Poštnina plačana ▼ gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 3.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
Leto XXV. - Štev. 22 (1254)	Gorica	- četrtek, 31. maja 1973 - Trst	Posamezna	številka	L	80
Dvom in nezaupanje Protislovenska gonja na Koroškem
Prvih deset, petnajst let po vojni so v svetu radi govorili o treh gospodarskih čudežih: nemškem, japonskem in italijanskem. Šlo je za tri države, ki so bile v drugi svetovni vojni dejansko poražene, ki pa so si po končanem spopadu tako opomogle, da so govorili kot o nekem čudežu. Danes je položaj nekoliko drugačen: Zahodna Nemčija in Japonska nadaljujeta na svoji poti gospodarskega razcvita, v Italiji pa je prišlo do zastoja v gospodarstvu in celo do nazadovanja. Italijanskega gospodarskega čudeža je že nekaj let konec. Kje so vzroki? Menimo, da je vzrok predvsem eden in sicer dvom in nezaupanje v prihodnost, ki je zajela celotno italijansko družbo.
GOSPODARSKI ČUDEŽ — SAD VERE IN ZAUPANJA
Vsem starejšim je znano, kako je bilo z italijanskim gospodarstvom ob končani drugi svetovni vojni, mlajši se pa lahko informirajo. Iz tega povojnega kaosa in ruševin je v nekaj letih nastal gospodarski čudež, ki je Italijo pridružil industrijsko najbolj razvitim državam sveta in pomagal, da se je na lestvici narodnega dohodka povzpela na 21. mesto v svetu s
1.560 dolarji povprečnega letnega dohodka na prebivalca. Do tega neslutenega uspeha je prišlo zaradi vere in zaupanja italijanskega ljudstva po končani vojni. Vsi so se namreč čutili združene v obnovi domovine. Na eni strani podjetniki, ki so tvegali delo in kapital, šlo je pri tem za velika podjetja kot so Fiat, Montedison, ladjedelnice, kakor tudi za srednja in majhna podjetja, ki so zrastla v velikem številu in prispevala svoje k obnovi dežele. Pri tem je italijansko gospodarstvo uživalo tudi zaupanje zunanjega sveta. Najprej so pomagale ZDA v okviru Mar-shalovega načrta, potem drugi mednarodni finančniki, ko so videli uspešno rast italijanskega gospodarstva. Svoj delež je doprineslo tudi državno politično vodstvo, ki je bilo trdno v rokah Krščanske demokracije in njenih manjših zaveznikov, socialnih demokratov in liberalcev. Imeli smo fako imenovane vlade centra, za katere je državljan vedel, kaj hočejo in kam vodijo. Tudi delavski razred je po vojni imel odločilno vlogo pri obnovi države in v gospodarskem razvoju. Plače so bile razmeroma nizke in delovna storilnost visoka. Psihološki moment vere in medsebojnega zaupanja je bil tista trdna podlaga, na kateri je zrastel italijanski gospodarski čudež. Italija je verovala in zaupala v izbrano pot svobodne demokracije.
ZAUPANJE JE NAČETO
V času gospodarskega čudeža je delavski razred v Italiji po številu silno nara-stel in temu primerno se je okrepila tudi stanovska zavesi delavcev. Organizirani v tvojih sindikatih so delavci zaželeli imeti večjo besedo pri vodstvu gospodarstva in Postati v večji meri sodeležni sadov, ki je gospodarstvo ustvarjalo. Upravičenosti te zahteve so sc zavedle tudi politične stranke, posebno še vodilna stranka Krščanska demokracija. Iz te zavesti je zrastla zahteva po levosredinski vladi v Povezavi s socialisti. Ta nova politika naj id prinesla večjo soudeležbo delavskega razreda pri vodstvu države in gospodarstva in nove pridobitve za delavske množice.
Prvi se je v taki novi politiki poskusil Amintore Tanfani v leti 1956 in 1957. Nje-Sov poskus ni trajal dolgo, ker je bil Preuranjen. Toda ideja je bila vržena in Se je za dalj časa uresničila v naslednjem desetletju z raznimi vladami leve sredine. Toda čudno je, da se je z uveljavitvijo levosredinskih vlad gospodarski čudež najprej ustavil, nato pa se je začelo počasno nazadovanje, ki postaja očitno posebno v zadnjih letih in sedaj grozi, da bo Italijo Pomaknilo zmeraj niže na lestvici industrijsko razvitih držav. Kje je vzrok?
Razlogov za ta gospodarski zastoj jc go tovo veliko. Glavni razlog je, po našem
mnenju, psihološkega značaja. Odstop od sredinske politike je zanesel med ljudstvo dvom in nezaupanje. To nezaupanje v uspešnost levosredinske gospodarske politike je bilo spočetka prikrito, potem je postalo glasno, tako da so ob zadnjih državnih volitvah leta 1972 šli v volivni boj z geslom: Povratek k politiki centra. Posebno Krščanska demokracija je bila v tem oziru glasna in jasna. S tem geslom je tudi okrepila svoje vrste in na državnih volitvah povečala število prejetih glasov. Toda vse kaže, da se bomo znova vrnili k politiki levega centra.
ZAKAJ DVOM IN NEZAUPANJE?
Ob tem dejstvu se državljan vprašuje: Zakaj takšen dvom in nezaupanje v sedanji italijanski družbi? Odgovor ni težak. Zato ker sedaj državljan ne ve, kam vodi levosredinska politika. Ne ve, ali se bo ohranil in okrepil sedanji demokratični red, ki je nastal iz odporništva v zadnji vojni ali pa se ustvarjajo pogoji za nov socialni in politični red, ki bo socialističen oziroma komunističen. Gre torej Italija nasproti politiki, ki jo npr. vodi Allen-de v Cilu? To so vprašanja, na katera državljani ne dobijo trdnega odgovora. Zato so v dvomih in v nezaupanju. Dvom in nezaupanje pa hromita gospodarske pobude znotraj države in jemljeta zaupanje v italijansko gospodarstvo v mednarodnih krogih. Podoba je, da italijanska družba dvomi v izbrano pot svobodne demokracije.
K. H.
V dobi živahnega diplomatskega delovanja evropskih držav, važnih mednarodnih konferenc (Helsinki, Dunaj) in potovanja načelnikov vlad in državnih poglavarjev se uvršča tudi obisk romunskega državnega poglavarja v Italiji.
Nicolae Ceausescu, predsednik državnega sveta Romunije in tajnik romunske komunistične partije, jc v ponedeljek 21. maja s spremstvom prispel na uradni obisk v Rim. Pričakali so ga predsednik republike Leone, predsednik vlade Andreotti in najvišje državne oblasti. V romunskem spremstvu sta bila poleg ostalih še podpredsednik vlade Patan ter zunanji minister Macovescu. Ceausescu in Leone sta imela nekaj uradnih razgovorov na Kvi-rinalu, sprejel ga je pa tudi predsednik vlade. Ceausescu je v svojih pogovorih v Rimu stalno poudarjal trdno voljo Romunije, da ostane neodvisna in suverena država ter se izjavil proti vsaki intervenciji tujih sil. Te besede je razumeti prav v smislu stalne romunske avtonomistične politike v sklopu držav sovjetskega bloka in njenega še ne popolnoma otresenega strahu pred možno sovjetsko intervencijo. Ceausescu je prvi romunski državni poglavar, ki je obiskal Italijo. Po uradnem obisku je odšel še v Genovo, Turin in Milan ter v republiko San Marino.
V soboto 26. maja se je Ceausescu vrnil v Rim in obiskal sv. oče la Pavla VI. Z njim se je razgovarjal najprej sam, nato
15. maja 1955, torej pred 18 leti, je bila na Dunaju podpisana avstrijska državna pogodba, ki je vrnila Avstriji neodvisnost. Med drugimi sta jo podpisala tudi avstrijski zunanji minister inž. Leopold Figi in jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič.
V to pogodbo je vključen tudi sedmi člen, ki nalaga avstrijski republiki določene dolžnosti do narodnih skupnosti koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Med temi dolžnostmi so omenjene slovensko šolstvo, dvojezičnost na sodiščih in dvojezični krajevni napisi.
Prva leta obnovljene avstrijske republike so bile na oblasti vlade, sestavljene iz članov Avstrijske ljudske stranke (OVP) — ki naj bi bila neke vrste Krščanska demokracija — in Avstrijske socialistične stranke (SPO). Nato je vlado prevzela OVP, zadnja leta pa gospodarijo socialisti s kanclerjem dr. Kreiskim na čelu.
ZAGRIZENOST KOROŠKIH NEMCEV
Nobena prejšnjih vlad ni smatrala za potrebno, da uveljavi 7. člen avstrijske državne pogodbe, zlasti kar se tiče krajevnih dvojezičnih napisov; šele vlada dr.
pa v prisotnosti romunskega zunanjega ministra m tajnika za javne zadeve msgr. Casarolija.
V povojni dobi je bil Ceausescu prvi tajnik romunske partije, iki je bil v avdienci v Vatikanu; pred njim je bil Jugoslovan Josip Broz Tito. V kratkem poročilu po avdienci so povedali, da sta se Pavel VI. in Ceausescu pogovarjala o zadevah Romunije in svetovnega miru.
Gotovo je, da je bil obisk tajnika romunske partije v Vatikanu velikega pomena za romunsko katoliško Cerkev, ki je bila po vojni oropana vseh pravic in je še zmeraj v stanju brezpravnosti, kar še posebno velja za katoličane vzhodnega obreda. Zato pričakujejo, da se bodo sedaj stvari obrnile na boljše, kakor že kažejo nekateri znaki. Vsekakor bi še pred desetimi leti nihče ne pričakoval, da bo prišlo do sličnega romunskega obiska pri sv. očetu. To je novo znamenje, da v politiki ni nič stalnega.
Med Veliko Britanijo in Islandijo traja že več časa nenapovedana in obenem nenavadna vojna in to zaradi polenovk. Znano je namreč, da Islandija živi predvsem od ribištva V ta namen je pred časom razširila pas teritorialnih voda od 12 na
Kreiskega se je odločila, da te napise postavi, čeprav le v omejenem obsegu. Niti slutila ni, da bodo dvojezični napisi na Koroškem sprožili pravi vihar divjanja, nasilij in spopadov ter da bodo samo socialistično stranko na Koroškem omajali v njenih temeljih.
Na Koroškem so bili vsa leta po zadnji vojni socialisti najmočnejša stranka. Njih vodja je bil Hans Sima (Zima), ki je bil istočasno deželni glavar. Dr. Kreisky je upal, da bodo koroški socialisti enodušno podprli njegovo akcijo za dvojezične napise. Toda zagrizenost koroških Nemcev je bila močnejša od njih strankarske pripadnosti.
Naenkrat je zrasel blok, ki je obsegal polovico socialistov, vse člane OVP in stranke svobodnja-kot ter sprožil silovito gonjo zoper vse, kar je slovensko. V nekaj nočeh so bili odstranjeni vsi dvojezični napisi; in ko so prišle 25. marca občinske volitve, so socialisti očitno nazadovali.
Ob izvolitvi novega župana je potem v prenekateri narodnostno mešani občini prišlo do značilnih političnih kompromisov v škodo Slovencev. Marsikje je prejel socialistični kandidat največ glasov. S pomočjo slovenskih volivnih mož bi bil z lahkoto izvoljen. Toda javni pritisk je bil tolikšen, da se je socialistični kandidat raje odrekel županskemu mestu, ga prepustil OVP in podprl v svojo škodo to stranko, čeprav je ideološko nasprotna.
ŽRTEV LASTNIH PRISTAŠEV
Neuspeh socialistov pri zadnjih volitvah na Koroškem je seveda zahteval krivca. Hitro je bil najden v osebi deželnega glavarja Sime. On je bil tisti, ki je zagovarjal sklep dunajske vlade in ravnanje dr. Kreiskega. Zato je moral iti. V soboto 19. maja mu je koroška socialistična stranka na svojem deželnem kongresu v Celovcu izrekla nezaupnico z 241 proti 217 glasovom ter ga tako odslovila na ne posebno lep način.
Malomeščanski stranki, tako ljudska (OVP) kot svobodnjaška (FPO) sta s svojo dobro uglašeno gonjo, ki sega daleč nazaj, zlasti v leto 1970, ko so proslavljali 50-letnico za nas Slovence nesreč-
50 milj. Angleške ribiške ladje in odgovorne oblasti pa s svoje strani ne priznavajo obstoječega stanja in zato so odnosi med Londonom in Rejkjavykom kar precej napeti. Islandci v svojih ozemeljskih vodah prestrezajo angleške ribiške mreže in naprave. Prav zadnji čas je angleška mornarica sklenila zavarovati svoje ribiške ladje, Islandci pa vsekakor ne mislijo popustiti. Tako le kaže, da bo znala majhna a trdoživa otoška republika obvarovati svoje glavne gospodarske in življenjske vire pred ogrožanjem velike pomorske sile. Pogumni Islandci so že zahtevali, naj angleške vojne ladje zapustijo Rcjkjavyk, kjer so v službi Atlantskega pakta.
Žrtve atentata v Milanu rastejo
V torek je umrla četrta oseba, ki je bila ranjena ob znanem atentatu pred kvesturo v Milanu. Gre za neko 60-letno žensko. Bila je v nezavesti od dneva atentata. Sedaj je že ena oseba — žrtev atentata — v smrtni nevarnosti.
nega koroškega plebiscita, ustvarili vzdušje, ki je okužilo tudi dober del članstva socialistične stranke. Zlasti trditev, da ravna dunajska vlada samovoljno in izdaja narodne interese nemške Koroške, je zbegala prenekaterega koroške-ga socialista.
Danes si nemški nestrpneži lahko manejo roke: dosegli so razklanost v vrstah koroških socialistov. Pa še več: na socialističnem kongresu v Celovcu je bila obsojena neka politika, ki je vsaj delno poskusila uveljaviti avstrijsko državno pogodbo in stremela po utrditvi sožitja med obema narodnostnima skupnostima.
Hans Sima je v svojem poslovilnem govoru skušal pristaše lastne stranke prepričati, da je bilo ravnanje avstrijske vlade edino dosledno in pošteno. Prav socialistom — je dejal — je bila zadana naloga, da rešijo vprašanje obstoja in razvoja koroških Slovencev, saj imajo trenutno absolutno večino ne le na Koroškem, temveč v vsej državi. Bila je zato njihova moralna in pravna obveznost, da izpričajo in potrdijo svojo načelnost in verodostojnost.
Žal so se socialisti ovedeli te svoje pravne in moralne dolžnosti dokaj pozno. Če bi se bili takoj po letu 1955 lotili celovite re--šitve manjšinskega vprašanja na Koroškem, ko strasti še niso bile razburkane, bi verjetno ne prišlo do delitve duhov in Simovega ponižanja. Toda tudi socialisti so na Koroškem vsa leta popuščali nemškim skrajnežem, ki so si v Hei-matdienstu (Služba domovini) ustvarili pravo polvojaško organizacijo.
Gesla nemških nacionalistov so, žal, na Koroškem še zmeraj privlačna, pa če so še tako nesmiselna. »Kdor voli Simo, voli Ljubljano«, eno vodilnih gesel Avstrijske ljudske stranke pri zadnjih občinskih volitvah je brez dvoma bilo prisotno na zadnjem socialističnem kongresu v Celovcu in je pripomoglo k Simovemu padcu.
Sima je postal za koroški Hei-matddenst, za koroške Abwehr-kampferje (brambovce), za vse nemške skrajneže domovinsko nezvest in sumljiv, ker je vsaj pokazal voljo po upoštevanju Slovencev v življenju in razvoju koroške dežele. Nadležen pa je postal tudi za lastno stranko. Ta misli že na državne volitve v letu 1975. V sedanjem vzdušju, kot vlada na Koroškem, bi bil Sima za socialistično stranko prehuda obremenitev. Treba ga je bilo žrtvovati.
Tako se je končalo obdobje Hansa Sime. Nasledil ga je Leopold VVagner, sicer pristaš zmerne stru-je, a gotovo že sedaj odločen, da se ne bo izpostavljal v obrambo pravic slovenske manjšine. Saj je bil izvoljen prav zato, ker je bil pokazal Sima premalo »posluha« za Koroško, ki je »nemška, svobodna in nedeljiva«, kot stalno ponavljajo nemški skrajneži.
Vendar ostanejo v polni meri preroške besede Hansa Sime v zaključnem govoru : »Tudi če bomo čakali z razreševanjem manjšinskih vprašanj še deset let, se bo problem na novo pojavil, to pot zaostren do skrajnosti...«
Hans Sima je kot politik odšel, politični problem pa je ostal. Nemški Korošci so zadovoljni kot afriški noj: glavo so vtaknili v pesek, zato zanje problema več ni, ker ga nočejo videti.
  ........................
SLOVENSKI	VOL
Pred nami so bližnje deželne volitve, na katerih se bomo zopet predstavili s slovensko listo z znakom lipove vejice in napisom »SLOVENSKA SKUPNOST«. Te volitve so za vse Slovence v deželi Furlanija-Julijska Benečija izredno pomembne. Spet si moramo zagotoviti lastno politično zastopstvo v deželnem svetu!
Zato se obračamo na vse zavedne Slovence s pozivom, da vsak po svojih močeh sodeluje in prispeva v tej skupni akciji. Še posebej vabimo vse slovenske rojake, da s svojim prispevkom omogočijo čim uspešnejšo dejavnost in potek volivnih priprav slovenske liste.
Prispevke sprejema iz prijaznosti tudi uprava »Katoliškega glasa«, Riva Piazzutta 18, Gorica in volivni urad istotam, odprt vsak dan od 17. do 20. ure.
S skupnimi močmi v boj za končno uresničitev vseh naših zahtev in uveljavitev naših pravic!
Slovenska demokratska zveza v Gorici
Ceanescn v Rim in Mimi
»Vojna polenovk«
S ped. la abboa. po* tale. - II Gruppo TO H
Dve ženi pri Janezu XXIII.
Kmetijski tečaji 1972-73
Med številnimi avdiencami Janeza XXIII. je vredno omeniti dve, polni domače prisrčnosti.
Prišla je v Vatikan angleška kraljica Elizabeta. Med razgovorom jo je Janez XXIII. kar na celem vprašal: »Kako se kličejo vaši otroci? Tako čudovito je slišati imena otrok iz materinih ust.«
Elizabeta odvrne: »Ana, Karel, Andrej.« Papež je ikomenliral: »Ana pomeni milost. Tudi moja mati, skromna kmečka žena, se je imenovala tako. Karel me spominja na svetega škofa v Milanu, ki sem ga v mladosti študiral in ki je bil velik reformator Cerkve. Andrej. Dilexit Dominus An-dream in odorem suavitatis (Gospod je ljubil Andreja kot prijeten vonj). Želim, da bi bil staršem v veliko veselje. Pobožajte Andreja, ki je najmlajši.«
Druga je bila Rada, hčerka Nikite Hru-
Gospod profesor, 11 let že živite in delujete med koroškimi brati, ki so vas nedavno na kulturnem festivalu v Globasnici počastili s krstno predstavo vaše zgodovinske drame »Kralj Samo«. Kako sodite o izvedbi te igre, ki ste jo napisali v klasičnih stihih?
Izreči moram priznanje režiserki, mladi akademski izobraženki ge. Aniti Hudlovi, ki je tudi sama pisateljica in ki sama piše večjo dramo v zvezi z dogodki 10. oktobra (koroškega plebiscita), da je na začetek festivala postavila zahtevno, komaj znano zgodovinsko snov. Res je nekatere prizore opustila in skrajšala, vendar je za podeželski oder in za preproste igralce, ki nimajo slovenskih šol, igra bila trd oreh. Igro je režiserka pripravljala skozi dva meseca. Prvi mesec so imeli samo bralne vaje, potem je svojim igralcem in igralkam (36 po številu) oblikovala značaj vloge, da so nastopali z zavestjo svojega poslanstva. Kar verjeti nisem mogel, da se je tako posrečila ustvaritev okrutnega obrskega vladarja kagana Bajana, mogočnega, samozavestnega frankovskega kralja Dago-berta, odločnega in dobrohotnega »kralja« (vojskovodje) Sama, slovenskega sužnja v obrskem hringu, kneževiča Inka, ki ga vzljubi kaganova hči, nevarna Obrovka Asja.
Posrečene so bile vloge slovanskih knezov, karantanskega Valuka, sorbskega Dre-vana, ljutiškega Zitomira, obodriškega Kroka. Prikupne so bile slovanske mlade kneginje: Slovenki Milenka in Živka, Sorbki-nja Milivoj ka ter Samova mati Samoslava.
Režiserka je sama zamislila ustrezne, preproste, a tudi elegantne kostume, opremo odra s krajevno in narodno barvitostjo, tok dejanja z različno svetlobo in z bobnanjem v pospešenih taktih, skratka izpričala je izvrsten posluh za dramatiko in zato bodo »koroški bratje« iz Globasnice, ko bodo gostovali z igro na Primorskem, tudi zahtevnemu občinstvu pripravili dokaj umetniškega užitka.
In kdaj pridejo koroški igralci in igralke med nas?
Upam, da kmalu, čim si od truda za celotedenski festival malce opomorejo.
telimo videti vašega »Kralja Sama« na odru, pa tudi knjigo bi radi dobili v roke. Kdaj je ta vaša drama izšla v knjigi?
Ustvaril sem jo že na Primorskem (v Trstu), v knjigi pa izdal ((1959) v Celovcu s primerno spremno besedo ter z zgodovinskim ozadjem. Vsekakor je Samo, ta veliki vojskovadja (kralj) Slovanom od
ščeva. Na podobno vprašanje je odgovorila v francoščini: »Nikita, Aleksis, Ivan.« Papež komentira: »Nikita, kakor stari oče. Več svetnikov je imelo to ime, toda eden, ki je bil puščavniik, mi prihaja posebno v spomin v tem trenutku; njegove relikvije sem počastil v Benetkah. Aleksis. Priča o skrivnostnem življenju pokore in skritosti. Počastil sem ga v Bolgariji, kjer ga imajo zelo v časti. Ivan. Ivan, to sem jaz, ki sem si izbral ime Janez. Najrajši imam Krstnika in Evangelista, tako zelo rad, da sem ju ob izvolitvi za papeža prosil, naj mi bosta angela varuha v mojem papeževanju. Pobožajte Ivana; ostala dva mu gotovo ne bosta nevoščljiva.«
Dve drobni zgodbi kot iz Cvetk sv. Frančiška Asiškega. Takšen je bil papež Janez XXIII.
Baltika do Jadranskega morja, bil izredna osebnost, ki je evropskemu obličju znal dati tudi slovanski izraz.
Pa ni bil »Kralj Samo« vaš poslednji zgodovinski tekst v slovstveni dramski formi?
Danes se sam sebi čudim, da sem svojo slovstveno pot začel z dramatiko. Pred »Kraljem Samom« sem izdal v Trstu (1948) dramo »Država med gorami«, ki so jo v celoti predvajali na tržaškem radiu, nato je sledil dramski scenarij »Zvezdi našega neba«, ki sem ga leta 1966 izdal v Celovcu, namreč 22 nastopov svetih solunskih bratov Cirila in Metoda. Ta scenarij je že preveden v nemščino in izide v doglednem času. Krajša dramska stvaritev »Krst karantanskih knezov« je tudi izšla v knjigi (1969); igrali pa so jo že v Kanadi ob proslavi 1200-letnice slovenskega pokristjanjenja.
Napovedano je tudi vaše veliko pripo-vedniško delo »Med koroškimi brati«. Kdaj in kje bo izšlo?
To je razgiban roman v dveh knjigah iz zadnje vojne. Naslov pove, da se dogaja med koroškimi brati, na koroški zemlji. To je snov z ozemlja, na katerem živim že 17 let in sem zajel zgodbe z veliko dokumentacijo. To je moj največji slovstveni tekst, ki sem mu posvetil dušo in srce.
J. V.
V vesolju gre Američanom na boljše
Veliki ameriški vesoljski podvig z ladjo Skylab je bil že na robu propada. Toda trije vesoljci Conrad, Weiz in Kervin, tki so poleteli za njim, so položaj rešili. Nad vesoljsko lad jo-delavnico so razpeli poseben dežnik, ki jo varuje pred sončnimi žarki, in še so sami zlezli vanjo, ko se je zaradi dežnika temperatura v ladji znižala na znosno raven. Prej se je že dvignila na 50 stopinj, sedaj je pa padla na 30 in upajo, da se bo še bolj znižala. Trije astronavti so tudi že začeli s prvimi znanstvenimi poskusi.
Velikonočna spoved ostane
Iz Vatikana poročajo, da je brez podlage vest, da namerava sv. oče spremeniti cerkveno zapoved, ki pravi, da se mora katoličan svojih grehov spovedati »vsaj enkrat na leto« zgolj v priporočilo in tako odvzeti dosedanjemu predpisu značaj zapovedi.
Brežnjev zaključil svoj obisk v Bonnu
Glavni tajnik sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjev je zaključil svoj uradni obisk v Zahodni Nemčiji. Vrnil je obisk kanclerju Brandtu, ki ga je ta opravil v Sovjetski zvezi. Brežnjev je imel v Bonnu vrsto razgovorov z glavnimi nemškimi državniki. V sovjetski delegaciji je bil tudi zunanji minister Gromiko, v nemški pa ministra Walter Schell ter Egon Bahr, slednji znan kot prvi sobesednik vzhodnih državnikov v Brandtovi vladi.
Oba državnika sta sklenila in podpisala celo vrsto pogodb ekonomskega, kulturnega ter političnega značaja. Sodelovanje se obeta zlasti bogato na področju gospodarske izmenjave. Nemčija bo v Sovjetski zvezi vložila velike kapi tale za industrijski razvoj. Razni nemški časopisi so napovedali še specifične načrte, kot »Bild Zei-tung«, ki predvideva v tem smislu gradnjo velikanske jeklarne v Kursku ter odprtje sedemnajstih tovarn piva v raznih delih Sovjetske zveze, odhod skupine tehnikov v Sibirijo, »Siiddeutsche Zeitung« pa piše o velikopoteznosti napovedanih načrtov in poudarja predvsem njih okvirno politično ozadje in mednarodni pomen. Potrdili so tudi sedanji »status« za Berlin.
Ob obisku sovjetskega voditelja je prišlo v Zvezni republiki do številnih manifestacij sovražnega značaja, tako od strani skrajne desnice kot tudi maoistične skrej-ne levice. Prav te manifestacije so nemškim oblastem odsvetovale, da bi Brežnje-vu pokazali še mesta kot npr. Dortmund ali Koln. Demonstrirali pa so tudi nemški Židje in zahtevali svobodo za sorojake v Rusiji.
V uradnem okviru pa je obisk potekel v veliki prisrčnosti in sam Brežnjev je kazal kar največjo odprtost in prijaznost. Telekamere so tudi posnele trenutek, ko sovjetski prvak poljublja roko Brandtovi soprogi, kar bi bilo sicer v sovjetski praksi nedovoljeno in znak »buržuazne dekadence«. Brežnjev je imel ob koncu obiska govor po televiziji, v katerem je med drugim dejal, da mora postati Evropa kontinent miru. Brežnjev je povabil v Moskvo zveznega predsednika Heinemanna, od bonske vlade pa je dobil v dar lep avto znamke »Mercedes«.
Italijanski turisti v Jugoslaviji
Iz podatkov, ki jih je objavil jugoslovanski urad za turizem v Rimu, je razvidno, da italijanski turisti v velikem številu obiskujejo Jugoslavijo in sicer od 15 do 18 odstotkov od tistih, ki preživijo dopust v tujini. Od vseh sredstev, ki jih Italijani pustijo na tujem, pa odpade na Jugoslavijo komaj osem odstotkov, kar dokazuje, da je Jugoslavija v turističnem smislu zelo poceni dežela.
Jugoslavijo je v letu 1972 obiskalo vsega skupaj skoro 26 milijonov turistov, med temi je bilo več kot deset odstotkov italijanskih državljanov za skupno dva milijona in 640 tisoč nočitev. V primerjavi z letom 1971 se je število nočitev italijanskih turistov zmanjšalo za dva odstotka.
Jugoslovanski urad za turizem, ki je v teh dneh dobil skupaj z letalsko družbo JAT nove prostore v Rimu, je mnenja, da Italijani ne hodijo v Jugoslavijo samo na izlete, temveč tudi na počitnice. Da bi zadostili povpraševanju, je osrednji jugo-slovenski zavod za tujskoprometno dejavnost zaprosil za odprtje novega urada za turistične informacije v Milanu.
V novi turistični sezoni bo Jugoslavija razpolagala s približno 9.000 novimi posteljami. Od teh jih bo kakih 4.200 na obalnem področju predvsem v višjerazrednih hotelih. Med novimi pridobitvami opozarjajo na novi hotel za mladino v dolini Sutjeske, kjer bo prostora za 540 ljudi. Na področju prevozov predstavlja novost uvedba letal vrste DC-9 s strani JAT-a, ki je pripravil tudi posebno tarifo »inclusive tours« za skupine z vsaj devetimi potniki; na pomorskem področju velja opozoriti na nove ladijske trajekte, na cestnem pa na odprtje dveh odsekov avtocest in sicer Vrhnika-Postojna v Sloveniji in Zagreb-Karlovac na Hrvaškem.
Orožje bolj važno kot hrana
Ob desetletnici okrožnice »Mir na zemlji« Janeza XXIII. je sv. oče Pavel VI. obsodil divjo oboroževalno tekmo in pretirano nakupovanje orožja z besedami: »Ce mislite, da mlade afriške države predvsem kupujejo kruh, obleko, poljedelsko orodje, se zelo motite. Največ denarja gre za tanke, topove in letala. Se potem čudite, če prihajajo iz teh dežel vesti o lakoti?«
Letos je Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu priredila precejšnje število enomesečnih kmetijskih tečajev. V Repnu in Trebčah je predaval inž. Janko Košir o rastlinskih boleznih in škodljivcih predvsem na zelenjavi in cvetlicah ter o uporabi protizajedavskih sredstev; v Saležu je isti predavatelj govoril o predelovanju grozdja, opremi kleti in vinski zakonodaji.
Ostali tečaji so bili namenjeni kmečkim gospodinjam. Velik obisk na teh tečajih je dokaz, da si naše gospodinje želijo takšnega pouka. Zasluga za ta uspeh pa gre predvsem pridnim in požrtvovalnim učiteljicam, ki so nudile udeleženkam polno zanimivih in koristnih naukov. Tako je poučevala ga. Irma Piščanc v Trebčah; ga. Marija Ožbič v Slivnem, ga. Vlasta Legiša v Sesljanu, ga. Pavla Terčon v Cerovljah in gdč. Marta Radetič v Mavhinjah.
Tečaje so obiskali tudi drugi predavatelji kot zdravnik, izvedenec za socialne zadeve, strokovnjak za kmetijstvo itd. Znanje, ki so si ga tečajniki pridobili, je zelo temeljito in pestro ter bo prav gotovo koristno služilo pri vsakdanjem delu ter istočasno dvignilo kulturno raven našega človeka.
Prehrana človeštva v kočljivem položaju
Na zasedanju državne akademije za kmetijstvo v Bologni je govoril tudi dr. Boer-ma, generalni direktor svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO. V svojem govoru je poudaril, da se je prehrana človeštva znašla v kočljivem položaju. V zadnjih dveh letih je zaradi neugodnega vremena močno upadlo pridelovanje žita. Zaloge iz prejšnjih let, ki so krile ta primanjkljaj, so sedaj skoraj popolnoma izčrpane. Ce človeštvo ne bo znalo načrtno ustvariti nujno potrebnih zalog živeža, bo vsa prehrana kmalu odvisna samo od vsakoletnega nihajočega pridelka.
Besede zvenijo kot resno opozorilo vsem kmetovalcem. Spričo takega položaja ni čudno, če preudarni ljudje ne prodajajo svoje zemlje, ampak celo stremijo za tem, da si jo zagotovijo.
Deželna poskusna kmetijska postaja
Leta 1971 je deželna kmetijska uprava ustanovila kmetijsko poskusno središče s sedežem v Vidmu in jo združila s poskusno postajo v Gorici. V obeh krajih razpolaga postaja s kemičnim laboratorijem. Oddelek v Gorici ima tudi en ha zemljišča, majhen rastlinjak in drugo opremo, ki služijo za poljedelske poskuse predvsem s povrtnino.
Poskusna postaja je za leto 1973 objavila podroben program dela. Med žitaricami bodo iskali tiste vrste, ki dajo v naših razmerah najboljši in največji pridelek. Razširili bodo poskuse s trdo pšenico, ki je bogata na beljakovinah. Pri koruzi bo zanimanje postaje usmerjeno na križance prvega rodu in na pridelovanje mlečnega in trdega zrnja kot strniščne kulture. Nadaljevali bodo s poskusi z ječmenom, po katerem je povpraševanje vse
7.
Brali smo, da se tržaško Delo posmehuje slovenskemu deželnemu svetovalcu dr. Stoki, ker Slovenska skupnost ni postavila svoje liste v Slovenski Benečiji. Delo trdi, da se je to zgodilo zato, ker se je Slovenska skupnost prodala Krščanski demokraciji.
»Delo« ve, da laže, toda njim se zdi tudi laž koristna. Zato proti njihovim lažem postavljam vprašanje:
V Slovenski Benečiji se je v zadnjih letih spletlo precej tesno sodelovanje med vsemi silami, ki čutijo slovensko. To se kaže ob dnevu emigranta v Čedadu, ob raznih kulturnih nastopih v Benečiji satni in se je zadnjič pokazalo ob otvoritvi kulturnega doma beneških delavcev v Belgiji. Na vseh takih prireditvah složno nastopajo slovenski beneški duhovniki, zbor Rečan, ki ga vodi Rino Markič, prosvetno društvo Ivan Trinko in še kdo. Med govorniki so duhovniki, je Izidor Predan, so uredniki Matajurja, pa še kak drug domačin. Z eno besedo, Benečani nastopajo enotno in združeno v skrbi za svoje ljudstvo.
Sedaj ob deželnih volitvah pa vidimo, da se je ta enotnost razbila. Eni nastopajo kot kandidati na listi PCI, drugi na listi PSI, tretji na listi DC, samo na slovenski listi ni nikogar, zato ker slovenske liste v Benečiji ni. Zakaj je ni? Zato ker so Benečani enotni, kadar gre za folkloro, sloge pa je konec, kadar gre za politiko.
večje. Preučevali bodo tudi sončnico za pridobivanje jedilnega olja; zanimivo je, da je to pridelovanje mogoče v celoti mehanizirati. Oljna repica — prav tako za pridobivanje olja — bo predmet letošnjih raziskav posebno z ozirom na možno mehanizacijo opravil. Na trtah bodo preučevali gnojilne potrebe in načine zatiranja bolezni. V zelenjavnih vrtovih bodo izvedli poskuse z gnojili in sredstvi za zatiranje plevela.
Vse dosežke bo postaja kasneje objavila in tako nudila točna navodila glede um-nejšega pridelovanja rastlin, ki so važne za prehrano prebivalstva in gospodarski dvig kmečkih posestev.
Napeljava telefona
Po novih tarifah za napeljavo telefona je za kmetijska posestva predviden določen popust in sicer 50 % za napeljavo in 25 % za trimesečno naročnino. Vendar pa ta popust ni tako ugoden kot izgleda na prvi pogled in prav lahko zavede naročnika v večje in nepotrebne stroške; zato naj se vsakdo, ki si namerava napeljati telefon, prej posvetuje pri Zvezi neposrednih obdelovalcev v Trstu, ul. Roma 20.
V vinogradu najlonska vrv namesto žice
Za oporo trtam so doslej največ uporabljali pocinkano žico. V zadnjih letih pa se je namesto nje pojavila pletena najlonska vrv. Pravijo, da je enako močna kakor žica, poleg tega pa mnogo lažja, upogibna in neobčutljiva za vremenske in kemične vplive in zato dolgotrajnejša. Izdeluje jo Snia Viscosa in v trgovini nosi ime »Snia-fil«. Svitek 1.000 metrov vrvi tehta le 5-10 kg. Za en hektar nasada je potrebno 230-260 kg Sniafila, dočim se rabi za enako površino 1.500 kg žice. Za napeljavo žice sta potrebni dve osebi, dočim najlonsko vrv lahko namesti ena oseba. Uporaba najlonske vrvi v vinogradu se je najprej udomačila v Nemčiji in sedaj tudi v Italiji.
Zaključeno zbiranje prošenj za prispevek na olje
Z 20. majem se je končalo vlaganje prošenj za prispevek na letos pridelano olje. Znano je, da je država določila 282 lir prispevka za vsak kilogram oljčnega olja. Letos je bilo opaziti, da se je v tej zadevi obrnilo na Zvezo neposrednih obdelovalcev v Trstu, ki je tudi letos brezplačno pomagala pri sestavljanju prošenj in zbiranju dokumentov, izredno število prosilcev.
Za zdrave oljke
Nevaren škodljivec oljke je oljkin su-kač - metuljček, ki ima v enem letu tri rodove. Njegove gosenice prvega rodu napadajo liste, drugi rod uničuje cvete in tretji rod se zavrta v plodove, ki zgodaj odpadejo. Uničenje drugega roda, ki je prav sedaj na vrsti, je najbolj važno opravilo. Zato nemudoma škropimo z Rogor-iem v času ko oljka cvete. Trdijo, da ta insekticid ne ovira oplodnje cvetov niti ne škodi čebelam, iki sicer nimajo navade, da bi obiskovale oljko.
Ali ni to žalostno? Tako žalostno, da je na nekem srečanju neki Italijan pred nedavnim rekel, da se zelo čudi, ker smo Slovenci med seboj tako razbiti, namesto da bi bili složni, kadar gre za naše koristi. Vprašal me je, zakaj slovenski levičarji tako malo slovenski čutijo, da se vežejo na italijanske stranke. To vprašanje post edujem tržaškemu Delu in Primorskemu dnevniku. Jaz namreč nisem mogel dati zadovoljivega odgovora.
Prav to, da slovenski levičarji tako malo slovenski čutijo, je krivo, da za prihodnje deželne volitve nimamo slovenske liste v Benečiji. Kajti lahko bi jo imeli, če bi se ob volitvah našli skupaj tisti, ki se srečujejo, kadar gre za kulturne in družabne nastope. Ni kriva Slovenska skupnost, če ni slovenske liste v Benečiji, krivi so slovenski levičarji, ki jim je slovenstvo folklora ne pa zahteva narodnega obstoja.
(r+r)
400 let Germanika
Germanik v Rimu je papeški zavod za bogoslovce iz nekdanjih avstro-ogrskih dežel. Letos obhaja 400 let svojega obstoja. V zvezi s tem se bodo v letošnjem juniju zbiali v Rimu bivši gojenci lega zavoda na skupnem srečanju. Trenutno študira v German uku 90 bogoslovcev; od teh jih je 11 iz Avstrije, dva sta iz Slovenije, dva pa Madžara iz Vojvodine v Jugoslaviji.
tapor s pisateljem dr. Metodan Mn
    umi    umu   im ...
Kamenčki
■
Dne 3. junija poteče 10 let od smrti papeža Janeza XXIII. Na sliki je papež Janez ob obisku otroške klinike v Rimu
Slovenska	prosve
v obnovljenih prostorih
Slovenska prosveta v Trstu ni mogla lep-i>e zaključiti svoje letošnje prosvetne sezone, kakor da je svoje člane, prijatelje m somišljenike povabila na družabno sre-cenje v obnovljene prostore v ulici Doni-zetti v soboto 26. maja zvečer. Slovenska Prosveta je končno dobila sedež, ki odgovarja zahtevam časa in daje priznanje vsem, ki so za to veliko delo toliko žrtvovali.
Prijetno presenečeni smo zasedli udobne sedeže v novi dvorani razsvetljeni z velikimi štirikotnimi stropnimi lučmi, prevlečeni z mehkim »mochettom«.
Kot prvi so goste pozdravili pevci zbora “Fantje izpod Grmade« z našo lepo slovensko pesmijo. Predsednik Slovenske prosvete prof. Marij Maver je nato izrekel Prisrčno dobrodošlico vsem navzočim in se jim zahvalil, da so v talko lepem številu prišli na to srečanje. Še posebno je pozdravil prefekta dr. Pina kot zastopnika komisarja Abbrescia, tržaškega občinskega odbornika dr. Dolharja, namestnika župana inž. Spaccinija, direktorja RAI-a inž. Guida Candussija, generalnega konzula SFRJ B. Trampuža, predstavnika ZKPO Slovenije Martina Zakrajška, deželnega poslanca dr. Draga Štoko, goriškega občinskega odbornika dr. Damijana Paulina, tržaškega pokrajinskega odbornika inž. Milana Sosiča, škofovega vikarja dr. Lojzeta Škerla, predstavnike tiska, radia ter kulturnih organizacij iz Trsta in Gorice. Prisotni so bili najuglednejši tržaški kulturniki prof. Alojz Rebula, prof. Ubald Vrabec, prof. Vinko Beličič, dr. Teofil Sim-c'č, dr. Matej Poštovan, dr. Mljač, dr. Tul, tl1". Bratuž in ga. Ljubka Šorli ter predsednik ZSKP iz Gorice dr. K. Humar ter Se mnogi drugi.
Prof. Marij Maver je nato na kratko ob-'azložil smisel srečanja in na kratko orisal delovanje Slovenske prosvete, ki bo letos priredila že 25. tabor na Repentabru.
»Začetki našega prosvetnega dela segajo v Prva povojna leta,« je nadaljeval pred-Sednik Maver. »Takrat smo na ruševinah 'n ranah, ki nam jih je zadal fašizem zabeli slovenski katoličani misliti in delati, tla bi slovenski živelj v deželi osvetlili in ttu ponovno vlili tistega poguma in moči,
mu jih je izpila druga svetovna vojna Ut Je prej črna doba fašističnega totalitarizma. Začeli smo skromno in brez sred-stev. Veliko so nam pomagali naši sloven-ski duhovniki, ki so nam odprli svoja župnišča za slovenske večere ali pa smo jih Pripravili kar pod milim nebom.«
Slovenska prosveta je z veliko ljubeznijo sPreniljala prebujenje slovenstva na Tržaškem, od odprtja slovenskih šol do slo-v'unske radijske postaje, slovenskega gledišča, društev, organizacij in njihovih Prireditev.
Prvi sedež je imela Slovenska prosveta v skromnih prostorih v ulici Valdirivo, nato v ulici Trento, dokler ni leta 1962 kupila prvo stanovanje v sedanji hiši v ulici Donizetti. Tu so končno dobile svoj sedež Slovenska prosveta, Zveza cerkvenih pevskih zborov, Slovenski kulturni klub, Društvo slovenskih izobražencev, Mladika in Most. Leta 1969 so kupili še drugo stanovanje in združili vse v eno. A vse je bilo potrebno preureditve. Z deli so začeli lani po načrtih geometra Atti-lija Kralja. Dela so izvedla podjetja: zidarska Andolšek, mizarska Koršič, električna Metlika, ogrevanje Čuk, pleskanje Kralj in z njimi še druga italijanska podjetja.
Vsa dela so stala skupno 12 milijonov in če tem prištejemo še nakup obeh stanovanj, dosežejo skupni stroški 25 milijonov lir. »Glavne težave je Slovenska prosveta že premostila,« je zaključil predsednik prof. Maver, »vendar je potrebna še pomoč in razumevanje, da se bo naše začrtano delo lahko razvijalo in doprineslo tiste sadove, ki si jih vsi želimo.«
Po govoru je sledil 'kratek koncert slovenskih pesmi, ki so jih brezhibno in doživeto zapeli »Fantje izpod Grmade«. Predsednik prof. Maver je nato povabil vse navzoče na družabno srečanje in zakusko v sosednjih prostorih. Tu so se našli prijatelji in znanci in so se navezali tesnejši in tudi novi stiki med Slovenci, ki prebivajo v Trstu in Gorici.
Čestitamo Slovenski prosveti, da je ob 25-letnici odprla tržaškim Slovencem svoj prenovljeni sedež, ki naj še nadalje služi slovenski pesmi in slovenski besedi ter vsemu lepemu in dobremu.
Z. P.
Nastop svetoivanskega zbora v Cerkljah
Festivala slovenske cerkvene glasbe v Cerkljah na Gorenjskem, kateri se je vršil že sedmo leto, se je letos udeležil tudi naš zbor, in sicer v nedeljo 20. maja. Odpotovali smo zjutraj okrog 8.30 po prvi maši. Vreme, ki je bilo zjutraj deževno, se je kasneje spremenilo v lep sončen dan. Med potjo smo lahko občudovali lepo in slikovito pokrajino. Ob 12h smo dospeli na cilj in po kosilu smo šli v cerkev, ki je zelo bogata in akustična. Med koncertom je bila nabito polna. Nismo bili edini zbor iz tujine, nastopal je tudi moški zbor »Minko Filej« iz Gorice.
Na sporedu smo bili četrti. Peli smo v prezbiteriju. Napovedovalka nas je predstavila občinstvu s toplimi besedami. Naš zbor je izvajal pesmi dveh domačih skladateljev, ki sta v Trstu v ospredju naše glasbene kulture in sicer Ubalda Vrabca »Bila je noč« ter Staneta Maliča »Božično pričakovanje« in »Oče naš«. Pred nami so nastopali: mešani zbor iz Cerkelj, mešani zbor Sv. Trojice na Blokah, mešani zbor iz Drežnice pri Kobaridu, za nami pa mešani zbor »Sv. Viktorina Ptujskega« s čudovitim mezzosopranom in s spremljavo trobil, moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice, komorni zbor »Juventus Seraphica« iz Ptuja ter akademski pevski zbor »Sv. Cecilija« iz Ljubljane.
Organizatorji so vsakemu nastopajočemu zboru poklonili rdeče nageljne in lepo diplomo. Med poslušalci smo opazili tudi skladatelja Matijo Tomca, ki nas je kasneje prijazno pozdravil.
LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI VLOŽENA V TRSTU IN GORICI
V zadnji številki našega lista smo poročali o sestavi list »Slovenske skupnosti« za tržaško in goriško okrožje. V zadnjih dneh so potekli roki za vlaganje list. SDZ v Gorici in Slovenska skupnost v Trstu sta medtem vložili obe kandidatni listi. V Trstu je lista »Slovenske skupnosti« zasedla tretje mesto na glasovnici, v Gorici pa osmo.
V teku so tudi živahne volivne priprave. Na sedežih obeh političnih organizacij, v Trstu in Gorici, pripravljajo volivno propagando, ki bo v glavnem skupna za obe volivni okrožji.
Kot znano, ni prišlo do vložitve liste
»Slovenske skupnosti« v videmski poikra-""■iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
„ CON SORTI UM MUSICUM“ nadvse prepričevalno nastopil
V dvorani deželnih stanov na goriškem Sradu je v soboto 19. maja nastopil »Con-f°riium musicum« iz Ljubljane z vokalno-*9strumentalnimi deli W. A. Mozarta. Predajali so »Litaniae Lauretanae« K. 195 ter *Kequiem<< K. 626, oboje za soli, zbor in °rkester. Dirigiral je dr. Mirko Cuderman, ^°t solisti pa so nastopili Marija Gorenc (s°Pran), Milka Evtimova (alt), Mitja Gregorač (tenor) ter Jože Stabej (bas).
2a goriški koncert ljubljanskih umetni-°v je vladalo med publiko in prijatelji ®asbe veliko zanimanje. Že sama dela so prava atrakcija, saj je npr. »Requiem« J'1'0 izmed naj lepših skladb te vrste v ce-Qtllt glasbeni literaturi. Posebno zanimali6 je vladalo tudi za Litanije, saj jih načelno le zelo redko izvajajo. In prav v ^•hu tega umetniškega zanimanja je ob-lr>stvo prav napolnilo zelo primerno ve-
ilt0 grajsko dvorano, ki že s svojo »zgo-ritiskostjo« nudi primeren okvir izvaja-j1'" take glasbe in tudi zagotavlja prepolno zbranost.
Ljubljanski ansambel je v svojem predajanju Mozartove religiozne glasbe spet ^°ll'dil nekatere že znane vrline, ki ga /'•'akterizirajo. Predvsem je to močno ho-°8ena glasbena skupina, ki se, mislim, ifta te vrste sistematično posveča študi-
f1 velikih del vokalno-instrumentalne glasbe
v Sloveniji. Pri tem je že doseglo zelo
'dljive uspehe, '"lašc
Izvajala je velika dela kantate in oratoriji) skladateljev so Bach, Handel, Schulz, Charpentier, *ydn, Mozart itd. Zbor sam, ki je sicer Profesionalen, je tudi na goriškem kon tr*u razodel svojo izredno prepričevalno
kot
H:
poustvarjalno silo. Pokazal je pravi smisel za podajanje tako polifonskega kot homo-lonskega stavka in za postopno gradnjo ter linearno fraziranje. Treba je še podčrtati pravo uravnovešenost v koncertant-nem dialogu med zborom in orkestrom. Slednji je bil točen ter v igranju inciziven in logičen.
Veliko samostojno vlogo so imeli v obeh Mozartovih delih vokalni solisti. Marsikdaj se — npr. v Litanijah — opaža neko skladateljevo koncesijo velikemu virtuozizmu in opernemu stilu italijanskih šol. Vse to pa nalaga pevcem še večje naloge in jim priporoča neko diskretnost v vokalnem loku. Gorenčeva je pokazala zelo širok glasovni obseg in dramatsko silo, Evtimova je celo markantno oblikovala svojo delikatno pevsko vlogo, Gregorač je spet dokazal izredno koncertno silo in suverenost v obvladanju težke partiture, medtem ko je Stabej z značilno barvitostjo odpel svoj vokalni del.
Težo koncerta pa je nosil gotovo dirigent Mirko Cuderman. Poznali smo že njegovo mirno in do kraja obvladujočo taktirko, ki se kaže v zahtevnem procesu poenotenja med vokalnim ter orkestralnim delom v ansamblu. Spet smo lahko ugotovili, da je dal dirigent v svojo poustvarjalno dejavnost vso silo in temperamentnost, ki ju zahtevata Mozartovi mojstrovini.
Ljubljanskim umetnikom smo lahko za njih gostovanje samo hvaležni. Prepričani smo, da se bo kmalu spet nudila kaka nova in zanimiva možnost za njih naslednji goriški koncert.
a. b.
jini. Pri tem imamo zlasti v mislih videmsko okrožje (kamor spada tudi Beneška Slovenija), ker pač sedanji volivni zakon ne ustreza pogojem in možnostim za potreben skupen nastop vseh slovenskih sil v deželi od Trbiža do Milj. Vsekakor pa menimo, da se bomo ob programu liste »Slovenske skupnosti« lahko združili vsi dobromisleči Slovenci od Kanalske doline in Beneške Slovenije do Goriške in Tržaške. Vsaj ta idealna povezanost z našimi rojaki v videmski pokrajini mora zdaj dokazati akcijsko enotnost med pripadniki slovenske manjšine v Italiji.
Zato pa bo gotovo skrb bodočega predstavništva liste »Slovenske skupnosti« v deželnem svetu tudi ta, da si bo prizadeval za spremembo obstoječega volivnega zakona in s tem zlasti popravi krivico slovenski manjšini, ki sedaj ne more še skupno nastopati za izvolitev res odgovarjajočega predstavništva v deželnem svetu Fur-lanije-Julijske Benečije.
Za dosego čim večjega uspeha na junijskih deželnih volitvah pa je potrebno, da se čim več slovenskih volivcev strne okoli znaka SLOVENSKE SKUPNOSTI. S tem pa se podpre edino res samostojno in demokratično listo, tki je predvsem slovenska in odločno usmerjena proti vsakemu totalitarizmu ter prav zato zasluži zaupanje naših volivcev.
,,Katoliški glas" v vsako slovensko družino!
Med povratkom je bilo v avtobusu zelo veselo. Donele so narodne, umetne in druge pesmi. Ustavili smo se še na Vrhniki in nekaj pred 23. uro srečno prispeli domov.
Tullio Zaghet
Sv. Ivan
Igralci SKPD »Hrast« iz Doberdoba so v nedeljo 20. maja nastopili z igro »Stil-mondski župan« v dvorani pri Sv. Ivanu. Vsi igralci so se vživeli v svoje vloge in dosegli isto raven v podajanju kot so ga pokazali na premieri v Doberdobu in o kateri smo obširno poročali v prejšnji številki našega lista.
Doberdobska igralska skupina bo zelo verjetno nastopila še v Zavratcu. Potem pojdejo igralci na zaslužene počitnice. Pričakujemo pa, da bodo v jeseni igro obnovili in z njo gostovali na raznih naših odrih. Igra in igralci to zaslužijo.
Zgonik
Odkritje spomenika padlim v borbi proti nacifašistom v Gabrovcu je pomemben dogodek ne samo za preteklo nedeljo, temveč za vedno. Kakor kraška skala ne klone viharju, dežju in mrazu, tako naj tudi naš narod ostane zvest svoji zemlji, jeziku, kulturi in veri. Venci, blagoslovitev, govori, petje, recitacije, godba, predstavniki, oblasti, obilna udeležba in lepo vreme: vsi naj bi jasno izrazili spoštovanje devetim padlim borcem pa tudi odločnost ostati res svobodni in zadevni narodnjaki. Preteklo soboto je bil za to priliko v društveni gostilni v Gabrovcu večerni koncert pesmi; v nedeljo zvečer pa na župnijskem dvorišču lep film o junaštvu protinacističnih borcev.
Prvo sv. obhajilo bo prejelo 16 otrok v Zgoniku na Vnebohod ob 9. uri. Istega dne zvečer pa bo mladina iz Podgore igrala na župnijskem dvorišču »Pepelko«.
Razstava vin bo v petek, soboto in nedeljo. To je že deveta po vrsti, kar jasno kaže zanimanje in priznanje vseh vinogradnikov in občinskih oblasti. Želimo si seveda lepo vreme, obilo udeležbe in športne uspehe. V teh dneh bo tudi šolska prireditev združena z razstavo.
»Literarne vaje« št. 7
S to številko se je zaključil XXIV. letnik mesečnika dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Uredniški odbor, ki ga vodi prof. Martin Jevnikar, se je potrudil, da je bila revija na dostojni višini, prispevki pa zanimivi. Težava je bila le v tem, da je bilo treba marsikoga, ki je leposlovno nadarjen, prositi in spodbujati, naj kaj napiše. Za opremo platnic in za lesoreze je skrbel prof. Boris Zulian, ki pa je tudi imel velike težave s sodelavci. Uredništvo je tudi razpisalo literarno nagrado za najboljšo povest, ki naj bi izhajala vse leto v »Literarnih vajah« v prihodnjem šolskem letu. Obsegala naj bi okrog 50 tipkanih strani, oddati pa jo je treba do 1. oktobra 1973. Nagrada znaša
20.000	lir, kar sicer ni veliko, toda več revija ne zmore.
V zadnji številki najdemo več zanimivih pripovednih spisov. Marija Besednjak je prispevala »Balado o veselem dekletu«, Rosemarie je napisala zgodbo »Osel« in »Prvi april«, Bruna Škabar pa v zgodbi »Razbilo se je prijateljstvo« prikaže primer narodne nestrpnosti.
Ostali spisi so poljudnega značaja. Vilma Kjuder in Dorijana Kofol pišeta o začetkih Trsta do časa, ko je leta 33 pred Kr.
postal rimska kolonija. O obisku na Zupanovi kmetiji v Bazovici poroča Barbara Kalc, o izletu _učiteljiščniikov iz Trsta v Rim Evelina Jeza, kakšen je bil Sv. Ivan nekoč in kakšen je danes, Mirjam Koršič, o obisku v Kettejevem rojstnem kraju pa so napisali skupinsko poročilo dijaki 3. razreda slov. učiteljišča v Trstu. Dialog s kriškimi učenci nižje enotne srednje šole »Fran Levstik« je pripravila prof. Karmen Renko. Vprašanje se je glasilo: Katere oddaje jugoslovanske televizije najraje zasledujete v popoldanskih in večernih urah? O svojem nastopu pred občinstvom poroča Miran Košuta. V prostorih Glasbene matice je zaigral veselo melodijo francoskega skladatelja Vacheya.
Zanimiva je anketa dijakov II. b razreda srednje šole »Srečko Kosovel« na Opčinah o pisatelju Alojzu Rebuli, ki je objavljena pod naslovom »Pisatelj Rebula v spominu openskih dijakov«. Problem profesorjev suplentov prikaže v šaljivi obliki Vilma Kjuder.
Prof. Martin Jevnikar oceni pesniško zbirko Vinka Beličiča »Bližine in daljave« ter poroča o podelitvi literarne nagrade Vstajenje za leto 1972. Kot znano, je bila nagrada podeljena koroški pesnici Milki Hartman za njeno pesniško zbirko »Lipov cvet«, denar za nagrado pa je poklonila Kmečka in obrtniška posojilnica na Opčinah.
V zadnji številki je objavljenih 6 lesorezov. V teku leta je pri ilustracijah sodelovalo 47 dijakov, iki so izdelali 50 lesorezov. Naslov revije: ul. Caravaggio 4, Trst.
—jk
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Dr. Janko Žagar - srebmomašnik
V začetku junija bo obhajal srebrno mašo dr. Janko Žagar, rektor dominikanskega semenišča in visoke šole St. Albert v Oaklandu (Kalifornija). Doma na skrajni notranjsko-hrvaški meji je v mladih letih stopil med dominikance v Dubrovniku. Po zadnji vojni se je kot bogoslovec prebil preko Češkoslovaške v Pariz, kjer je na Sorbonni promoviral iz filozofije. Po dopolnilnem študiju na Oxfordu v Angliji so ga predstojniki poslali na St. Albert v Oaklandu, kjer je bil zaradi svoje izobrazbe ugleda in pravičnosti kmalu izvoljen za priorja, nato pa za rektorja te slovite dominikanske visoke šole, kar je še danes. Priljubljen ni samo pri kolegih in študentih, katerim je bolj oče kot predstojnik, temveč prav tako pri slovenskih rojakih, živečih v tem koncu Kalifornije. In tako zlepa ni slovenskega slavja, na katerem bi dr. žagar ne bil zaželen gost. Zaradi tega mu zlasti oaklandski Slovenci želijo, naj bi mu Vsemogočni dal učakati še dosti let in jubilejev, kakor je sedanji.
Navdušenje za Holandski katekizem
Na Gradiščanskem v Avstriji bodo prihodnje leto izvedli ‘katehetske tečaje na podlagi Holandskega katekizma. V ta namen je že več duhovnikov odšlo na posebne pripravljalne tečaje v Miinchen na Bavarskem.
»Stilmondski župan« v Doberdobu. Na sliki Roman Lavrenčič in tajnik Mario Ferletič
Dubrovnik brez bogoslovcev
Dubrovniška škofija trenutno ne preme re nobenega lastnega bogoslovca. Zato s je krajevni škof Severin Pernek obrnil n: ostale hrvaške škofe, naj odstopijo kate rega svojih bogoslovcev dubrovniški ške fiji.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 3. do 9. junija 1973
Nedelja: 9.45 Po domače. 11.00 Otroški matineja. 18.00 Operacija VVaLkiire. 20.3. Festival v Portorožu.
Ponedeljek: 17.50 Obuti maček. 20.30 Vlal za sever, vlak za jug. 21.35 Festival 1 Bratislavi.
Torek: 18.20 Narodna glasba Srbije. 19.01 Prehrana v izjemnih pogojih. 19,15 S ka mero po svetu. 20.35 Diagonale. 21.25 Vojn; in mir.
Sreda: 17.40 Mačkon in njegov trop. 18.21 Od filma do filma. 18.45 Plavanje. 20.3! Cyrano in D’Artagnan - film.
četrtek: 17.45 Veliki in majhni. 18.30 Ne mi film. 18.55 Neznani leteči predmeti. 20.2: Kam in kako na oddih. 20.40 Četrtkovi raz gledi. 21.40 Slovenska popevka 73.
Petek: 17.45 Veseli tobogan: Ajdovščina
18.30	Profesor Baltazar. 18.40 Cesta in mi
18.50	Pet minut za boljši jezik. 19.00 401 let slovenske glasbe. 20.35 Oliver Tvvist
Sobota: 17.00 Mr. Magoo vam predstav Ija. 20.30 Slovenska popevka 73. 21.30 Šeri v New Yorku.
Družabna prireditev v novem Zavodu sv. Družine
Vabilo na družabno prireditev in na ogled prostorov novega Zavoda sv. Družine v Gorici je našlo med našim ljudstvom velik odziv. V nedeljo 27. maja se je v popoldanskih urah zbralo na prireditvi res veliko prijateljev zavoda. Prišli so, da s svojo navzočnostjo dajo moralno oporo in tudi gmotno podpro prizadevanje šolskih sester, ki so se kljub težkim časom odločile, da zgradijo v Gorici sodobno stavbo, ki naj bi služila šolski mladini in dekletom pri njih vraščanju v slovensko in katoliško skupnost.
Prireditev sama se je vršila v bodoči zavodski kapeli, ki je prav prostorna in je bila za to priložnost spremenjena v lično dvorano. Posamezne točke je napovedovala Marija Hladnik. Prvi na sporedu je bil nastop Mladinsikega zbora iz Gorice, ki je pod vodstvom učitelja I. Bolčine prav ubrano zapel pesem »Kukavica«.
Nato je v imenu Prijateljev Zavoda sv. Družine izrekel pozdravne besede dr. R. Klinec. Zahvalil se je vsem, ki so na prireditev prišli, omenil velikodušnost naših ljudi, ki so novo gradnjo s toliko zavzetostjo podprli, očrtal cilje zavoda in vse povabil k nadaljnjemu sodelovanju.
Sledil je pevski in rajalni nastop deklic iz Podgore. Pevske točke je pripravila učiteljica Mariza Perat, rajanje pa učiteljica Dora Uršič. Deklice so svojo nalogo prav dobro opravile.
Zelo je bil prisotnim všeč recital »Ura resnice«, ki so ga izvajala goriška dekleta. Bil je pravo izpraševanje vesti in poziv k delom ljubezni do bližnjega.
Prvi del sporeda je zaključil glasbeni ansambel Veselih števerjanskih fantov s pevcema Alenko in Markom Černičem, ki so ustvarili med občinstvom s svojimi živahnimi melodijami kar se da prijetno razpoloženje.
Sledil je odmor. Prisotni so si v sosednji dvorani, ki bo služila za telovadnico, lahko ogledali razstavo slik, ki so jih mladi umetniki od 3. do 13. leta na tekmovanju »ex tempore« v nedeljo 13. maja tako mojstrsko izrazili na papirju. Bilo je razstavljenih nad sto slik.
V drugem prostoru je potekal istočasno srečolov z nad 500 dobitki. Prisotni so ga z veseljem podprli in v kratkem času pokupili vse srečke.
Da ne bi ostali gostje lačni in žejni, je deloval tudi dobro založen buffet. Pečene klobase, pecivo in vino, vse je bilo na voljo, da je lahko ostal »zdrav duh v zdravem telesu«.
Po odmoru so se pokazali na odru najmlajši iz Zavoda sv. Družine z zelo ljubkim prizorčkom »Poštarček prihaja«, ki so ga nadvse pogumno in živahno odigrali.
Sledila je objava izida nagradnega tekmovanja »ex tempore«. Pri žiriji sta sodelovala tudi prof. Saksida in prof. Klanjšček. Lepe nagrade so prispevali številni podjetniki iz Gorice, ki se jim v zvezi s tem vodstvo Zavoda za izkazano razumevanje isikreno zahvaljuje.
V prvi skupini (nižja srednja šola v Gorici) je prejel prvo nagrado Aleš Loj k (II. b), drugo Violeta Gulin (III. c), tretjo Elizabeta Princi (II. c), četrto David Pintar (III. a) in peto Edvard Marušič (I. a).
V drugi skupini (3.-5. razred osnovne šole) je bil prvi Marijan Devetti (3. razred,
Dol), druga Tamara Bonetta (3. razred, Dol), tretja Majda Bonetta (5. razred, Dol), četrta Aleksandra Košič (4. razred, ul. Cro-če), peta Klavdija Košič (3. razred, ul. Croce).
Tretja skupina je obsegala tekmovalce iz 1. in 2. razreda osnovne šole. Prva nagrada je bila dodeljena Benediktu Košiču (1. razred, ul. Croce). Drugo do petega mesta so zosedli: Mirijam Skremin (2. razred, ul. Randaccio), Helena Vogrič (2. razred, Podgora), Vida Pintar (2. razred, Podgo-ra), Mirijam Klanjšček (1. razred, ulica Croce).
V četrti skupini so bili nagrajeni otroci otroških vrtcev. Prva nagrada je pripadla Lari Bensa (ul. Croce). Za njo so se zvrstili: Silvana Humar (ul. Croce), Ana Tu-rus (ul. Croce), Alojzij Goretti (ul. don Bosco )in Helena Humar (ul. don Bosco).
Za veliki uspeh tekmovanja »ex tempore« je treba dati priznanje umetniku in trgovcu Andreju Košiču, ki si je tekmovanje zamislil ter našim učiteljem in otroškim vrtnaricam, ki so vso zamisel z veliko zavzetostjo podprli. Veliko pomoč so nudili tako pri razstavi ikot drugače učitelj g. Miro Lojk in sestre češčut.
Po razglasitvi izida tekmovanja je za zaključek še enkrat nastopil Mladinski zbor ter zapel pesmi »Šolarček« in »Ježek ima polje«.
S tem je bil uradni del prireditve končan. Prisotni so imeli potem možnost, da so si ogledali prostore v novi stavbi. Strmeli so nad njeno razsežnostjo in funkcionalno ureditvijo, če bo šlo vse po sreči, bo poslopje jeseni že služilo svojemu namenu. Tedaj se bomo še enkrat zbrali, gotovo v še večjem številu, da proslavimo uradno odprtje novega zavoda.
Medtem pa mislimo na to, kako bi našli še in še gmotnih sredstev za kritje stroškov, ki so velikanski in bodo zahtevali dolga leta odplačevanja. Spomnimo se na prizor »Ura resnice«! Tudi za nas bo prišla in tedaj se bo razkrilo, koliko smo znali podpreti tiste, ki so bili v stiski, iz ljubezni do Boga.	—jk
Pevma
Velika nevšečnost tare že dve leti našo župnijo: župnišče se nahaja v tako slabem stanju, da bi ga bilo treba temeljito popraviti in posodobiti, preden bi se mogel novi župnik vseliti vanj. Ta dela pritičejo goriški občini kot lastnici poslopja, toda tam se nič ne zgane kljub stalnim župnikovim prošnjam. Namesto da bi za leto 1972 vpisali te stroške v redni proračun vzdrževanja občinskih poslopij, so jih vključili med neobvezne za »stavbe za bogoslužje«, kar so jim seveda na ministrstvu črtali. Letos marca meseca so zaprosili deželo za odobritev najetja posojila v ta namen. Bog zna, koliko časa bo spet poteklo in če bo sploh kaj iz tega. Občina bi bila dolžna preskrbeti župniku vsaj primerno začasno stanovanje. Tako pa je župnik prisiljen uživati gostoljubje v prejšnji župniji, kar silno otežkoča njegovo redno službo. Zal se tudi naši občinski zastopniki niso doslej nič zanimali za to zadevo, ki je tolike važnosti za vse pevm-ske župljane. Ti sicer dobro razumejo župnikov težki položaj, odločno pa zahtevajo, da občina stori svojo dolžnost.
Duhovski svet je zasedal
Dne 25. maja se je v goriškem semenišču sestal škofijski duhovski svet, da bi razpravljal o nekaterih dušnopastirskih problemih. Predsedoval je g. nadškof, prisotnih pa je bilo 15 svetovalcev, generalni tajnik in zastopnik pastoralne komisije. Na dnevnem redu je bilo najprej vprašanje škofovih obiskov po župnijah. G. nadškof Cocolin namreč ni še začel s pastirskimi obiski po župnijah, 'kot je prastara navada v Cerkvi. Čakal je, da bi pastoralna komisija izdelala načrt za pastirske obiske, ki bi bolj odgovarjal duhu in potrebam sedanjega časa. Ta osnutek je sedaj sestavljen in zbrani svetovalci so ga z veliko večino potrdili. Ugovarjali so le, da je preobširen, da gre za prevelike podrobnosti in da bo zato težko izvedljiv. G. nadškof jih je potolažil, da bo izdelan nov osnutek, bolj preprost in bolj jasen. Generalni tajnik je prosil navzoče, naj pismeno dajo svoje pripombe k osnutku, ki bodo upoštevane pri končni redakciji.
Druga točka dnevnega reda je predvidevala razgovor o občnem zboru vse škofijske duhovščine in o splošnem programu za dušno pastirstvo v škofiji. Občni zbor bo konec junija, o pastoralnem načrtu pa bo govora v oktobru.
Zahvala podpisnikom slovenske liste
Vsem slovenskim volivcem, ki so podpisali kandidatno listo »Slovenske skupnosti« za tržaško in goriško okrožje se prav toplo in iskreno zahvaljujemo. S tem so pokazali resnično slovensko zavest in s svojo krepko podporo omogočili predstavitev slovenske liste, kar je nujen predpogoj za dejanski uspeh na bližnjih volitvah.
Lista »Slovenske skupnosti v Trstu in Gorici
v
Španska drama v slovenski izvedbi
Abonentom gledališke sezone 1972-73 je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice predvajalo kot zadnjo prireditev sezone v sredo 23. maja v Verdijevem gledališču v Gorici dramo španskega pisatelja Federica Garcia Lorca »Dom Bernarde Albe«.
Drama je izredno močno delo, zgrajena na karakternih nasprotjih družine Alba, v kateri avtoritativno nastopa mati Bernarda, pet hčerk pa ob njej životari in sanja po moškem. Tragični razplet ob koncu igre matere Bernarde prav nič ne gane. Treba je ostati trd, kajti v družini Alba je vedno vse v redu in se ne more nič nepravega zgoditi.
V glavni vlogi Bernarde je nastopila Nada Gabrijelčič, naša ožja rojakinja, saj se je rodila v Plavah pri Kanalu. Letos mineva 50 let, kar je postala poklicna igralka v ljubljanski Drami. Julija 1945 je prišla v Trst, recitirala in igrala skoraj po vseh primorskih vaseh, v Gorici pa vzgajala mladi igralski rod. Po petnajstih letih se je vrnila iz Trsta v Ljubljano. Zadnjih 13 let ni več nastopala, letos, ko je dosegla 70 let življenja, pa se je želela posloviti od odra z nastopom v Lorcovi drami »Dom Bernarde Albe«.
Za slovenskega človeka je špansko okolje dejansko »španska vas«. Zato je bilo tudi tvegano tako za režiserja kot za igralke nastopiti z igro, iki nujno terja poznanje španske duše, družine in življenja na vasi.
Podpisani je preživel v španskem okolju dolgo vrsto let, zato si upa mirno zapisati, da niti režiserju niti igralkam ni uspelo te duše doumeti in zato pravilno izraziti. Prav zato se je dogajanje na odru odvijalo brez prave dinamike, dofla Bernarda pa je vse preveč podala lik slovenske kmečke žene, ki je bil zelo daleč od resnične podobe španske done z vasi, v ikateri se prepletajo naravno dostojanstvo, vzvišenost in avtoriteta. Gledalce je tudi motila nejasna izgovarjava. Mnogo besed ni prodrlo niti do srede dvorane. Pri igri, ki je zgrajena predvsem na razgovoru, je bil to velik nedostatek.
Morda večina gledalcev vsega tega ni opazila. Drama kot taka je imela dovolj notranje sile, da jih je pritegnila. Veseli smo, da se je letošnja gledališka sezona zaključila z vsebinsko tako kvalitetno predstavo. »Tolminci« in sedaj še Lorcova drama sta okrepili v gledalcih sklep, da bodo tudi v prihodnji sezoni ostali zvesti Stalnemu slovenskemu gledališču iz Trsta. Njegovo vodstvo pa naj že sedaj misli na primeren program. Naj poskrbi, da kaki »Rogonosci« iz lanske sezone ne bodo več prišli na oder.
—ej
ZA KMETOVALCE
Gnojenje vinograda
Gnojenje vinograda se mora ravnati po pridelku, ki ga želimo doseči. Če hočemo pridelati na ha 100 stotov grozdja, moramo gnojiti vsako leto s 75 kg dušika, 50 kg fosforja in 100 kg kalija. To so osnovne številke, ki nam pomagajo izračunati potrebne količine hlevskega gnoja in umetnih gnojil. Gnojenje posebno z umetnimi gnojili lahko izvedemo še v tem času. V maju m juniju je ugoden trenutek za gnojenje skozi list; v ta namen izberemo gnojila, ki vsebujejo tudi mikroelemente. Pravilno gnojene trte so odpornejše proti boleznim in dajo dober ter obilen pridelek.
Smernice za razvoj živinoreje
V aprilu je bil v Vidmu sestanek, na katerem so strokovnjaki govorili o smernicah razvoja živinoreje. Posebna študijska komisija je zbrala razne podatke o sedanjem stanju in nakazala najbolj povoljne smeri razvoja. Predlagali so, da se razvijejo večji hlevi, ki bi omogočili večjo mehanizacijo dela, sodoben način spravljanja krme in umnejšo organizacijo opravil.
Tudi za sirarne, tako pravi študijska komisija, je potrebno misliti na združitev v večje obrate in na boljšo organizacijo prodaje mlečnih izdelkov. Seveda pa razvoj v nakazani smeri ne bo tako lahek in enostaven zaradi skromnih površin in razdrobljenosti posestev. Enake težave bodo tudi pri preureditvi mlekarn, saj jih danes deluje preko 500 v tukajšnji deželi. Raztresene so povsod, vsaka pa ima svoj gospodarski ter socialni pomen.
RADIO
J| TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 3. do 9. junija 1973
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 11.15 Mladinski oder: »Brez doma«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 15.45 »Don Juan in Faust«. Tragedija. 17.45 Popoldanski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 18.30 Koncert. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35	Pratika. 17.00 Za mlade	po-
slušavce. 28.30	Komorni	koncert.	19.10	Od-
mevi kmečkih puntov. 19.25 Za najmlajše.
20.35 Z. Fibich: »šarka«. Opera.
Sreda: 11.35	Opoldne	z vami.	17.00	Za
mlade poslušavce. 18.30	Koncert.	19.10	Hi-
giena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora.
20.35 Simfonični orkester.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 19.10 O ekologiji. 19.25 Za najmlajše. 20.35 Radijska drama. 21.40 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Andrej Budal. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo.
20.50	Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Čeneboli. 19.40 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Sobotna šala«. Burka.
★
Š P # B T
Odbojka. V soboto se je zaključila pokrajinska faza odbojke v okviru Mladinskih iger. 01ympia je nadtnočno odpravila vse nasprotnike in zasedla prvo mesto; prekinila je tako triletno premoč Tomane iz Gradiške. V zadnji tekmi so naši najmlajši pregazili šibko ekipo iz Ronk z 2:0 (15:1, 15:3). Sedaj se bo morala 01ympia pomeriti še z zmagovalci iz ostalih pokrajin naše dežele ter iz pokrajin Belluno, Treviso in Benetke. Za Oiympio so igrali: Marko in Štefan Cotič, Bertolini, Fontana, Mozetič, Lavrenčič, Klanjšček Makuc in Sorrentino.
Atletika. Tudi pokrajinska faza atletike letošnjih Mladinskih iger se je končala. Naraščajniki atleti 01ympi je so se zelo dobro odrezali. Silvana Perše je zasedla odlično tretje mesto v teku na 1000 m s časom 3'46”; Lucijan Fontana je skočil v višino 150 cm in se uvrstil na četrto mesto; Klavdij Vogrič je tekmoval v hoji na 4 kni in si priboril peto mesto s časom 25’32”.
Črvive češnje
Prve češnje so že zrele. Večinoma so zdrave in brez črvov, iker jih češnjeva muha še ni napadla zaradi hladnega vremena. Drugače bo pri srednjih in poznih sortah. češnjeva muha je že vzletela in odlaga jajčeca na plodove. Iz jajčec bo prilezla drobna ličinka in se zavrtala v češnjo. Danes imamo na razpolago učinkovito sredstvo, da preprečimo razdiralno delo ličinke in ohranimo češnje zdrave. Škropimo z Rogorjem brž .ko se češnje začno barvati rdeče.
OBVESTILA
V nedeljo 10. junija bo ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici akademija, na kateri bodo sodelovali Mladinski zbor Ivana Bolčine, dekliški zbor Marijine družbe, goriška dekleta z recitalom ter še druge mladinske skupine.
Osnovna šola v Doberdobu vabi na zaključno šolsko prireditev, ;ki bo v četrtek 31. t. m. ob 16.30.
Dne 31. maja je zapadel rok za poravnavo celotne vsote za skupno romanje Pariz-Lisieux. Tisti, ki vsote še niso poravnali, naj pohitijo.
Praznovanje na Vejni. V Marijinem svetišču na Vejni bo letos običajni praznik v nedeljo 3. junija. Sv. maša v slovenskem jeziku bo ta dan ob 16.30. Vabljeni!
Knjiga za vse. Tak je naslov »Knjižice« št. 47, ki je pravkar izšla. Spisal jo je dr Janez Jenko SDB. Na zanimiv in privlačen način govori o sv. pismu. Mi katoličani se še vedno vse premalo zavedamo, da je sv. pismo podlaga sodobne kulture in kot knjiga najbolj brano in prevedeno v največ jezikov. Namen zadnje Knjižice je prav ta, da bi spoznali pomen sv. pisma, ga kot božjo besedo sprejeli in po njem živeli.
Razstava v Skednju. Te dni se pripravlja v Domu razstava o škedenjskem kruhu-Več skupin urejuje razne predmete, ki bodo na razstavi. Prikazana bo nekdanja stara škedenjska kuhinja, fotografije, dokumenti in vse potrebno orodje, ki ga )e rabila škedenjska krušarica, ko je pripravljala kruh. Otvoritev razstave bo v petek
8.	junija. Vodstvo Doma še vedno sprejema slike in dokumente, ki se nanašajo na to edinstveno obrt škedenjsikih žena. Razstava bo odprta en teden.
Slovenska prosveta v Trstu obvešča krajevna društva in Domove, da bo prihodnji koordinacijski sestanek v torek 5. junija ob 20. uri na sedežu v ul. Donizetti 3/1.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: za srečo in božji blagoslov v skupnem življenju novoporo-čencev Nadje Nanut in Devana Brisco 5.000; Bregant Pierina 2.000; N. N. 2.000; Ljubka Šorli 10.000; prof. Pavšič 5.000; N-N. 20.000; N. N., Sovodnje, 5.000; N. N-10.000; Viktor Visintin 20.000 in N. Menič 20.000. Slednja dva sta svoj dar poklonila v zvezi s slikarskim tekmovanjem »c* tempore«. N. N. 4.000 lir; Tončka Planiscig namesto cvetja na grob dragi Pepci Likal
2.000 lir.
Ob peti obletnici smrti dragega moža Franca Pahor iz Sovodenj daruje žena Marija: za Zavod sv. Družine 5.000; v spO" min mame g. Juraka za misijone 2.000 H> za Katoliški glas 1.000 lir.
Za cerkev v števerjanu: družina Humaf v spomin pok. Jožefa Karara 15.000; N-N. 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Albina Košuta 10.000; ob poroki sina Borisa, D. K 5.000; ob smrti Danila Piščanc, švagelj Marija 3.000; ob smrti Marije Riosa, prijat^' Ijica Lina 3.000.
Za Marijanišče na Opčinah: N. N„ Trst-mesečni prispevek 1.000 lir.
Za misijonarja štanta na Madagaskarju1
dve Barkovljanki 11.000 lir.
Za misijone na Madagaskarju: verniki i2 števerjana 30.000; družina Srebernič v spu' mm na pok. sina Aleša 130.000 lir.
Za misijone v Indiji: N. N šleverja'’'
40.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog V0’ vrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpi' Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, * temu dodati 12% davek IVA.
Odgovorni urednik : »isgr. dr. Fr. Mol liska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Proslava tolminskih puntov v Gorici. Iz prizora »Za staro pravdo«. Na odru so Božidar Tabaj, Rudi Nanut in Magda Lupin, člani štandreške igralske skupine