franc Bru-
mec in M^jan Šibila (licenca B)
in Edvard Štegar (pripravnik).
Milan Krajnc
ŠPORTNO POTAPUANJE
¥ soboto zaietek feca/a
Organizirana dejavnost potapljanja na Ptujskem teče že dvajseto
leto. Kot je povedal predsednik Društva potapljačev Ptuj MIlan Matl-
jevlč, so neko obdobje pokrivali potrebe za zaščito in reševanje in do
reorganizacije delovali kot občinska specializirana potapljaška
reševalna enota. Sedaj pa so preko potapljaškega društva Ruj, ki je
tudi pravni nosilec podravske regijske reševalne postaje, aktivni na
tem področju, obenem pa izključno zaradi zanimanja pričenjajo dej-
avnost športnega potapljanja. Kot eno izmed okrog 30 potapljaških
društev, ki delujejo v Sloveniji, je tudi ptujsko član Potapljaške zveze
Slovenije, ki je tudi polnopravna članica mednarodne organizacije na
tem področju.
Športna panoga potapljaškega društva Ruj zajema vse tisto, kar je
uveljavljeno za to področje tudi v okviru mednarodne tovrstne orga-
nizacije. Poudarek je na kakovostnem in kontinuiranem delu, ki se ne
konča s prvim izobraževanjem. To soboto, 20. marca, ob 17. uri vabi
Potapljaško društvo Ptuj v Gasilski dom v Ptuju vse. ki jih zanima
tečaj športnega potapljanja. Zanimanje zanj je na Rujskem in širše
namreč izred.no veliko.
MG
D. Petku iastni pas
26-letni 100 kg težak državni reprezentant iz Gorišnice Dam-
jan Petek je dobesedno pometel s svojimi nasprotniki v abso-
lutni kategoriji. Za štiri zmage in osvojitev tradicionalnega
pasu je potreboval dobre tri minute, čeprav naj bi borbe traja-
le 20 minut.
Na že 38. tradicionalnem
Baum^armerievem pasu 6. marca
v Mariboru so se pomerili tekmo-
valci iz petih držav. Petek, ki je
na tem tekmovanju nastopil
prvič, je pričakoval močnejšo
udeležbo. Posebej je v absolutni
kategoriji pogrešal najtežje tek-
movalce, ki so 20 in več kilogra-
mov težji od njega. Žal se na bla-
zinah ni pojavil nobeden, kljul
svoji teži in moči so se najza-
nesljiveje počutili na tribimat
med gledalci.
Damjana še v tem mesecu čafo
nastop na svetovnem pokalu 27
in 28. marca v Rimu, v maju pi
evropsko prvenstvo v Bratislavi
Njegova najpomembnejša tekmi
v tem letu in tudi njegova tekmo
valna pripravljenost pa je narav
nana na oktober, ko bo od 7. d(
10. v Birminghamu v Veliki Bri
taniji svetovno prvenstvo, na ka
terem bodo tekmovalci pričeli lo
viti normo za olimpijske igre '
Sydneyjuleta 2000.
Aktivne na tekmovanjih pa s(
bile iz JK Gorišnica v tem mese
cu tudi mlajše selekcije tekmoval
cev. Na tumiriu za pokal Lenda
ve je nastopilo šest tekmovalcev
Najuspešnejša sta bila Andreji
Korenjak, ki je osvojila zlato m«
daljo, ter David Hameršek, ki j
bil bronast. Na turnirju za poka
Velike Gorice pri Zagrebu pa 9
na stroške staršev nastopili tri)
tekmovalci. Najuspešnejši je bi
Sandi Nemec, ki je osvoji
srebrno medaljo.
Miran P
Damjana je v tem letu pred-
sedstvo JZS že nagradilo za
tekmovalne uspehe z višjo
stopnjo črnega pasu, častni
Baumgartnerjeve pas pa si
je priboril z atraktivnimi
zmagami.	Foto: Laura
f ednik - četrtek, 18. marec 1999
15
ZA ItAZVeORILO
16
četrtek, 18. marec 1999 - tednik

SL. BISTRICA / praznovali drugi občinski praznik
Praznik - most med pre^
feMosf/o in sedaniostjo
Občina Slovensiia Bistrica praznuje občinsid praznik po no-
vem 12. marca. Odlok o datumu, ki govori, da je 12. marca
1311. leta nastal pravni dokument, iz katerega je razvidno, da
se Bistričani opredeljujejo za meščane, so sprejeli svetniki že
lansko leto. Spomin na dogodek so letos proslavili s številnimi
proslavami in športnimi prireditvami, odprtjem nove glasbene
šole, novo čitalnico, obnovljenim prostorom pravljičnega
kotička, namenjenega najmlajšim obiskovalcem v knjižnici Jo-
sipa Vošnjaka, in položitvijo temeljnih kamnov za devetletni
šoli v Laporju in na Spodnji Polskavi.
"Pri svojem delu smo odgovorni
koreninam, iz katerih rastemo, in
prihodnosti, ki je bodo deležni
naši otroci in njihovi rodovi. Za
uspešen razvoj imamo mnogo
možnosti. Naša moč pa je v po-
vezovanju različnosti vseh naših
krajev in v odprtosti do drugih,"
je med drugim dejal župan
občine Slovenska Bistrica dr.
Ivan Žagar v svojem nagovoru na
osrednji občinski proslavi, ki je
bila na sam praznik, 12. marca, v
viteški dvorani bistriškega gradu.
Poudaril je še, da je bilo v tem
času veliko narejenega predvsem
na področju družbenih dejavnos-
ti, saj so pričeli gradnjo kar na pe-
tih osnovnošolskih objektih, da o
novi glasbeni šoli, ki letos praz-
nuje že kar častitljiv jubilej, 50-
letnico, ne govorimo ter o srednji
šoli kot nadgradnji. Zanemarljivi
niso uspehi na področju cestne in
komunalne infrastrukture, saj
postaja obvoznica Pragersko
končno resničnost, prav tako tudi
ureditev ceste skozi Poljčane ter
še veliko novih asfaltnih cestnih
površin v raznih krajih občine,
novo podobo pa dobiva tudi
občinsko središče. Nekaj so nare-
dili tudi na stanovanjskem
področju, saj bo kmalu vseljiv se-
demnajststanovanjski blok, na-
menjen mladim družinam.
Proslava ob občinskem prazni-
ku je tudi priložnost, ko podelijo
najvišja občinska priznanja za
delo v minulem letu. Listino
občine Slovenska Bistrica je za
dolgoletno vsestransko požrtvo-
valno in vestno delo na gospo-
darskem, kulturnem, športnem
in političnem področju v krajevni
skupnosti Poljčane in občini Slo-
venska Bistrica prejel Alojz
Vezjak iz Poljčan. Priznanja
občine Slovenska Bistrica za leto
1998 so bila podeljena Branku
Petriču za dolgoletno uspešno
delo v krajevni skupnosti Vrhole
- Preloge, KUD Gaj Zgornja
Polskava za dolgoletno dejavnost
za ljubiteljskem kulturnem
področju ter Knjižnici Josipa
Vošnjaka Slovenska Bistrica za
izjemne uspehe in dosežke v letih
1997 in 1998.
Osrednjo občinsko proslavo je
povezovala Jana Jeglič, s petjem
pa so jo popestrili še pevci mla-
dinskega mešanega pevskega zbo-
ra OŠ Pohorskega odreda iz Slo-
venske Bistrice pod vodstvom
Milene Trojner ter moška ko-
morna skupina KUD Aljoza
Avžnerja z Zgornje Ložnice, ki jo
vodi Vinko Godec.
Vida Topolovec
Dobitniki najvišjih bistriških občinskih priznanj za leto 1998 - z leve: Branko Petrič,
predstavnica KUD Gaj Zgornja Polskava, Anica Korošec in Alojz Vezjak. Foto: Samo Brbre
Miša je voznita
Od 10. marca najprej je
miss Slovenije '98
Ptujčanka Miša Novak tudi
uradno voznica, saj je po
24 urah vožnje uspešno
opravila vozniški izpit. Nanj
jo Je pripravljal inštruktor
Marjan Herak, v komisiji pa
je bil Jože Soršak (ON je bil
v tej funkciji tudi, ko je
vozniški izpit delala Mišina
mama Majda). Po uspešno
opravljenem izpitu je Miša
starše povabila na kosilo,
za izlet pa ji je že zmanjka-
lo časa. Sicer pa je te dni
Miša polno zaposlena:
čakajo jo snemanja, spre-
jemi, polno pa je angažira-
na tudi s prevajanjem.
MG
Srečna Miša po opravljenem izpitu.
Foto: M. Ozmec
PTUJ / društvo upokojencev ocenilo svoje delo
Pogrešajo meddru"
štveno sodelovanie
Svoje delovanje v minulem
letu in letošnje načrte so pod
kritične oči postavili tudi
člani Društva upokojencev
Ptuj, v katerem je trenutno
včlanjenih 1080 upokojencev,
v glavnem iz mestnih četrti
Center, Ljudski vrt in Panora-
ma. Za prijetnejši uvod so jim
na letnem občnem zboru
prejšnji četetek, 11. marca, v
dvorani točilnice zapeli člani
mešanega pevskega zbora DU
Ptuj pod vodstvom Jožeta
Dernikoviča.
Ni naključje, da je predsednik
društva Andrej Fekonja zbrane
nagovoril z besedami: "Spoštova-
ne tovarišice in tovariši!" Zbrani
v dvorani s petimi, šestimi ali
morda še več križi na ramenih so
bili teh spoštljivih besed vajeni
desetletja in prav nič jim ni ško-
dilo, da so jih, čeprav samo iz
nostalgije, shšali še enkrat. Po-
tem ko je Andrej Fekonja pove-
dal, da so eno močnejših med
sedmimi društvi upokojencev v
mestni občini Ptuj, je še ugotovil,
da med člani prevladujejo ženske,
saj je jih je več kot 700, moških pa
le 350. Žal pogrešajo tesnejšo po-
vezavo med društvi, zato je pred-
lagal, da bi se v kratkem zbrali na
skupnem sestanku in se dogovo-
rili o sodelovanju.
Med več kot 20.000 prebivalci
mestne občine je slaba četrtina
upokojencev, ti pa so kljub sta-
rosti v glavnem precej aktivni.
Poleg tega da pomagajo pri vzgoji
vnukov, mnogi pomagajo tudi pri
preživljanju svojih bližnjih brez-
poselnih družin. Zaradi težke
gospodarske situacije je kljub pri-
zadevanjem vodstva v DU Ptuj
vse manj donatorskih sredstev.
stroški delovanja društva in nje-
govih sekcij pa niso nič manjši.
Zato si malo pomagajo z internim
bifejem, ki ni odprtega tipa, saj je
namenjen izključno članom. A
zaradi vse višjih življenjskih
stroškov je tudi promet v njem iz
dneva v dan manjši, dohodka
praktično ni, tako da je njegov
obstoj vprašljiv.
Društvo upokojencev Ptuj sodi
med najaktivnejša upokojenska
društva v Sloveniji. Njihova de-
javnost se izraža kar v 17 sekcijah
in treh komisijah. Posebej
uspešni so predvsem na športnem
področju. Tako se lahko pohvali-
jo z državno prvakinjo in
ekipnim drugim mestom v
športnem ribolovu, drugi so tudi
v šahovskem prvenstvu, strelska
ekipa pa je šesta v državi. Nič
manj n6 zaostajajo na kulturnem
področju, kjer izstopa predvsem
mešani pevski zbor pod
vodstvom Jožeta Dernikoviča, ki
je imel lani več kot 50 nastopov.
Izredno aktivna je likovna sekci-
ja, ki je lani pripravila več samos-
tojnih in skupinskih razstav, pa
ročnodelska, čebelarska in filate-
listična sekcija ter skupina
ljudskih pevk. Izletniška sekcija
je izvedla več izletov po domovini
in v tujini, kolesarska je pripravi-
la več kot 20 izletov v okolico
Ptuja, planinska več pohodov v
gore, sekcija prijateljev narave pa
nabiranje zdravilnih zelišč,
gozdnih sadežev in drugega vse-
ga, kar je občudovanja vredno v
naravi. V DU Ptuj so posebej po-
nosni na svoje glasilo Naš sel, ki
ga ureja Franc Fideršek in zago-
tovo sodi med najlepša upoko-
jenska glasila v Sloveniji. Poleg
vseh teh aktivnosti pa jim ostaja
dovolj časa, da redno skrbijo za
svoje starejše člane, še posebej za
tistih 100, ki so starejši od 80 let;
redno obiskujejo tudi 40 svojih
članov, ki preživljajo jesen
življenja v Domu upokojencev.
Skratka v društvu se zavedajo, da
je lahko tudi življenje starejših
pestro in zanimivo, če je le dovolj
volje. To jih navdajo ^
življenjskim optimizmom, kar ']t
še najbolj dobrodošlo.
M. Ozmec
Predsednik DU Ptuj Andrej Fekonja.
SREDISCE OB DRAVI / srečanje gasilk občine ormož
\f
Ženske - jtomemben del gasilstva
V	prepričanju, daje sedaj pra-
vi čas, so se v soboto, 6. mar-
ca, ob 19. uri v Sokolani v
Središču ob Dravi po dolgih
letih spet srečale članice
prostovoljnih	gasilskih
društev občine Ormož.
Srečanja se je udeležilo 94
članic iz vse občine. Organizi-
rala ga je komisija za delo z
ženami, ki deluje pri gasilski
zvezi Ormož in katere
predsednica je Jožica Šavora
iz PGD Središče ob Dravi.
Prisotne članice sta pozdravila
predsednik gasilske zveze Ormož
g. Fišer in predsednik sveta KS
Središče ob Dravi Martin Habja-
nič. Ga. Šavora je poudarila, kako
pomembno je delo žensk v gasils-
kih društvih, saj opravljajo
predvsem tajniške ah blagajniške
posle, sodelujejo pri organiziran-
ju prireditev in vzdrževanju ga-
silske opreme, orodja in naprav.
V	društvih delujejo tudi ženske
desetine in se udeležujejo re-
gijskih tekmovanj, nekatera pa
pridejo tudi na državna tekmo-
vanja. To srečo je imela tudi
ženska desetina PGD iz Središča
ob Dravi.
Krajšemu kulturnemu progra-
mu, ki so ga pripravili najmlajši
člani PGD Središče ob Dravi, je
sledil veseli del ob glasbi ansam-
bla Kurji tatovi. Vse članice so
dobile priložnostna darila, ki jifl
bodo v spomin na srečanje v Sre
dišču ob Dravi.
B.G
"Delo žensk je v gasilstvu zelo pomembno," je povedala
predsednica komisije za delo z ženami pri gasilski zvezi
Ormož Jožica Šavora
f ednik - četrtek, 18. marec 1999
17
Športne novice
KIKBOKS •
Mednarodni turnir v Avstriji
v Welsu v Avstriji se je prejšnji konec tedna
končal mednarodni turnir v kikboksu, kjer je nas-
topilo več kot tristo tekmovalcev iz osmih držav.
Sodelovalo je tudi 70 tekmovalcev Iz slovenskih
klubov (Zagorje, Izlake, Ptuj, Ormož, Murska So-
bota, Izola in Nova Gorica). V semi kontaktu sta
slavila Dorotej Kline in Matjaž Vindiš, druga sta
bila Aleksander Kolednik in Nadja Šibila, tretji
pa Jurček Horvat, Sabina Kolednik, Lavra
Maksimovič in Matej Šibila, vsak v svoji kate-
goriji (vsi iz KBV Ptuj). V light kontaktu sta bila
druga Milan Korotaj (KBV Ormož) in Vladko Ni-
kolov (Kung Fu Ptuj), tretji pa Branko Fidler
(KBV Ptuj).
V ekipnih borbah je ekipa KBV Ptuj zasedla v
moški in ženski konkurenci tretjo mesto.
Milan Krajnc
KOŠARKA •
Koniniia rekreacijske lige
Play off je končan do polovice. Finalista rekrea-
cijske lige sta ekipi Oračev in Veteranov, ki sta
brez poraza v obeh tekmovalnih skupinah.
Rezultati: za mesta od 1. do 4: ŠD Kidričevo -
Orači 49:64 (26:39), Orači - ŠD Kidričevo 75:51
(35:28), Policija Ptuj - Veterani 58:63 (26:34), Ve-
terani - Policija Ptuj 78:76 (47:37); za mesta od
5. do 8.: Dornava - Talum 46:53 (14:30), povrat-
na neodigrana; ŠD Majšperk - ŠD PT. Gora
60:62 (25:26), ŠD PT. Gora - ŠD Majšperk 64:63
(29:22). Lestvica strelcev: 1. Jože Kolarič (Poli-
cija) 359 košev; 2. Boštjan Kostanjevec (Vetera-
ni) 298 košev; 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 217
košev; 4. Mitja Medved (Pt. Gora) 186 košev; 5.
Matjaž Frangež (Cirkovce) 183 košev.
Radko Hojak
NOGOMET •
Seminar nogometnih trenerjev
MNZ Ptuj in Društvo nogometnih trenerjev Ptuj
organizirata izpopolnjevalni seminar za potrditev
licence "C", ki bo v soboto, 20. marca, ob 9. uri v
osnovni šoli Mladika v Ptuju. Za trenerje z licen-
co "C" s področja MNZ Ptuj je udeležba obvez-
na, saj je licenca pogoj za vodenje ekip v letu
1999.
Marjan Lenartič
KEGLJANJE •
Drava izgubila v Mariboru
Kegljači ptujske Drave so se v 16. krogu 1. gike
OKZ Maribor pomerili z ekipo Konstruktorja in iz-
gubili z 2:6 /5109:5214/. Ptujčani so sicer dobro
igrali in podrli toliko kegljev, kot že lep čas ne,
vendar so na koncu morali priznati premoč mla-
dih Mariborčanov. Dosežki kegljačev ptujske
Drave: Arnuš 874, Vranješ 861, Haladea 822,
Plajnšek 793, Čuš 860, Šeruga 899.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET m
Mladiki ni uspelo
Osnovna šola Mladika je bila organizator polfi-
nalnega turnirja v malem nogometu za učence
sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Rujčani
so že z uvrstitvijo v polfinale dosegli velik uspeh.
Prav tako uspešno pa so izvedli to tekmovanje,
kar so na koncu priznali tudi drugi udeleženci.
Rezultati: OŠ Mladika - OŠ Franc Prešeren,
Črenšovci 5:6, OŠ Prežihov Voranc - OŠ Mladika
2:3, OŠ Leskovec pri Krškem - OŠ Prežihov Vo-
ranc 8:3, OŠ Črenšovci - OŠ Prežihov Voranc,
Maribor 5:2, OŠ Črenšovci - OŠ Leskovec 3:4,
OŠ Leskovec - OŠ Mladika 1:1. Za OŠ Mladika
so nastopili: Boštjan Ferčec, Martin Kline, Davo-
rin Gomzi, Boštjan Fras, Tadej Vidovič, Uroš Pre-
volšek, Gregor Horvat, Boštjan Šilec, Ivan Rajšp.
Ekipo je vodil športni pedagog Drago Ačimovič.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO
Zmaga Kelnerja v Umagu
Kolesarji Perutnine Ptuj so se zadovoljni vrnili iz Umaga, kjer
so nastopili na kolesarski dirki za veliko nagrado Umaga.
Dirka je bila večetapna, potekala pa je ob nedeljah.
V članski konkurenci se je iz-
kazal Miran Kelner in v skup-
nem seštevku osvojil prvo mes-
to. V zadnji 126 kilometrov dol-
gi etapi je bilo več poizkusov
napadov, da bi Miranu Kelner-
ju odvzeli rumeno majico, ven-
dar se Ptujčan z ekipo ni dal.
Delovali so taktično zelo dobro
in uspeli odbiti vse napade, še
posebej Boštjana Mervarja iz
Krke Telekoma. V tej etapi se
ni dalo narediti večje časovne
prednosti in kolesarji so se v
cilj pripeljali v strnjeni skupini.
Pri starejših mladincih sta
prvi dve mesti prav tako ostali v
domeni ptujskih kolesarjev, pri
mlajših mladincih pa je zelo
dobro vozil Aldo Ilešič in v
skupnem seštevku na koncu os-
vojil drugo mesto.
Forma ptujskih kolesarjev je v
vzponu, zato se lahko nadejamo
dobrih rezultatov tudi v pri-
hodnje. Že ta konec tedna se
bodo udeležili dirke na Hrva-
škem po Jadranski magistrali.
Rezultati- člani: skupno: 1.
Miran Kelner; starejši mladin-
ci - zadnja dirka: 1. Boštjan
Krevs, Lenart, 2. Gregor Za-
gorc, 3. Matjaž Finšgar, oba Pe-
rutnina; skupno: 1. Matjaž
Finšgar, 2. Gregor Zagorc, oba
Perutnina; mlajši mladinci -
zadnja dirka: 5. Aldo Ilešič, 13.
Bojan Potrč, 14. Bojan Belšak,
20. Anej Jabločnik, 39. Denis
Petek, vsi Perutnina; skupno:
2. Aldo Ilešič, 10. Bojan Potrč,
17. Denis Petek, vsi Perutnina.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Miran Kelner, zmagovalec
velike nagrade Istraturista v
Umagu
•	L državna liga
Na turnirju I. državne lige v
Ljutomeru so strelci SD Ptuja
streljali skromno in s 1644 kro-
gi bili deveti. V skupni uvrstit-
vi so še vedno tretji. Ekipa SD
Ptuja je nastopila v sestavi Ja-
nez štuhec 563, Matija
Potočnik 552 in Robert Šimen-
ko 529. Zmagovalec turnirja je
ljubljanska Olimpija, drugi so
Dušan Poženel iz Rečice in
tretji Slovenske Konjice.
SI
•	Petlja - Olimpija
1644:1548
v drugi državni ligi so strelci
ptujske Petlje gostili Ljubl-
jansko Olimpijo. Petlja je nas-
topila v sestavi Marjan Gril,
Gorazd Selišek in Milan
Stražišar. Zmaga Ptujčanov je
bila prepričjiva, saj je 96 krogov
naskoka največja zmaga v deve-
tem krogu druge državne lige.
Posamezno je zmagal s 549 kro-
gi Ptujčan Milan Stražišar, dru-
gi je bil Gorazd Selišek s 547
krogi (Petlja), tretji Matej Čer-
nec (Olimpija) 542 krogov,
četrti Marjan Gril (Ptuj) 538 kr.
SI
•	Odlični veterani
Kidričevega
Strelska družina Kidričevo je
v torek, 9. marca, pripravila
peti krog regijskega tekmovan-
ja veteranov v streljanju s se-
rijsko zračno puško ter dosegla
lep uspeh - prvo mesto s 495
krogi. Druga je bila ekipa
Železničarja Maribor (495),
tretja Elektro Maribor (492),
četrta ekipa Policist Maribor
(483).
GM
•	Odlično streljanje
G, Maloiča
Strelska družina Kidričevo je
v petek, 12. marca, pripravila
šesti krog regijskega tekmovan-
ja članov v streljanju s serijsko
zračno puško. Rezultati: 1. Zg.
Polskava (1083), 2. MIP (1076),
3. Svečina (1071), 4. Kidričevo
(1067) itd. Posamezniki: 1. Go-
razd Maloič (SD Kidričevo)
369, 2. Peter Golob (Svečina)
368, 3. Polde Žigart (Zg. Pols-
kava) 366 krogov.
GM
•	Regijsko prvenstvo
pionirjev in mlajših
mladincev
SD Ruše je v soboto organizi-
rala regijsko prvenstvo v strel-
janju z zračno puško in pištolo
za pionirje in mlajše mladince.
V kategoriji pionirk je zmagala
ekipa SD Juršinci s 496 krogi.
druge so bile strelke SD
Svečina s 495 krogi, tretja pa
ekipa SD Ruše s 494 krogi.
Posamezno je drugo mesto
zasedla Nina Pavlin (Juršinci) s
176 krogi, peta je bila Alenka
Plohi s 165 krogi, Staška Benko
pa je nastreljala 155 krogov.
Med mlajšimi mladinkami v
disciplini zračna pištola je zma-
gala Sonja Raušl s 343 krogi,
druga je bila Staška Benko s 306
krogi, obe članici SD Juršinci.
Pri mlajših mladincih je zma-
gal Simon Fras, Ptuj, s 358 kro-
gi, drugi je bil Simon Simonič,
Juršinci, s 317 krogi, tretji pa
Sebastijan Molnar, Ptuj, s 307
krogi.
Ekipa SD Ptuja je ekipni zma-
govalec z 910 krogi in je izpol-
nila normo za državno
prvenstvo.
P.D.
• S. Fras tretji v
Ljubljani
Na turnirju ml. mladincev v
Ljubljani so ptujski strelci bili
dobri. Simon Fras je v streljan-
ju s pištolo bil tretji s 352 krogi;
enak rezultat je imel tudi dru-
gouvrščeni, a je imel Simon
slabšo zadnjo serijo. Sebastijan
Molnar je bil s 325 krogi deveti.
SI
PLANINSKI
KOTIČEK
Na Paski Koziak
\ soboto, 27. marca, se bomo
podali na Paski Kozjak, zani-
miv gozdnat kraški greben s
strmimi pobočji nad reko
Pako na zahodu, in severu,
rečico Dobrnico na jugu in
Hudinjo na vzhodu.
Pot bomo začeli v soteski Hu-
dinje pri Senegaškem mlinu,
'kjer se je 14. divizija prebila v
februarju 1944 na Kozjak. Nad
sotesko Hudinje so vidne razva-
line dveh gradov, ki zaradi svo-
je lege in mogočnosti še danes
zbujata spoštovanje. Prvi vzpon
bo na najvišji vrh Basališče
(1272 m), potem pa nas vodi pot
po zanimivem grebenu vse do
cerkvice sv. Jošta. Pri pla-
ninskem domu na Paškem Ko-
zjaku bo počitek in daljši posta-
nek, saj bomo za hojo potrebo-
vali kar 5 ur. Avtobus nas bo
počakal na Paškem Kozjaku, od
koder se bomo spustili v sotes-
ko Huda luknja, ki je tudi svo-
jevrsten fenomen v tem prede-
lu. Po ogledu se bomo vrnili
preko Doliča in Vitanja proti
domu.
Izlet spada v skupino izletov
Od Ptujske Gore do Slavnika.
Še je čas, da se nam pridružite.
Prijave sprejemamo do zasedbe
avtobusa na društvu ali na tele-
fon 772 917 (Dabič), kjer lahko
dobite tudi dodatne informaci-
je. Veselim se druženja z vami.
V.D.
PREDAVANJE
SIKIM - NEZNANI
BISER HIMALAJE
Dežela med Nepalom, Tibe-
tom, Butanom in indijsko Ben-
galijo je Slovencem večinoma
neznana, od drugih pa zaradi
desetletja dolge zaprtosti po-
zabljena. Tudi ime spominja na
Sikhe in njihov nacionalistični
terorizem, čeprav je med njiho-
vim Kašmirjem in Sikimom
2000 km razdalje in vmes vsa
Himalaja po dolžini. Po
površini je Sikima le za tretjino
Slovenije, prebivalcev je celo
štirikrat manj.
O tej deželi in o njenih gors-
kih zanimivostih boste kaj več
lahko izvedeli v petek, 19. mar-
ca, ob 18.00 uri v dvorani
Doma sindikatov, Čučkova 1.
Ob diapozitivih nam bo to
deželo predstavil slovenski al-
pinist Tone Škarja.
Vstopnina za odrasle znaša
300 tolarjev in za m^ladino 100
tolarjev.
Vljudno vabljeni!
Odbor za informiranje in
propagando PD Ptuj
18
četrtek, 18. marec 1999 - tednik
Glasbenikom nemalokrat zmanjka
idej in nato iščejo inspiracijo za nove
pesmi v okolici, iz katere potem v
svojih besedilih opisujejo neverjetne
ter nevsakdanje dogodke.
Švedka pevka EMILIA bo mnogim os-
tala v spominu zaradi svoje popevke
Big Big VVorld. Populama pevka je to-
krat v pesmi A GOOD SIGN )K)K)K)K
spremenila stil, saj se v tej pesmi pre-
pletajo r&b in pop ritmi.
KHAMISSA je še eno odkritje švedske
glasbene industrije, ki je v kratkem
času ponudila kar nekaj novih pevk,
kot so Lutricia McNeal, Robyn, Meja,
Emilia... Prepričljiv vokal bo najverjet-
neje navdušil tudi vas, saj se je pevka
dodobra potmdila v priredbi klasike IT
MUST HAVE BEEN LOVE «^dueta
Roxette, vendar se v tej raznoliki r&b
skladbi nekajkrat pojavi na silo vstavl-
jen neizrazit rap del.
Irski pop kvartet B*WITCHED ima že
tri super popularne skladbe: Cest la
Vie, Rollercoaster in To you I Belong.
Čarovnice bodo ponovno koga
začarale s preprosto popevko BLAME
IT ON THE WEATHERMAN ttn
ki opeva splošno resnico, saj se tudi
mi kar nekajkrat na mesec jezimo na
vremenoslovce in njihovo vremensko
napoved.
Britanski kvintet STEPS snenra glasbo
za založbo Jiver in njihovi producenti
so trije svetovni asi Stock & Aitkan &
VVaterman, ki so na vrhove svetovnih
lestvci spravili Kylie Minogue, Bana-
naramo, Rlcka Astleya, Jasona Dono-
vana ... Izvrstna skupina predstavlja
še eno super pop pesem BETTER
BEST FORGOHEN tttts feno-
nfienalnega debitanskega albuma Step
One.
Ameriški kivntet N'SYNC uspeva
doma s skladbo (God Must Spent) A
Little More Time on You in albumom
N'Sync. Tokat pa vseh pet fantov
blesti v skladbi THINKING OF YOU
)K)K)K)K)K ki prinaša zares odlično
petje, združeno v pravo soul harmoni-
jo.
Britanska pevka DES'REE je dobila fe-
bruarja nagrado brit kot najboljša
domača pevka za pesem Life. Ne-
pričakovano potezo pa je DESS REE
naredila, ko je na novo odpela ter po-
snela svojo izredno melodično
pop/rock klasiko YOU GOTTA BE
^^OMbK ki je v izvirni verziji na
zgoščenki I ain't Movin'.
Ameriški novinci SIXPENCE NONE
THE RICHER so trenutno na koncertni
turneji po ZDA kot predskupina roc-
kerju Johnu Mellancampu. Obetajoči
trio izvaja prijeten ročk komad,
pomešan s folkom, z naslovom KISS
ME ))()K>oKin ta komad se nahaja v
filmu She's aH That.
ROBBIE VVILLIAMS je prvi zapustil
skupino Take That in za glavni vzrok
navedel, da se ni strinjal z glasbeno
usmeritvijo Garyja Bariovva. Samosvoj
ROBBIE v novi baladi STRONG
))()K)K)Kzveni preveč "oasisko", ven-
dar je v baladi močno besedilo ter na-
pev You think that Tm strong, but you
are wrong!
Avstralski duet SAVAGE GARDEN je
ponudil že kar nekaj uspešnic z naslo-
vi Break me, Shake me, I want you. To
the Moon and Back, Truly Madly
Deeply in Tears ot Pearis. Uspešni
duet se je ponovno potrudil v skladbi
THE ANIMAL SONG	ki je v
filmu The Other Bister. Iz tega filma
sem prejšni teden že opisal skladbo
Loving You is AH I Know skupine Pre-
tenders.
Nemški band SCORPIONS pod produ-
centstvom Petra Wolfa končuje sne-
manje nove velike plošče z naslovom
Eye to Eye. Škorpijoni se predstavljajo
v novi glasbeni luči v komadu TO BE
No 1. ki je dovolj rockovsko
dinamičen, vendar je v njem preveč
neizrazitih efektov.
Irska skupina THE CRANBERRIES je
prvič popestrila glabene lestvice s pe-
smijo Linger. Po dveletni pavzi kvartet
ponovno zažiga ter obljublja v komadu
PROMISES tttt ki je zelo ener-
gičen, na čase celo agresiven, vendar
dovolj udaren za prave ljubitelje ročka.
Novo belsko hip-hop zasedbo EMI-
NEM nekateri v ZDA že primerjajo z
zasedbo Beastie Boys. EMINEM so
popestritev svetovne glasbene scene
in njihov debitantski album Slim Sha-
dy LP je že dosegel milijonsko nalado.
Komad, ki pa je dvignil veliko prahu,
se imenuje MY NAME IS ttn v
njem pa se mešajo hip-hop, scrat-
chanje in semplanje na nevsakdanji ali
celo nori način!
David Breznik
NASE SREČANJE
s TONETOM
PAVČKOM
-	Bilo mi je zelo všeč in upam,
da nas bo še kdaj obiskal.
-	Pesnik je zelo prijeten govor-
nik in vsakogar pritegne. Ko
nam je govoril o svojih spomi-
nih na šolo in učiteljih, smo mu
pritrdili, da bi se tudi na naši
šoli našla kakšna učiteljica Pav-
la.
-	Počutili smo se tako, kot bi
bil Tone Pavček naš vrstnik, saj
je njegov govor poln slengov-
skih izrazov.
-	Bil je neponovljiv in enkra-
ten - prava faca.
-	Zelo me je presenetil, ker je
svoje pesmi recitiral na pamet,
čeprav jih je napisal že pred pet-
desetimi leti.
-	Všeč mi je bil zato, ker je
kljub svoji starosti po duši še
vedno mlad, ne pa kak odrasel
trdonja.
-	Tone Pavček je zelo prijeten
možakar, vedno nasmejan in
dobre volje.
-	Ugotovil sem, da je Tone
Pavček kar fejst fant za svoja
leta.
-	Najbolj všeč mi je bilo, da je
kar sproti rimal pesmice.
-	Tonetu Pavčku ne bi prisodil
toliko let, saj je zelo poskočen.
-	Odlično se zna vživeti v
najstniški svet, kot bi bil sam
najstnik.
-	Zame je on še vedno otrok v
odrasli podobi.
-	Ko mi je toplo stisnil roko,
sem se počutila, kot bi okrog
mene "cvrkutali" ptički.
-	Besede so kar lile iz njega.
-	Ob srečanju z njim sem
doživela pravo mladoletje.
-	Dobil sem občutek, da se je
med vidci iz osnovne šole Vi-
dem dobro počutil.
Učenci OŠ Videm
PRI ZDRAVNIKU
Nekega dne sem imela tempe-
raturo, bolela me je glava in
kašljala sem. Z očkom in mami-
co smo šli k doktorju Roškarju.
Ko smo prišli v bolnišnico, smo
morali počakati v čakalnici.
Nato nas je sestra poklicala in
nas odpeljala k doktorju v ordi-
nacijo. Doktor me je pregledal
in mi napisal recept za zdravila.
Ko smo se peljali domov, smo se
ustavili v lekarni. Očka je stekel
po zdravila. Prinesel mi je sirup
proti glavobolu ter tablete proti
kašlju. Ko sem prišla domov,
sem redno jemala zdravila.
Lucija Žnidarič, 2. a,
OŠ Gorišnica
KDO SEM JAZ
Sem štirinajstletni fant v
zadnjem razredu osnovne šole.
Kot mnoge moje vrstnike je
tudi mene "napadla" puberteta.
Veliko se predajam sanjam in
razmišljanju.
Izhajam iz dokaj urejene
družine. Vem, da mi nihče noče
nič slabega, vendar si velikokrat
želim mir pred vsemi. Najraje
ležim na postelji, gledam v strop
j in velikokrat ne mislim na nič.
! Predajam se sproščenosti in po-
I polnemu brezdelju. Zapiram se
I v sobo z mislijo, da se bom učil
' in da mi mama ne bo več
"težila". Vendar mi misli odta-
vajo daleč, daleč stran od šole in
učenja. Srečen bi bil, če bi
šolanje že bilo za mano in bi se
posvečal le temu, kar bi si želel.
Vse in res skoraj vse mi pomeni
moja kitara in naša glasbena
skupina SEPIA. Ob glasbi sem
resnično sproščen in na vajah,
ki jih imam z našo skupino,
uživam, se predajam sanjam in
si želim, da tega ne bi bilo ko-
nec. Vem, da je samo z glasbo
težko služiti kruh, zato moram
misliti predvsem na šolo. Mis-
lim, da sem v družbi precej neo-
pazen, zato se večkrat zapiram
vase in mislim, da sem slab
družabnik. Danes razmišljam
tako, jutri morda drugače.
Iščem se, iščem svojo osebnost,
vendar vem, da bo preteklo še
nekaj let, da bom ugotovil, kdo
sem jaz.
Miha Plej, 8.a,
OŠ Kidričevo
MOJA ŠOLSKA
TORBA
Moja šolska torba je pisana. V
njej nosim vsak dan šolske po-
trebščine. Kadar sem len in
grem iz šole, je torba zelo težka.
Včasih je razmetana, včasih pa
pospravljena. Enkrat tedensko
se spomnim in iz nje pospravim
ostanke malice. Včasih revica
obleži na hodniku, včasih v
otroški sobi in je zelo osamlje-
na. Pozabil sem jo na avtobusu,
vendar na žalost mi jo je mami-
ca hitro poiskala. Ker sem jo do-
bil nazaj, sem moral spet iti v
šolo.
Jernej Vantur, 3. a,
OŠ Majšperk
ZIMSKI VIKEND
NA AREHU
Zelo sem se veselil zadnje so-
bote in nedelje v januarju. Ko je
prišla težko pričakovana sobota,
smo se vsi učenci zbrali pred
šolo. Čakali smo avtobus, ki nas
bo peljal na Areh. Ko se je avto-
bus pripeljal, smo smuči, sanke
in drugo prtljago zložili vanj in
se odpeljali. Vozili smo se
kakšno uro, da smo se pripeljali
na Areh. Ko smo stopili iz avto-
busa, nas je presenetilo vreme.
Vzeli smo smuči, sanke in dru-
go prtljago ter se odpravili v
Candrovo kočo, v kateri naj bi
spali. Ko smo vso prtljago zno-
sili v kočo, smo si odšli ogledat
sobe. V naši sobi nas je spalo
šest. Ker se nismo mogli
smučati, saj naprave zaradi
močnega vetra niso delovale,
smo se pač sankali. Oblekli, smo
se kot Eskimi, da nas veter ne bi
prepihal. Po kakšni uri sankanja
smo se odpravili nazaj v kočo.
Igrali smo se družabne igre. S
Tadejem sva se igrala POSTA-
NI KRALJ MORJA. Potem
smo šli na večerjo. Po večerji je
sledila zabava. Tovarišice so
nam na obraz dajale zvezdice,
nam s šminkami risale različne
srčke, brke, metuljčke in drugo.
Nato je sledil disko. Ker so to-
varišice prinesle radio in cedeje,
smo lahko poslušali skupino
Kingston in tudi plesali. Ko je
bilo diska konec, smo odšli spat.
Spali smo do petih, ko se je zbu-
dil Marko. Zbudil je še mene in
začela sva se pogovarjati. Potem
so se zbudili še: Alen, Matjaž,
Nejc in Tadej. Pogovarjali smo
se precej glasno, zato je čez ne-
kaj časa prišla tovarišica. Opo-
zorila nas je, da smo preglasni,
in nam svetovala, naj še raje
malo zaspimo, ker nas čaka na-
poren dan. Ker nismo mogli za-
spati, smo pogovor nadaljevali.
Potem so se zbudili še drugi
otroci. Ob 8.30 je bil zajtrk. Po
zajtrku smo se odšli smučat. Ne-
kaj časa smo se smučali, ko so
prišli moji starši. Navdušen sem
bil nad njihovim prihodom, saj
sem sedaj lahko zapustil skupi-
no in se začel smučati poleg Pri-
moža. Kljub vetru, ki je neu-
smiljeno pihal, smo se smučali
skoraj ves dan.
Čeprav se nas je držala smola,
saj je bila ta vikend eden
najhladnejših v tem letu, smo
bili vsi otroci naše šole zelo nav-
dušeni, saj smo preživeli dva
dni brez nadzora staršev, razpo-
loženje pa so nam popestrili
naše učiteljice, ki so poskrbele
za pravo predpustno rajanje.
Želim si, da bi skupaj s prijatel-
ji, sošolci in učiteljicami
preživel še več takšnih viken-
dov.
Mitja Ivančič, 4. c,
Lovrenc na Dr. polju
MOJ
NAJSREČNEJŠI
TRENUTEK
Kaj se dogaja danes z mano?
Nimam ideje za spis. Groza.
Sedim za mizo, gledam v zrak.
Norica, saj pišem o svojih
občutkih. Sepi pa posrečena, kaj
pravite. Pogledam okoli sebe in
me kar zmrazi. Vsi pišejo, vrtajo
po možganih, se rahlo smejijo in
gulijo konico nalivnega peresa.
Kje pa živim? Hej, spomin,
domišljija, kam sta se skrila? Če
ne prideta takoj, mislim v tem
trenutku, na piano, bom v tem
trenutku v godlji. Ojej, učitelji-
ca je pogledala proti meni. Suza-
na, zberi se že, si slišala, zberi
se.!! Hvala bogu da nimam
ročne ure, da ne vem, koliko je
še do konca ure. Upam, da
imam še veliko časa, ker še ni-
sem napisala prav nič zanimive-
ga. Če dobro pomislim, bi si
lahko kar izmislila kakšen
srečen trenutek in ga na dolgo
in široko napisala. Učiteljica
tako ne bo vedela, da ni nič re-
snega. Samo malo, če se prav
spomnim, nam je enkrat rekla,
da lahko ugotovi, ali je izmišlje-
no. Ta ideja je torej propadla!
Prav srečna sem v nesreči. Pa
veste zakaj? Ker sem nekaj na-
pisala, čeprav ne ustreza naslo-
vu. Trenutek. Sem napisala
srečna? To je torej tisti srečni
trenutek. Resnično srečni. To-
rej je tu moj spis z naslovom
Moj najsrečnejši trenutek. Pa le
nisem pogorela.
Suzana Sagadin, 8. r.,
OŠ Cirkovce
PESEM POMLADI
Pomlad bo prišla,
zelo sem vesela.
Se pomladi veselim
in na travnik pohitim.
Ko spet ptički
bodo peli
pesmico veseli,
bodo glasno žvrgoleli.
Mojca Zavec, 3. a,
OŠ Juršinci
LUJZEK
Dober den vsoki den! Zdaj pa
hitro. Cajta nega dosti, saj me z
vsokega grma, travnika,
goričnega trsa, vrta in njive delo
gleda in vobi k sebi grable,
skorje, traktor, motiko, lopato in
drugo orodje, ki mu provimo
motorologija ali pa tudi lopa-
tobgija. Saj vete, to sta znanosti,
ki nas spremljata od rojstva do
smrti. Kot otrokec se v peski z
malo lopatico špilaš, kot odrasli
človik maš drgoč lopato v roki,
pa tudi na zodji poti ti pokopič
preko riti zodjo lopato zemlje
hiti...
Gnes borna z Mico šparone ali
po domačen bike v gorici doj
vezala. Pret boma še žico
napela, kokšni gorični kolek
učvrstila in še marsikaj drugega
postorila. Seveda boma vmes
pojuinala kaj vinskega in svin-
jskega. Saj vete, da toti dve
zadevi jkuper pašeta, še posebno
če imaš v roki še en mali štorek
domočega v kmečki peči
spečenega kruheca. Pa še malo
Luka fcoj paše z domočim
bučnim oljom fcoj zaletega. Ker
vidim, da se vam že sline cedijo,
bomo zdaj hejali z južino in šli
veselo na delo.
Sosedov Juža glih zaj gnoj
nakople in bo ga v gorico pela.
Tak lepo diši prek krez plot kak
najboljši francoski parfiim. Saj
poznate tisti pregovor, ki provi,
da tam ge nič ne smrdi, tudi nič
ne diši. Provijo pa tudi, da je
provi kmet tisti, ki vsoki den
gnoj prekopk in mah diši po to-
tem parfumi. Je pač tak, da brez
dobrega gnoja nega provega
pridelka. Saj se zdaj že dobijo
I različne mineralna gnojila in
\ drekila, jaz pa provim, da čez
\ dober hlevski gnoj nega gnoja.
Rastlinam je gnoj isto kak lidem
i kruh, meso, vino in voda.
i Malo počokte, moren iti
j gledat, zakaj pes tak loja. Aha,
I poštar je priša in si s pesom
i nesta najboljša prijotela. Enkrat
mu je že hlače zmera, enkrat pa
mu je gumo na mopedi vun
vtrga. Pes je pač pes in mu
\ nemreš dopovedati, daje poštar
\ čista fejst in pošten človik. Nas-
ploh je zanimivo, da psi nemajo
radi uniformiranih ljudi. To jim
je pre že prirojeno tak kak
moškim, ki mamo rajši malo
slečene kak preveč oblečene žen-
ske ... Ja,ja, boj stori boj nori,
bote rekli...
Pa srečno. Vas podavlja vaš
LUJZEK
f ednik - četrtek, 18. marec 1999
21
ŠPORT
i nogomet/2. liga
1
jOrtiVff - Tabor Sežana U1 /UO/
Strcica: 1:0 Kljajič/30/, 1:1 Obradovič/89/
i DRAVA: Zver, Krajnc /Lenart/, Golob /B. Emeršič/, Šket, A.
f Vršič, T. Vršič, M. Emeršič, Bezjak, Kljajič, Čeh /Habjanič/,
i Fridauer.
Tekmovanje so pričeli tudi no-
gometaši ptujske Drave. V prvem
pomladnem krogu v drugi sloven-
ski nogometni ligi so gostili tret-
jeuvrščeni Tabor Sežana. Domači
trener ni mogel račvmati na vse
igralce, predvsem pa se je poznala
odsotnost Danila Pučka. Toda
ptujčani so dobro pričeli srečanje
in ves prvi polčas imeli rahlo te-
rensko pobudo. V 28. minuti je
prišlo do težje poškodbe mladega
Aleša Čeha in je moral zapustiti
igrišče. Dve minuti kasneje so no-
gometaši ptujske Drave povedli s
strelom Dejana Kljajiča z razdalje
več kot dvajset metrov.
V drugem delu igre so se prebu-
dili tudi gostje in je bila igra ena-
kovredna, toda pravih priložnosti
za zadetek ni bilo. Ko so gledalci
že pričeli vstajati ter pričakovali
zaključni žvižg sodnika Likiča, se
je za strel z večje razdalje ocUočil
branilec Tabora Obradovič. Žogo
je dobro zadel in končala je v de-
snem zgornjem kotu mreže
nemočnega domačega vratarja.
Tako so si gostje spretno in srečno
priborili točko.
Jadran Sep/č -
JUuminii 0:1/0:0/
S TRELEC: 0:1 Bezjak/54/
ALUMINIJ: Fideršek, Grba-
vac, Zelko /Vidovič/, Žolek,
Gerečnik /Gorše/, Kancler, Bez-
jak, Hertiš, Emeršič, Kolar, Hoj-
nik.
Nogometaši rdeče-belih so se iz
Krvavega Potoka, kjer so nastopi-
li proti domačemu Jadranu
Sepiču, vrnili zadovoljni, saj so
osvojili pomembne točke. Trener
Aluminija Branko Horjak v tem
srečanju ni mogel računati na
Igorja Perkoviča, ki je počival za-
radi nunenih kartonov, in Zvon-
ka Rozmana, ki se je poškodoval
na prijateljskem srečanju s Šent-
jurjem. Kidričani so bili ves prvi
polčas boljši nasprotnik in
domači se lahko zahvalijo samo
sreči, da niso prejeli kakšnega za-
detka.
Napadalec Aluminija Bezjak je v
54. minuti povedel svoje moštvo v
vodstvo. V 62. minuti je igralec
Aluminija Kancler dobil drugi
nmieni karton in je moral z
igrišča. Zadnjih 28 minut so se
gostje dobro borili in uspeli
zadržati minimalno vodstvo.
V naslednjem krogu nogometaši
Aluminija v Kidričevem gostijo
ekipo Factor iz Ljubljane.
Danilo Klajnšek
mali nogomet
Z sum-vam
Rezultati 17. kroga: Orkan Zbelovo - DAB Team
14:3, Fa Maik - Železne Dveri 14:2, Marco Polo -
Mizarstvo Širovnik 5:4, Oplotnica ITT - Dobovec
3:4, Križevci - Vitomarci Petlja 13:1; Tomaž
prost.
GORIŠNICA •
Vrtni ta prvak Minske lige
Liga malega nogometa, ki jo je organizirala
športna zveza Gorišnice, je privabila velik odziv
ekip in ljubiteljev nogometa. Deset ekip, ki je dva-
najst vikendov zapolnjevala športne rekreativne
popoldneve, je bilo več od pričakovanega, prav
tako pa tudi izjemno zanimanje gledalcev za
srečanja. Nova športna dvorana je bila skoraj ved-
no polna.
Rezultati zadnjega kroga končnice: Steklarstvo
Meznarič - Cirkulane 3:1, Dolane- Vrtnica 4:4.
Vrstni red končnice: I. Vrtnica 14 točk, 2. Ste-
klarstvo Meznarič 9, 3. Dolane 8, 4. Cirkulane 2.
Najboljši strelec je bil Igor Ivančič iz Vrtnice, ki je
dosegel 41 zadetkov. Pokal za fairplay pa je dobila
ekipa Foruma, ki je zares igrala športno, saj so nji-
hovi nogometaši prejeli samo štiri nunene karto-
ne.
Danilo Klajnšek
rokomet / 1 .b srl
V, NetMia - Radar 22:19/11:7/
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Belšak 1, R. Mesarec 6, Trofenik
1, Potočnjak 2, J. Kumer 3, Bezjak 3, Planine 5/1/, Kokol, Belec,
A. Mesarec 1, P. Kumer. Trener: V. Trofenik.
Obe ekipi sta od srečanja veliko
pričakovali, domači seveda več,
saj jih samo zmaga ohranja na
drugem mestu. Očitno je, da se
naspromika dobro poznata. Gost-
je so pokrivali zunanje igralce
Velike Nedelje, domači pa so ne-
kaj več pozornosti namenili po-
krivanju Čopa. Obe ekipi sta
igrali v obrambi trdo in discipli-
nirano, zato je v prvem polčasu
padlo malo število zadetkov, pa
tudi oba vratarja sta bila uspešna,
saj sta domači Belec in gostujoči
Denič ubranila po dve sedeme-
trovki. Začetek drugega polčasa je
bil v znamenju gostov, ki so uspeli
znižati vodstvo domačih rokome-
tašev. Toda ti niso popustili. Tre-
nutek odločitve o zmagovalcu je
bil od 39. do 42. minute, ko je P.
Kumer dosegel tri žaporedne za-
detke in povišal prednost rokome-
tašev Velike Nedelje na pet
zadetkov.
Danilo Klajnšek
Ormož' Dol 33:32
(16:19)
ORMOŽ: Dogša, Hanželič 5,
Antolič 2, Škraban 3, B. Džarma-
ti 8, Prapotnik 5, Grabovac 4, G.
Džarmati, Horvat 1, Kavaš 1,
Hmjadovič 4, Šulek.
Gostje iz Dola največ pozornosti
posvečajo hitremu zaključevanju
v napadu, zato je na njihovih tek-
mah nadpovprečno veliko zadet-
kov, saj imajo igralce, ki dobro
zadevajo. Takšno igro so v soboto
v Ormožu sprejeli tudi domačini,
zato je okrog 150 gledalcev
spremljalo kombinatomo igro v
napadu in videlo veliko zadetkov.
Po tej plati so gledalci zagotovo
prišli na svoj račun, saj je bilo
uspešnih kombinacij na pretek. V
takšni igri pa je uspešnejša tista
ekipa, ki stori nekoliko manj na-
pak ali pa odloči obramba oziro-
ma vratar. Tako je bilo v soboto
tudi v Ormožu.
Domačini so v začetku povedli s
tremi zadetki prednosti, vztrajni
gostje pa so v nadaljevanju izko-
ristili preveč tehničnih napak in
manj zavzeto igro v obrambi
Ormožanov ter polčas dobili z
19:16. V drugem delu so domači
popravili igro v obrambi, v 38. mi-
nuti izenačili na 22:22 in v
zadnjem delu povedli z 31:27 in
33:19. Gostje so se sicer približali
na zadetek razlike, vendar prepoz-
no za ugodnejši izid. V kritičnih
trenutkih je namreč vratar Šulek
ubranil dve sedemmetrovki (pri
enem in celo dveh igralcih manj v
polju!) in strel Ocvirka s šestih
metrov. Ormožani imajo sedaj ob
porazu Sevnice s Krimom celo
možnost za osvojitev tretjega mes-
ta, saj imajo za trenutno tretjo
Sevnico, ki bo gostovala tako v
Ormožu kot v Veliki Nedelji, maj-
hen zaostanek.
Lk.
ZSRl-VZHODm
Pvramidia - Krog
33:17/18:8/
PVRAMIDIA: Valenko, M.
Šandor 3, Kelenc 3, Osterc 4 /1/,
I. Ivančič 10, Žnidarič 2, F. Šan-
dor 1/1/, Sterbal, D. Ivančič 4,
Cvitanič, Firbas 5, Roškar 1.
Trener: Marjan Valenko.
Rokometaši Pyramidie so brez
večjih težav prišli do načrtovane
zmage proti ekipi Kroga. Gostje
so na srečanje pripotovali s samo
osmimi igralci in to je že podatek,
ki pove marsikaj. Ne glede na vse
to so domači rokometaši zaigrali
zelo dobro in si priigrali deset za-
detkov prednosti ter praktično že
v prvem polčasu dali vedeti, kdo
bo zmagovalec. Domači trener je
dal priložnost vsem igralcem in ti
so zaigrali, kolikor se je pač dalo,
proti takšnemu nasprotniku resno
ter si do konca priigrali zmago s
šestnajstimi zadetki prednosti.
Danilo Klajnšek
namizni tenis
% Petovia - Arigoni
Izola 6:2
I Namiznoteniški igralci so v so-
I boto odigrali dve srečanji. V
[ prvem so visoko premagali ekipo
j Arigonija iz Izole, kljub temu pa
pot do zmage ni bila tako lahka,
i saj so gostje nudili močan odpor.
Posamezni izidi: M. Zafooštnik -
Ludvik 2:0, G. Zafoštnik - Trgo
I 2:0, Janžekovič - Cek 0:2, G.
j Zafoštnik - Ludvik 2:0, M.
: Zafoštnik - Cek 2:1, Janžekovič -
Trgo 2:0, Drčič/G. Zafoštnik -
Cek/Ludvik 2:0, G. Zafoštnik -
Cek 2:1.
• Petovia' ŠkoTije
5:5
v drugem srečanju so namizno-
teniški i^ci ptujske Petovie |
gostili ekipo Škofij in na koncu !
osvojili točko. Z zmagama i
Janžekoviča in G. Zafoštnika so |
domači povedli, nato pa je gostom i
uspelo rezultat najprej izenačiti in j
nato voditi do zadnjega dvoboja, j
ko sta se pomerila domači Danilo |
Pilj^ in Uroš Marušič. Mladi I
Ptujčan je bil veliko boljši in za- j
nesljivo dobil dvoboj. Posamezni
izidi: Janžekovič - Semolič 2:1, G.
Zafoštnik - Marušič 2:0, M.
Zafoštnik - Bojanič 1:2, G.
Zafoštnik - Semolič 1:2, Janžeko-
vič - Bojanič 0:2, M Zafoštnik -
^^^šič 2:0, Janžekovič/G.
^oštnik - Semolič/Bojanič 1:2,
G- Zafoštnik - Bojanič 2:0, M.
Zafoštnik - Semolič 0:2, Piljak -
Marušič 2:0.
Danilo Klajnšek
•Kliak drugi
^nedeljo so kadeti in kadetinje
^K PetoviA nastopili na 3.
°^Pnih turnirjih RS za sezono
Fantje so igrali v Murski
^boti. Nastopilo je šest
^ujčanov: Danilo Piljak, Urban
^čar, Jan Janžekovič, Rok Ko-
rez, Go^ Zavec, Rok Šerona in
Jernej Šilak. Med šestnajst naj-
boljših sta se uvrstila Piljak in
Ovčar. Oba sta morala priznati
premoč kasnejšemu zmagovalcu
Janezu Tomšetu iz Zaloga. Naj-
prej je z njim v četrtfinalu izgubil
Ovčar in v finalu tudi Piljak.
Dekleta so nastopila na
domačem terenu. Ptujske barve so
zastopale: Maša Samojlenko, Ve-
sna Terbuc, Petra Jurič, Sandra
Pjamč in Doris Drčič.. Mied šest-
najst najboljših se je uvrstila le Sa-
mojlenkova. Zmagala je Jana
Ludvik iz Arigonija Izola. Turnir
je ob odlični organizaciji NTK
Petovia potekal v ŠD Mladika.
D.S.
SERVIS KOLES
TENIS OPREME TER SMUČI
Šport Servis Davorin Munda s.p.
Slovenski trg 1, 2250 Ptuj, tel.; 062/778-587
22
četrtek, 18. marec 1999 - tednik
POSLOVNA SPOPOCim
f ednik - četrtek, 18. marec 1999
23
OGUkSI IN OBiAVE
Absoluine
poplavne
varnosti ni
POTOK ROGOZNICA JE EDEN VEČJIH
PROBLEMOV NA ŠIRŠEM OBMOČJU PTU-
JA, TO SE JE ŠE POSEBEJ POKAZALO PO
GRADNJI HIDROELEKTRARNE FORMIN *
POPLAVE SO V ZADNJIH LETIH NAJBOU
PRIZADELE OBMOČJE SPUHUE IN ZABO-
VCEV
Poglobitev levobrežnega drenažnega jarka je projekt, s
katerim se v delniški družbi VGP Drava Ptuj že nekaj
časa ukvarjajo. Problemi so se pokazali kmalu po
gradnji hidroelektrarne SD-2, in sicer v obliki težav pri
odvodnjavanju zalednih voda. Levobrežni kanal je vstopil
v funkcijo leta 1978. Od takrat do danes je prišlo na
njem do nekaterih sprememb, precej je bil tudi že zamul-
jen, zasut. Projekt, ki ga je podjetje pričelo izvajati ko-
nec novembra lani, predvideva rekonstrukcijo jarka od
prepusta pod dovodnim kanalom za hidroelektrarno For-
min pa vse do Ptuja, zajema pa tudi odsek in izlivni de!
Grajene.
Za zdaj se predvideva obseg
del v višini 78 milijonov tolar-
jev, to je rekonstrukcijo kanala
do izliva Rogoznice. Načrtujejo
pa tudi širitev jarka v dnu, tako
da bo gladinsko stanje ob viso-
kih vodah na sotočju Rogoznice
in Grajene znižano za okrog me-
ter. Gre za zahtevna dela,
gradnja pa se je zavlekla zaradi
finančnih, upravnih in drugih
razlogov. Večjo intenzivnost del
je pričakovati v tem spomla-
danskem času. V okviru del na
kanalu bo izkopanega precej ma-
teriala, odstranjena bodo nekate-
ra zavarovanja brežin; na na-
sipni strani jih bodo nadomestili
z novim kamnitim zavarovan-
jem, na nasprotni strani pa bo iz-
vedeno le vegetativno zavaro-
vanje - zavarovanje s kokosovim
pletivom.
Kljub rekonstrukciji le-
vobrežnega kanala pa ni mogoče
zagotoviti absolutne varnosti
pred novimi morebitnimi popla-
vami. Direktor VGP Drava Ptuj
Drago Klobučar je ob tem pove-
dal, da so objekti in vodotoki na
našem območju zgrajeni delno
na 50-letno (na primer Rogozni-
ca), levobrežni drenažni jarek pa
na stoletno varnost. "To ne po-
meni, da bo vsakih sto let popla-
va, kot si velikokrat takšno var-
nost predstavlja laična javnost,
ampak gre vsako leto za odstotek
verjetnosti, da do poplave pride.
Verjetnost je majhna, enoodstot-
na, kljub temu pa lahko pride ob
katastrofalnih vodnih razmerah
tudi do poplav," je med drugim
povedal Drago Klobučar.
MG
Rekonstrukcija levobrežnega drenažnega jarka.
Foto: JB
PTUJ • V Gledališču Ruj pote-
ka danes, v četretek, 1. del
območnega srečanja otroških
gledaliških skupin. Začelo se je
ob 8.30, nastopajo pa 2.b OŠ
Majšperk in dramski krožki iz
OŠ Videm, Majšperk in Podleh-
nik. Ob 14.15 se bo začelo
srečanje otroških plesnih sku-
pin, na katerem sodelujejo: PC
Mambo in OŠ Gorišnica,
Juršinci in Svr Jurij ob Ščavnici.
ČREŠNJEVEC • V okviru dru-
ge občinske revije gledaliških in
kulturnih skupin občin Slo-
venska Bistrica in Oplotnica se
bodo danes, v četrtek, od 10.
ure naprej v črešnjevskem
domu kulture predstavile
otroške gledališke skupine OŠ
Anice Černejeve Makole, KUD
Sloga Leskovec - Stari Log in
dramska skupina Jesenko OŠ
Tinje na Pohorju.
SLOVENSKA BISTRICA • V
avli osnovne šole Pohorskega
odreda bo danes, v četrtek, ob
16. uri popoldan drugi del
občinske revije gledaliških sku-
pin iz Slovenske Bistrice. Nas-
topili bodo otroška gledališka
skupina Ringaraja, skupina OŠ
Pohorskega odreda Slovenska
Bistrica in lutkovna skupina
DPD Svoboda Slovenska Bistri-
ca.
PTUJ • Danes, v četrtek, ob
18.	uri bo v Miheličevi galeriji
srečanje z Bojanom Golijo.
Umetnik bo prikazal tehniko iz-
delave japonskega barvnega
lesoreza.
TRNOVSKA VAS, MARKOVCI
• Jutri, 19. marca, se bo ob
9.30 uri v dvorani v Trnovski
vasi začel drugi del
območnega gledališkega
srečanja z lutkovnimi skupina-
mi OŠ Podlehnik, Juršinci in
Destmik. Ob 13.15 pa bosta v
Markovcih še dve lutkovni
predstavi domače OŠ Marko-
vci. Vse predstave so brezp-
lačne, organizirano si jih bodo
ogledali učenci osnovnih šol.
PTUJ • V petek ob 12. uri bo v
razstavišču v Mestni hiši razsta-
vila olja Jožica Nedeljko.
Razstavo bo ob 12. uri odprl
Juršinski župan Alojz Kaučič,
zapeli pa bodo Juršinski fantje.
DORNAVA, ŽETALE • Ama-
terska gledališka skupina KUD
Vitomarci bo s Partljičevo ko-
medijo Politika, bolezen moja
v soboto, 20. marca, ob 19. uri
gostovala v Dornavi, v nedeljo,
21. marca, ob 15. uri pa v Žeta-
lah.
VIDEM • Jutri, 19. marca, uče-
nci in delavci OŠ Videm praznu-
jejo svoj dan šole. V občinski
dvorani v Vidmu bodo predsta-
vili letošnje šolske al<tivnosti,
pripravljajo kulturni program, ki
se bo začel ob 16. uri.
SLOVENSKA BISTRICA • V
domu Svobode se bo v petek,
19.	marca, ob 19. uri predstavi-
la odrasla gledališka skupina
DPD Svoboda Slovenska Bistri-
ca s "Cvetje hvaležno odklanja-
mo" v režiji Bojana Maroševiča.
KINO PTUJ • Od 16. marca do
21. marca bo ob 18. in 20.30 uri
na sporedu predstava Državni
sovražniki.
PTUJ • Jutri (v petek, 19. mar-
ca) ob 19.30 se bo pričel v
ptujskem gledališču Festival
monodrame. Razpored pred-
stav je objavljen na strani 4.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU • V
soboto, 20. marca, ob 19. uri bo
v krajevni dvorani pri Sv.
Tomažu 6. srečanje ljudskih pe-
vcev in godcev sosednjih far, ki
ga organizira KD F. Ksaver
Meško. Nastopajo: ljudske
pevke od Sv. Jurija ob Ščavnici,
Malonedeljski fantje, Juršinski
fantje, harmonikar Mihec
Lovrec, sestre Nedeljko, har-
monikarka Frančiška Gutman,
moški kvartet Sv. Tomaža in
ljudske pevke od Sv. Tomaža.
POBREŽJE • Folklorno
društvo Pobrežje prireja v sobo-
to, 20. marca, ob 19. uri v
vaškem domu tretjo prireditev v
počastitev materinskega dne. V
kulturnem programu bodo nas-
topili člani domačega FD in re-
citatorji.
CIRKULANE • Videmska gle-
dališka skupina KD Franceta
Prešerna bo v nedeljo, 21. mar-
ca, ob 15. uri z veseloigro Gos-
pa poslančeva gostovala v
večnamenski dvorani v Cirkula-
nah.
STOPERCE • Dramska sekci-
ja KPD Stoperce bo v nedeljo,
21. marca, ob 15. uri v domu
krajanov Stoperce uprizorila ko-
medijo Gosposka kmetija.
ZGORNJA POLSKAVA • V
nedeljo, 21. marca, ob 16. uri
bo v kulturnem domu Zgornja
Polskava nastopila dramska
skupina KUD Gaj Zgornja Pols-
kava s "Škandalom pri Bartleto-
vih"; delo režira Stanka Jese-
nek.
VIDEM • Gledališka skupina
KPD Staneta Petroviča Hajdina
bo v nedeljo, 21. marca, ob 18.
uri s Partljičevo komedijo Politi-
ka, bolezen moja gostovala v
občinski dvorani v Vidmu.
SLOVENSKA BISTRICA • V
ponedeljek, 22. marca, ob 18.
uri se bo v Slomškovem domu
kulture predstavila študentska
skupina KUD Koruzno zrno z
delom O prometu v režiji Ma-
tevža Gregoriča.
PTUJ • Prihodnji četrtek,
25.marca, ob 18. uri bo v Na-
rodnem domu v Ruju ob mate-
rinskem dnevu koncert
mešanega pevskega zbora
društva upokojencev Ruj. Kot
gostje večera bodo nastopili
člani moškega pevskega zbora
DU Maribor Center in učenci
ptujske glasbene šole.
DORNAVA • V četrtek, 25.
marca, ob 18. uri bodo malčki iz
tamkajšnjega vrtca v domu
občanov pripravili proslavo ob
materinskem dnevu. Program
bo povezovala Slavica Bratuša.
SELA • Kulturno društvo Sela
in OŠ Sela pripravljata v četrtek,
25. marca, ob 18.30 uri v
domači kulturni dvorani na Se-
lih proslavo v počastitev mate-
rinskega dne. Nastopili bodo
učenci podružnične OŠ,
ljudske pevke KD, mladi harmo-
nikarji, plesalke in otroška folk-
lorna skupina.
VELIK POŽAR V
DRAGONJI VASI
v sredo, 10. marca, nekaj po 11.
uri je izbruhnil požar v čevljarski
delavnici Dolenc v Dragonji vasi
pri Cirkovcah. Po ugotovitvah poli-
cistov je požar nastal zaradi tega,
ker čevljarstvo in rokavičarstvo
Dolenc dograjuje nov objekt, zato
so delavci v podkletni delavnici v
sredo polagali izolacijo in pri tem
uporabljali plinski gorilnik. Vnela
so se lesena vrata in ogenj se je
potem hitro širil, zajel delavnico in
skladišče. Zgorelo je okoli 1500
parov čevljev, veliko polizdelkov in
reprodukcijskega materiala in dva
stroja. Dim in vročina sta
povzročila škodo tudi v sosednji
delavnici. Poleg domačih gasilcev
so požar gasili še gasilci iz Jablan,
Kidričevega, Lovrenca, Mihove,
Pleterja, Šikol in Taluma. Po nepo-
polni oceni je škode za več kot 15
milijonov tolarjev. Delovodjo iz
Maribora, ki je opravljal gradbena
dela, in dva njegova delavca bodo
kazensko ovadili zradi povzročitve
splošne nevarnosti.
VIOM V PRODAJALNO
NA HARDEKU
v noči na petek, 12. marca, je
neznanec vlomil v prodajalno Jate
na Hardeku pri Ormožu. Odnesel
je nekaj denarja, iz skladišča pa
živila. Škodo so ocenili na dobrih
50.000 tolarjev.
SMRT NA ŽELEZNIŠKIH
TIRIH
Po železniški progi proti Veliki
Nedelji se je v petek, 12. marca,
popoldne vračal proti domu 41-let-
ni S. M. iz Mihovcev. Tik pred
železniško postajo Velika Nedelja
je obležal na tirih. Okoli 18.20 je
po progi od Ormoža pripeljal to-
vorni vlak ter naj bi S. M. tako
hudo ranil, da je na kraju nesreče
umrl. Kriminalisti in policisti nes-
rečo še raziskujejo.
FF
MLEKO V POTOKU
GRAJENA
Regijski center za obveščanje
so v ponedeljek, 15. marca, ob
15.46 obvestili, da je iz ptujske
mlekarne iztekla večja količina
mlečnih odpadkov. O drugi
tovrstni ekološki nevarnosti (nes-
reči?!) so takoj obvestili policijsko
postajo, inšpekcijo za okolje in
prostor ter dežurne na VGP Drava
Ruj, saj je bila iztočena bela snov
v strugi potoka opazna v dolžini 8
km. Inšpektorica Marjana Mikola
Derbuc s ptujske območne enote
inšpektorata za okolje in prostor
nam je povedala, da naj bi po izja-
vi direWorja Mlekarne prišlo do
izlitja okoli 200 I mleka iz meteor-
nega kanala Mlekarne v potok
Grajena zaradi napake delavke v
proizvodnem procesu. Ugotavlja-
jo, da do take napake ne bi smelo
priti, saj ima Mlekarna vso
odpadno vodo speljano v ptujsko
čistilno napravo. Ko se je po-
dobna ekološka nevarnost pripeti-
la v lanskem letu, je namreč
inšpekcija ukrepala tako, da je iz-
dala prepoved spuščanja tehno-
loških voda v Grajeno ter naložila
takojšnjo ureditev zunanje preta-
kalne ploščadi. V vsakem primeru
podrobnejše vzroke te napake še
raziskujejo, inšpektorica pa zago-
tavlja, da bodo ukrepali po svojih
pristojnostih in da krivca čaka zas-
lužena kazen. Na srečo v 24 urah
pogina rib niso opazili, vsekakor
pa izliv mlečne snovi ni koristen ne
za favno ne za floro, zato možne
vplive na okolje in prostor še razis-
kujejo.
-OM
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Darja Grešnik,
Jastrebci 64, Kog - Petra; <
Slavica	Mohorko,
Kraigherjeva 2, Kidričevo - I
dečka; Mojca Kosi, Luno- |
vec 14, Velika Nedelja - 1
Uroša; Michaela Jurak, <
Moškanjci 8l/a, Gorišnica -
dečka; Stanka Kojc,
Kozminci 24, Podlehnik - ^
dečka; Klavdija Roškar,
Gabrnik 55/a, Juršinci -
dečka; Dominika Pulko,
Ivanjkovci 6, Ormož - Ale-
na; Jelka Petričič, Vičanci
79, Ormož - Špelo; Blanka
Žižek, Anželova 15, Ptuj - 1
Nušo; Silva Šilak, Kungota j
152, Kidričevo - Špelo; J
Jožica Kangler, Ribiška 2, |
Slovenska Bistrica - Davo- |
rina; Andreja Pignar, Cvet- |
kovci 66, Podgorci - Tima; |
Petra Puklavec, pirkovce |
48/a, Kidričevo; - deklico; |
Kristina Antolič, Moškan- i
jci 113 - Tomaža; Suzana j
Zumer, Hajdoše 66, Ptuj - 1
Tima; Natalija Meško, So- |
dinci 78/a, Ormož - Saro;
Valerija Pšajd, CMD 17 -
Tamaro; Karmen Toš, Ul. ^
Jožefe Lackove 8, Ptuj - ■
Urha; Ana Puklavec, Ivan-
jkovci 3, Ormož - Evo; Ma- J
rija Toplak, Krčevina pri 1
Vurbergu 80 - Patrika. 1
UMRLI SO: Terezija Mer- j
nik, rojena Trbulec, Sovre- i
tova ul. 29, Ptuj, 1907 -1 ^
7. marca 1999; Julija Repec, j
rojena Lozinšek, Zi- I
danškova ulo. 10, Ptuj, ^f^ ^
1915 - t 4. marca 1999; j
Jožef Vidovič, Hajdoše 55, ;
1915 - t 4- marca 1999; i
Ludvik Koren, Zabovci 74, j
1943 - t 5. marca 1999; |
Avgust Vidovič, Velika
Varnica 67, -i 1932
marca 1999; Jožefa Zorcic, j
rojena Čeh, Trstenjakova '
uL 3, Pmj, ^ 1901 - t 6.
marca 1999; Franc Jero-
mel, Slovenski trg 3, Ptuj, !
1936 - t 7. marca 1999; i
Janez Koietnik, Trdobojci i
14, ^ 1936 - t 7. marca j
1999; Elizabeta Pulko, ro- ;
jena Junger, Rodni Vrh 5, |
1924 - t 5. marca 1999;
Matilda Feguš, rojena
Kojc, Podlehnik 2, ^5U914-
t 5. marca 1999; Janez
Murko, Vespazianova ul. 4,
Ptuj, iJi 1909 - t 8. marca ,
1999; Marija Klasi nc.
Starše 79/a, ^ 1915 - t 27.
januarja 1999; Miloš Jer-
man, ViČava 76, Ptuj,
1925 -1 8- marca 1999; Te-
rezija Pišek, rojena Zorko,
Kicar8,:{= 1933-t 10. mar-
ca 1999; Jožef Špiah,
Kraigherjeva ul. 24, Ptuj,
1928 - t 10. marca 1999;
Neža Šurina, rojena Mla-
kar, Slovenski trg 11, Ptuj,
1906 - 1 10. marca 1999; ■
Vilhelmina Onič, rojena j
Doberšek, Na livadi 9, '
Rogaška Slatina, 1920 -1
24. februarja 1999.	5