Celjski tednik Leto XIIL — Stev. 7 Celje 22. februarja 1963 (HASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJI »CELJSKI TlSKc _Ca|a»iA IZVODU M DIfi Samo S prakso ]Va vseh straneh nam v pro- izvodnji primanjkuje strokovnja- kov. Največ jih primanjkuje tam. Vier obstaja mišljenje, da jim sploh niso potrebni. Toda o tem ih drugi priliki. Prelistajmo nekaj časopisnih strani kjer so oglasi, razpisi, ob- jave in podobno. V vsaki številki je cela vrsta ponudb za delovna 'jjiesta inženirjev, tehnikov, eko- jiomistov itd. Toda izjemni so primeri, da bi na koncu ne bil ^elo značilen stavek — s prakso. Pet, deset pa tudi večletno prak- ^'^bglej^o si malo ta problem Q¿, blizu. Praksa! Brez dvoma je ¿iploma, neko doseženo teoretično šolsko znanje, dopolnjeno z iz- jcušnjanii v praksi zelo hvalevred- na in iskana reč. Toda kje jema- li? Res, kje pa lahko T>vzamemo< inženirja z večletno prakso. Stro- l^oonjak s prakso mora pokazati ¡irbet drugemu kolektivu — tiste- o katerem si je nabral leta prakse. To dosežemo s preplače- t>anjem, z mamljivimi obljubami, manj pa je primerov, da bi stro- koonjski menjali kolektiv, ker jim proizvodnja, možnost razvoja po strokovni plati nudi drugje bolj- še pogoje. Če ni vmes niti prvo, niti drugo, potem je vprašanje zakaj se strokovnjak s prakso želi seliti. Kaj lahko bomo zasledili na precej neuspele prakse, neko- liko nesrečne značaje, osebne spo- re, neustrezne odnose itd. Na tiho si priznajmo, da strokovnjak, ki je v svoji praksi, v kolektivu, kjer je začel in je zelo upoštevan ter priljubljen, težko najde .vzroke za selitev. To je bilo nekaj po- mislekov po tej plati. Kaj pa druga plat? Kako naj se zaposlijo nasK mladi kadri. Imamo celo primere, da se jih podjetja, ki so jih štipendirala, branijo. Ne zato ker bi bili slabi. Absolvent z diplomo v žepu ni dokazano niti slab niti dober. Brez prakse (mislimo daljše) je. Seveda ta primer ni odraz sploš- nih pojavov. Toda dogaja se že, da visoko izobraženi ^začetniki< iščejo zaposlitev. Ne zato ker bi ne bilo potrebe po strokovnih kad- rih, pač pa zato ker mnogokje ljubosumno zapirajo vrata pred njimi ali pa hočejo vedno ljudi s prakso. Kdo bi lahko razpisoval nova ali izpraznjena delovna mesta če bi tudi v vseh drugih primerih iskali direktorje, personalce, sek- retarje, šefe splošnih sektorjev s pet ali večletno prakso pri opravljanju istega poklica? SKUPNI PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL IN OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU Predvidevanja SO realna Mobilizirati vse sile za izpolnievenie gospodarskih nalog Pred dnevi je zasedal v mali dvorani Narodnega doma v Celju skupni plenum okrajnega odbora Socialistične zveze in okrajnega sindikalnega sveta. Plenum, ki ga je vodil predsednik OO SZDL inž. ANDREJ MARING, je obravnaval le eno točko dnevnega reda, in sicer: predlog resolucije o gospodarskem razvoju celjskega okraja in predlog predračuna za 1963 leto. Uvodno poročilo o predvideva- njih gospodarskega razvoja v okraju je podal predsednik okraj- ne gospodarske zbornice Franc Lubej, predlog letošnjega okraj- nega proračuna pa je komentiral direktor okrajnega zavoda za pla- niranje Lojze Cukala. Kot v poročilu, tako tudi v ži- vahni razpravi, ki je sledila, je bilo zlasti poudarjeno, da so le- tošnja planska predvidevanja do- kaj napeta, vendar realna. Ta tr- ditev sloni na dejstvu, da sta se v drugem polletju lanskega leta zla- sti indusitrijska proizvodnja in iz- voz zadovoljivo povečala. Prav na tej podlagi in upošte- vajoč smernice zveznega in re- publiškega družbenega načrta so na plenumu menili, da je razvoj, ki ga predvideva predlog resolu- cije, realen. To so podkrepili tudi z okolnost jo, da je predlog reso- lucije pravzaprav plod številnih posvetovanj z okrajno gospodar- sko zbornico in občinskimi odbori ter analiz okrajnega zavoda za planiranje. Predlog resolucije predvideva. da se bo letos povečal obseg in- dustrijske proizvodnje za okoli 10,5 o/o. Tako povečanje predvide- va resolucija na .podlagi izvrše- nih rekonstrukcij in modernizaci- je proizvodnih sredstev, boljše or- ganizacije dela, sodobnejših teh- noloških postopkov, povečanega izvoza ter večje produktivnosti. Po predlogu resolucije naj bi se letos kmetijska proizvodnja po- večala za okoli 18 na družbe- nih posestvih pa celo za 32 "/o. Produktivnost dela, merjena z družbenim proizvodom na zapos- lenega, pa naj bi se povečala za okoli 7 do 8 O/o- Izvoz iz okraja naj bi narastel za okoli 17 do 18 "/o. Izvoz industrijskih izdelkov naj bi se povečal za okoli 20 do 21 %, v kmetijstvu pa za okoli 6 do 7 %. Na podlagi teh uspehov bo mož- no letos povečati nominalne oseb- ne dohodke v gospodarstvu za okoli 15 do 16%. Da bodo skladno s tem naraščali tudi realni oseb- ni dohodki, bo potrebno posvetiti vso skrb izboljšanju tržišča in zlasti boljši preskrbi s kmetijski- mi pridelki. Na izboljšanje real- nih osebnih dohodkov bo brez dvoma vplivala tudi velika pro- računska štednja v letošnjem le- tu, ki ga lahko povsem upraviče- no imenujemo leto štednje. Kljub realnosti smernic, ki jih ipredlog resolucije predvideva, bo potrebno za uresničitev letošnjih gospodarskih nalog mobilizirati vse subjektivne činitelje v komu- nah celjskega okraja. Predvsem bodo morale organizacije Sociali- stične zveze in sindikatov na zbo- rih občanov in proizvajalcev v podjetjih zainteresirati široko množice občanov — proizvajalcev, da bodo dali svoje pripombe na smernice gospodarskega razvoja okraja in še posebej občin, podje- tij in krajevnih skupnosti. Na plenumu so še posebej opo- zorili na obsežne naloge v kme- tijstvu, ki bi naj predvsem po- spešilo tržno proizvodnjo. Tu bo potrebno zlasti krepiti družbeni sektor proizvodnje ter razvijati kooperacijske odnose med zaseb- nimi kmetovalci in zadrugo. V podjetjih bo potrebno zlast' utr- jevati notranje odnose z rtccen- tralizacijo delavskega upravljanja ter iskati skrite notranje rezerve. Boljše gospodarjenje nasploh in dosledno delitev po delu pa bodo omogočili predvsem dobro sestav- ljeni statuti gospodarskih organi- zacij. Prostor nam ne dopušča, da bi podrobneje posredovali obsežne konstruktivne sugestije iz poro- čila in razprave. Za zaključek naj omenimo še to, da so na plenu- mu imenovali komisijo, ki bo iz plod'ie razprave izluščila sklepe za dopolnitev predloga resolucije o gospodarskem razvoju okraja. Imenovana komisija pa je zadol- žena tudi za formuliranje nalog, ki bodo organizacijam in članom Socialistične zveze in sindikata služile za orientacijo pri izvajanju resolucije. -ma Clajii obeh plenumov med razpravo o gospodarskem razvoju okraja Strokovni kadri problem Številka ena Na zadnji seji centralnega de- lavskega sveta v tovarni kova- nega orodja Zreče so sprejeli nadvse pomemben sklep o prido- bivanju strokovnih kadrov. V to- varni pravijo, da so strokovni kadri trenutno zanje problem številka ena. Izipolnitev zelo zah- tevnega proizvodnega načrta ter nadaljnja rast podjetja nista za- enkrat v toliki meri odvisna od razpoložljivih proizvodnih kapa- citet, od naročil in podobno kot pd strokovnih kadrov. V kolikor teh ljudi že v kratkem času ne bomo dobili, pravijo tisti, ki jim je napredek glavni cilj, in to so prav gotovo vsi, ki delajo v tej tovarni, ne moremo misliti na rezultate, ki jih želimo in ki ¡bi jih lahko dosegli. Vprašanje, kakšen in koliko strokovnega (tehnično) kadra bi morali imeti v tej tovarni, če bi hoteli tudi v prihodnje iti v ko- rak z ostalimi sorodnimi podjetji in prav tako konkurenčno pose- či na tuja tržišča, se vsiljuje sko- raj samo po sebi, zlasti še, če go- vorimo o tem, da jim takšnega kadra primanjkuje. Ce bi pred odgovorom na to viprašanje po- gledali podatke, kako je s to reč- jo v nekaterih sorodnih tujih in domačih podjetjih, bi videli, da imajo n. pr. v nekaterih nem- šikih in poljskih tovarnah od 6.5 pa celo do 15 odstotkov tehnič- nega kadra na število izaposlenih. S podobnimi odstotki se ponaša- jo tudi nekatere jugoslovanske tovarne s približno sorodno pro- izvodnjo. Tu je najnižji odsto- tek deset, najvišji pa štirinajst. In zdaj, kako pa je v Zrečah? Tu imajo trenutno le 2.4 % teh- ničnega kadra na število zaposle- nih. Iz teh primerov pa' tudi iz na- log, ki jih čakajo, je očitno, da imajo v zreški tovarni kovanega orodja premalo tehnično stro- kovnih ljudi, premalo tehnikor in inženirjev. Če bi se hoteli približati desetemu odstotku, bi morali na novo zaposliti okoli petdeset tehnikov in inženirjev. Razumljivo je, da ta zahteva tre- nutno ni uresničljiva. To je že- lja bodočnosti in perspektivni načrt pridobivanja kadrov. To- da, izboljšati sedanje stanje je neodložljiva naloga; v tovarno morajo dobiti vsaj toliko stro- kovnih kadrov, da se bo njihor odstotek v primerjavi s številom zaposlenih povečal na 5 do 6. Zato so na seji centralnega delavskega sveta sprejeli načrt pridobivanja strokovnih kadrov; sprejeli so predlog kadrovske politike na sploh. In v tem so lahko za vzgled, saj so skrb za izpolnjevanje proizvodnih nalog ^ izenačili s skrbjo za ljudi, za strokovne kadre, od katerih za- visi celotni proizvodni plan, rast in nadaljnji razvoj podjetja. -m!b Z LETNE SKUPŠČINE BORCEV BREŽIŠKE OBČINE Tudi danes v prvih vrstah Pred dnevi je bila v domu JLA v Brežicah letna skupščina Združenja borcev NOV brežiške občine. Skupščine so se udeležili vsi delegati, razen štirih, ki so bili opravičeno odsotni. Kot gostje so prisostvovali tudi vojaški predstavniki tamkaišnie garnizije, predsednik brežiške občine Milan ŠE- PET AVEC in sekretar občinskega komiteja ZKS Vinko JUR- KAS. V poročilu, ki ga je podal taj- nik občinskega Združenja borcev Tone Račič, so bili zelo konkret- no prikazani uspehi, ki so jih člani in organizacija borcev v brežiški občini dosegli v lanskeni letu. V razpravi pa so delegati dali pripombe in sugestije, kako bi v letošnjem letu, ko bomo proslavljali '20-letnáco ii. zase- danja AVNOJ, še izboljšali delo. Borci v brežiški občini so bili lani zelo aktivni pri izpolnje- ■^anju raznih dolžnosti v svoji organizaciji, kakor tudi v ostalih množičnih organizacijah. Ob pri- lilii odkritja spomenika v Pod- sredi so borci organizirali pa- ^'■nlje, ki so krenile po partizan- skih poteh in snotoma obiskale partizanske družine. Komisija, ki skrbi za otroke borcev, ni imela lani z otroki padlih borcev dosti dela, saj so skoraj že vsi končali šolanje in so v raznih službah. V šolah je le 11 otrok padlih borcev, ki snreiemajo štipendijo od 5500 do 15.000 din mesečno. Razen tega Pï'eiema štipendije še 13 otrok, katerih starši so padli kot žrtve Rasističnega nasilja. Poleg teh bi morale krajevne organizacije posvetiti vso skrb otrokom živih borcev ter v stikih s šolami skr- beti za njihovo vzgojo in šolske usipehe zlasti v primerih, kjer starši za svoje otroke ne skrbe dovolj. Štipendije za šolanje v znesku 89.00 din sprejetna tudi 13 otrok živečih borcev. Na morju je lani letovalo 21 otrok borcev. Lani je položilo 23 borcev iz- pite za visoko kvalifikacijo, 35 pa za nižjo kvalifikacijo. Borci so v glavnem primerno zaposleni, veliko jih je na vodilnih mestih v podjetjih in ustanovah. Težje je z borci, ki nimajo potrebne kvalifikacije, vendar zasedajo njihovi izobrazbi primerna de- lovna mesta. Podjetja z razu- mevanjem omogočajo službo tudi zdravstveno šibkejšim borcem in invalidom, le ponekod tega ra- zumevanja ne kažejo dovolj. Tak primer je v podjetju Petrol v Brežicah, kjer borcu kljub kvalifikaciji ne najdejo ustrezne zaposlitve. Letos bo s pomočjo občinskega ljudskega odbora tudi stanovanj- ski problem borcev v celoti re- šen. Nekaj stanovanj bodo zgra- dila podjetja, kjer so borci za- posleni, razen tega pa bodo borci pod ugodnimi pogoji lahko do- bili posojila za gradnjo. V Ca- teških Toplicah in Rogaški Sla- tini se je lani zdravilo 24 borcev. Tudi vse ostale pravice borcev, ki jih nudi zakonodaja, so lani organizacije Združenja borcev v brežiški občini pomagale ures- ničiti tistim borcem, ki imajo za to pogoje. Na skupščini so menili, da bi bilo potrebno čim prej zbrati in izdati zgodovinsko gradivo iz NOB s kozjanskega področja v posebnem zborniku. Razen tega pa je dozorel čas in pogoji za ureditev oddelka NOB v Posav- skem muzeju. V brežiškem gradu je v ta namen že eno leto praz- nih 5 sab, pripravljeno je tudi vse potrebno zgodovinsko gra- divo, vendar zamisli niso mogli realizirati, ker nimajo v ta na- men potrebnih denarnih sredstev. Delegati so menili, naj bi se bivši borci še bolj aktivno vključili v naše družbeno živ- ljenje pri reševanju vsakodnev- nih nalog v komunalni skupnosti in pri izpolnjevanju družbenega načrta. S svojim zgledom in de- lom bode omogočili sebi dostojno veljavo v družbi, hkrati pa pri- pomogli k večjim uspehom, ki bodo omogočili boljše življenje vseh delovnih ljudi. -ma- ROMUNSKA DELEGACIJA V VELENJU y torek popoldne se je v Vele- j^ju mudila romunska delegacija. ^1 je te dni gost v naši državi. V delegaciji sta bila pomočnik mi- ■^istra za metalurgijo in stroje- ^i'sdnjo Tiberiu Abrihan in po- i^omočndk ministra za petroke- ^U&ko industrijo Nikolae lonescu. delegacija si je ogledala nadpo- ^slnske naprave novega jaška v ^''elogah in mesto Šoštanj, zve- ^ pa so se zadržali v razgovorih Predstavniki občine in predstav - , ^ki Združenja energo-kemičnega •^orubinaita v Velenju. -ik Seminar za vodstva občinskih komitejev ZK Pretekli teden je bil v Celju tri- dnevni seminar za vodstva občin- skih komitejev ZKS. Seminarja so se udeležin vsi sekretarji, or- ganizacijski sekretarji in predsed- niki ideoloških komisij vseh enaj- stih komitejev v celjskem okraju. Seminarja so se udeležili tudi naj- odgovornejši tovariši iz vodstva Okrajnega komiteja ZKS s tova- rišem Simoničem na čelu. Seminar, ki ga je organiziral Centralni komite ZKS, je bil na- menjen obravnavanju naslednjih problemov: — vsebini dela komunistov v občini, idejnopolitičnemu uteme- ljevanju njihove akcije, idejni enotnosti in doslednosti komuni- stov pri uresničevanju politike ZK; — mestu, vlogi in metodam de- la Zveze kamunistov in komitejev v občini; — sistemu deda komiteja v ob- čini in njegovih organov. Referate in razgovore na semi- narju so vodili organizacijski se- kretar CK ZKS tov. Ivan Maček- Matija, predsednik ideološke ko- misije pri CK ZKS tov. Janez Vi- potnik, član CK ZKS tov. Franček Mirtič, sekretar OK ZKS tov. Franci Simonič in organizacijski sekretar tov. Jože Marolt. Zaključki seminarja bodo brez dvoma močno vplivali na poživi- tev dela občinskih komitejev, nji- hovih organov in raznih oblik de- la med članstvom ZK. RADECE k LAŠKEMU V zadnjem času je bilo v Rade- čah zlasiti aktualno vprašanje, kam še bodo po sipremembah okrajnih meja priključili. Jasno je bilo, da bi bilo nesmiselno, če bi še nada- lje ostali v trboveljski občini. Ob- stajalo pa je viprašanje, ali se naj priključijo k sevniški ali k laški občini iz celjskega okraja. Mnenja so bila deljena in šele zbori volivcev so pokazali, da ve- čina prebivalcev želi, da sg priklju- čijo k laški občini. Tak predlog so masovne organizacije dostavile tu- di okrajmomu ljudskemu odboru in Ljudski skupščini, ki bo o tem sklepala. STATUT V RAZPRAVI Ta teden je občinski odbor So- cialistične zveze v Šmarju pri Jel- šah začel s pojasnjevanjem pred- osnutka občinskega statuta, ki so ga pravkar dotiskali. Močan pre- davateljski aktiv, ki šteje nad 30 članov in je vodil razprave o usta- vi, vodi tokrat tudi razpravo o statutu. R. L. Prepičla žetev Včeraj zvečer je predsednik ob- činskega odbora Socialistične zve- ze Žalec tovariš Tone Debelak slavnostno otvoril začetek sektor- ske dramske revije v Letušu, kjer se bo v štirih dneh pomerilo šest dramskih skupin s svojimi deli. Tako so včeraj zvečer igralci s Smartna ob Paki v režiji Tineta Steblovnika zaigrali Mrakovo dramo »^Talci«. Danes popoldne pa bo skupina iz Rečice ob Savinji v režiji Ro-* zike Bider odigrala Dobričanino- vo igro >^^Skupno stanovanje«, medtem ko bodo zvečer nasmeja- li dvorano Solčavani v režiji Iva- na Zupana z Golđonijevo kome- dijo »Krčmarica Mirandolina^^. Jutri, v soboto bodo popoldne nastopili Gomilčani z Marinčevo igro »Poročil se bom s svojo že- no« v režiji Boga Andolška, zve- čer pa bomo lahko videli dram- sko skupino iz Gornjega grada z Ranadanovo komedijo »Kadar se ženski jezik ne suče« v režiji Mar- jana Drčarja. Za zaključek pa se nam bodo na sektorski reviji predstavili tu- di dijaki osnovne šole iz Šmartna ob Paki, ki bodo dopoldne ob 10, uri uprizorili Rošovo »Desetnico Alenčico« v režiji Tineta Steblov- nika. Zadnjega dne, to je v nedeljo, \ 24. februarja, pa bodo imeli za- I ključni razgovor, kjer se bodo re- \ žiserji s predstavniki dramskega i sosveta pogovorili o uprizoritvah. Nedvomno je eno, da se je pri- glasilo vse premalo skupin na to tekmovanje, in predvsem ugoto- vitev, da manjkajo dramske sek- cije tistih Svobod, ki so zadnja leta bile vodilne. To je vsekakor prepičla žetev letošnje sezone. -ik Seminar v Velenju Občinski komite Zveze komunistov v Šoštanju je v okviru delavske uni- verze v Velenju pripravil seminar za mlade komuniste, in sicer tiste, ki so bili sprejeti v lanskem letu. V zad- njem času je vse bolj opazno, kako prav člani ZKS ne poznajo najosnov- nejših zadev, kot so program in statut ZK, zato je prav na teh dveh osnovah glavni poudarek. Seznanili pa jih bo- do tudi z osnovnimi načeli naše zu- nanje politike, gospodarskimi in sa- moupravnimi načeli razvoja naše skupnosti ter z osnovnimi pojmi marksizma. -J Okoli 22. februarja bo nasto- pilo novo obdobje mraza z burjo. Snežilo bo okoli 22. in potem ves čas od 25. februarja dalje, zlasti še v začetku marca. Dr. V. M. e CELJSKI TEDNIK STEV. 7—22. februarja 1963 Pogled po svetu Rampe v Turčiji, Angliji in Italiji se podirajo, rakete Jupi- ter, naperjene na reperne točke v SZ, romajo nazaj v ameriška skladišča, nadzvočni bombniki B-47 se bodo do konca 1964 leta vrnili z meja SZ in iz drugih atlantskih dežel v Ameriko. Po- sledica odjuge? Ne, vse prej kot to. že nekaj let je znano, da so raketne rampe zastarele, da so jih izmanevrirale sovjetske dalj- nometne naprave, kakor je ne- koč smodnik izmanevriral viteš- ke oklepe in mestna vrata. Na- mesto raketnih ramp se snuje svetovna flota Polaris. Polaris-flota, ki bo multila- teralna tam nekje okoli 1. 1970, nad njo pa bo vladal amerikan- ski veto, čeprav bodo moštva v podmorniški floti nacionalna! Zaenkrat je flota ameriški mono- pol, čez nekaj let se bo pridru- žila angleška flotilja, ameriška komanda pa je neizogibna, ra- zen če ne bodo poslušali bivšega komandanta NATO Norstada in ustanovili v kratkem multilate- ralno komando, ki bo zadelala široko razpoko v atlantskem ta- boru prav zaradi široko zasno- vane ameriške akcije, da bi se Zapad poenotil. Na nasprotni strani so izja- vili, da imajo prav tako, če ne še večjo podmorniško floto, ki z raketnimi izstrelki obvlada ves planet, vsa morja in vse obale. Ni čuda, če 18 držav, ki se v Že- nevi pogovarjajo o razorožitvi, pod takimi pogoji slabo kaže pot v mirno bodočnost. ZDA iz- siljujejo od SZ nadaljnje konce- sije. Začele so z novo serijo pod- zemeljskih poskusov, ne zaupa- jo v detektorske naprave, v ka- tere je privolila SZ, končno ni tu navzoča Francija, ki s svojimi atomskimi apetiti avtomatično izpodkopava vsako osnovo za atomski sporazum. Pa tudi Ki- tajske ni tu, o njej pa smo iz Indije slišali novico, da je v Sinkiangu izvalila atomsko jajce. Če je res, to za svetovni mir ni dobro. Da ta stvar ni omejena samo na Vzhod, se vidi iz znanega članka v »Pravdi«, ki pravi, da se zaradi spora med sovjetsko in kitajsko partijo vesele vse reakcionarne sile na svetu in skušajo spor še poglobiti. Pra- vijo, da bo kmalu prišlo do kon- ference vseh partij, da se vzpo- stavi soglasje Vzhoda. Zapad je prebolel de Gaullov udarec. Kennedy je doživel v ZDA hudo kritiko, da je zaigral Evropo, ker se je v pogajanjih Z Rusi spustil predaleč in ker ni razumel francoskih in nemških občutkov. Zdaj se krma spet usmerja na staro. Čeprav jim je deGaullov udarec zoper EGS ostal v želodcu, skušajo razumeti njegovo politiko in ga bodo pod- pirali kot manjše zlo. če bi v Franciji de Gaulle padel • ušel je zdaj že osmemu atentatu - bi oasovska Francija pomenila šib- ko deželo, če pa bi prav zagra- bile progresivne sile, bi bila Francija za zapad izgubljena, če bi torej de Gaullea ne bilo, bi ga bilo treba ustvariti, da se spomnimo Voltaireja. In prav je, da se ga spomnimo, posebno pa njegovih potov po Angliji! Tudi odondod prihaja klic po enot- nosti Zapada močneje kot pred bruseljskim polomom. Macmil- lan je dobil kljub vsemu zaup- nico in angleški konservativci ne mislijo na nič drugega kako ze- diniti zahodno Evropo. SZ pa jim ponuja nafto, plačali naj bi pa z brodogradnjo. Razmere na trgu so pa namreč take, da ter- jajo poenotenje vsega sveta, ne pa dveh polovic. V Iraku je padec Kasema pov- zročil hude represalije zoper iraško KP. SZ je protestirala, izjave novih iraških gospodarjev pa kažejo, da se je okrepila zve- za med ZAR in Irakom, s tem pa arabska politika, ki jo vodi ZAR. Podoben a ne isti proces se razpleta v Magrebu, odpravila naj bi se huda nesoglasja med Marokom, Tunizijo in Alžirijo. Ker tudi tu ne gre samo za ču- stva, ampak za gospodarsko pro- speriteto teh severnoafriških de- žel, je jasno, da se ne vrši brez vplivanja bivših kolonialnih sil, ki so vse vesele, če »mladi« na- rodi ne znajo sukati svojih bro- dov mimo nevarnih čeri osebnih prestižev in strankarskih apeti- tov. Cejlon, na primer, je odklo- nil ameriški neokolonializem in se bo kljub gospodarskemu pri- tisku ZDA držal politike neanga- tir anos t i. Enako se je odločila Indija kljub ponudbam Anglije in ZDA 'j Delo še ni končano Razprava o predosnutku zvezne in republiške ustave je sicer kon- čana; ni pa opravljeno delo, ki ga je sprožila ta izredno plodna in živahna debata, ki je tudi v celjskem okraju zajela nekaj de- set tisoč ljudi. Pred vsemi poli- tičnimi organizacijami in delov- nimi kolektivi, zlasti pa pred Socialistično zvezo stoji naloga, ki terja, da bo treba vse pred- loge in pripombe, ki so bile izrečene v razpravi o predosnut- kih obeh dokumentov analizirati. Gre za konkretno obdelavo teh vprašanj, za obdelavo problemov in nalog s specifičnih pogojev do- ločene|:a območja. Ni liaključje, da je o teh pro- blemih razpravljal tudi izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je med drugim ugo- tovil, da obilica idejnih proble- mov, na katere je opozorila ustav- na razprava, spodbuja naše insti- tucije k bolj sistematičnemu raz- čiščavanju mnogih od teh vpra- šanj. Pri vsem tem pa ne gre samo ^ za ekonomska vprašanja, kjer lahko pri njihovem prouča- vanju pomembno vlogo odigrajo razne strokovne organizacije in društva, marveč v enaki meri tudi za analizo teoretičnih vpra- šanj, za njihovo jasnost, predvsem pa za dosledno izvajanje načel, ki jih je nakazala tako zvezna kot republiška ustava! Ta naloga je tesno povezana z odločnejšo odpravo raznih pomanjkljivosti v našem družbenem in ekonomskem razvoju. ^ Kakor osnutek zvezne, tako je tudi načrt republiške ustave po- stavil na prvo mesto človeka v delovni organizaciji. Kot osnutka obeh ustav, je tudi razprava pod- prla ta položaj, hkrati pa opozori- la na nadaljnje razvijanje spod- budnih oblik delitve dohodka med gospodarskimi organizacija- mi in družbo, in ne nazadnje na čim popolnejšo delitev dohodka v gospodarskih organizacijah po opravljenem delu. Specifične naloge v gospodar- stvu, stremljenje po povečanju izvoza in podobno so tudi v ustavni razpravi opozorile, da v gospodarskih organizacijah ne bodo mogli voziti po starih tirih, marveč da bodo morali v prouče- vanje proizvodnega in tehnolo- škega procesa,v analizo tržišča in slično vključiti znanstvene sode- lavce, znanstveno raziskovalne zavode. Gre za kvalitetne spre- membe, ki jih ni moči uveljaviti s starimi metodami; gre pa tudi za smotrnejšo politiko vodenja proizvodnje in poslovanja. Nič manjše naloge političnih silnic, zlasti pa Socialistične zve- ze se ne kažejo na področju ko- munalne somouprave. Ta skrb lahko dobi konkretno obliko v pomoči pri sestavljanju občinskih statutov, statutov krajevnih skup- nosti in delovnih organizacij. Prvi predlogi NA RAČUN OSNUTKA STATUTA KONJIŠKE OBČINE Prva razprava o osnutku ob- činskega statuta na skupni seji članov obeh zborov občinskega ljudskega odbora ter občinskega odbora SZDL v Slovenskih Konji- cah je opozorila na nekatere pro- bleme, ki morda niso samo ko- njiški, temveč bi jih lahko isto- vestili ali pa vsaj postavili tudi v drugo občinsko okolje. — Po mojem mnenju, je dejal tovariš Grum, je v statutu pre- malo natančno abdelana finanč- na politika v občini. Zdi se mi, da bi lahko tudi v bančnem po- slovanju uvedli neke vrsto de- centralizacijo in prenesli del pos- lov od okrajne komunalne banke na podružnice pri občinah. Zanimivo je, da je na primer v konjiški občini narodni doho- deik v zadnjih treh letih narasel za približno trideset odstotkov. Ce pa bi ta porast primerjali s sredstvi, ki jih je občina dajala za kulturno in prosvetno dejav- nost, bi videli, da so tu nekje oibtičali in da sredstva za to ak- tivnost niso rasla vzporedno z večanjem narodnega dohodka. — Težko se je sprijazniti z dejstvom, da je kulturno in pro- svetno področje obdelano v os- nutku statuta le z nekaj stavki, je v razpravi ugotovil tovariš Casi. Mar naj po teh stavkih sodimo kulturnoprosvetno dejav- nost v občini, je še vprašal. Res je, da statut ne more biti hkrati program katerekoli dejav- nosti; res pa je tudi to, da si na primer kulturnoprosvetno pod- ročje zasluži večjo pozornost. Ta ugotovitev ni značilna samo za konjiško občino; z enakimi ali vsaj približno enakimi besedami bi lahko pisali tudi kritiko na račun členov ali stavkov o kul- turi in prosveti v večini ostalih osnutkov občinskih statutov. Nekaj zanimivih pripomb je vzjbudil 49, člen osnutka občin- skega statuta, ki med drugim pravi, da je občanom zajamčeno osnovno šolanje v breme druž- benih sredstev. Ta stavek je nam- reč sprožil vprašanje, ali bo ko- munalna skupnost zagotovila šo- loobveznim otrokom tudi vse uč- ne pripomočke in ali gre pri tem zagotovilu samo za šolanje kot tako, ali tudi za knjige, zvezke in ostale reči. ki jih potrebuje otrok v šoli? Odgovor na to je bil ja- sen: naš cilj je, da bi družba po- lagoma sprejela nase tudi to vr- sto obveznosti, toda trenutne ma- terialno finančne možnosti ne do- voljujejo, da bi si lahko privo- ščili izdatke na račun učnih pri- pomočkov za šoloobvezne otroke. Morda boste rekli, da gre za malenkost; v resnici pa to ni majhna stvar. V 31. členu osnut- ka statuta konjiške občine piše, da se preskrba z zdravo pitno vodo v strnjenih naseljih oibčinej zagotovi praviloma z javno vodo-l vodno mrežo. Prav je, da to za-j gotovimo, je dejal v razpravi to-' variš Jeromel, toda prav bi bilo! tudi to, da ob takih priložnostih] uredimo še ustrezne hidrante, kiJ jih bodo lahko uporabili gasilci pri morebitnem gašenju požarov. Zanimivo je bilo tudi vpraša- nje glede območij krajevnih skupnosti ter šolskih okolišev. Diskutanti so menili, da bi kaza- lo šolske okoliše izenačiti (po te- ritorialnem območju namreč) e krajevnimi skupnostmi. —an i SZDL je dala pobudo za USTANOVITEV MLADINSKE ORGANIZACIJE NA OTOKU V delovnem programu odbora krajevne organizacije SZDL Otok v Celju se ne zrcalijo sa- mo nekateri sklepi nedavne ob- činske konference SZDL, mar- več tudi naloge in problemi, ki se kažejo na tem novem predelu celjskega mesta. Čudno, a vendar resnično je dejstvo, da bo mora- la organizacija SZDL na Otoku posvetiti tudi letos nekaj skrbi vključevanju novih članov in ta- ko povečanju svojih vrst. Tudi tokra't bo politična orga- nizacija pobudnik in mobilizator prebivalcev za izvršitev nekate- rih prostovoljnih delovnih akcij. Sicer pa, ljudje, ki stanujejo v vrstnih hišicah bi radi dokončno uredili okolje, samo ... Gotovo pa je, da bo prostovoljno delo dobilo največji razmah ob akciji >Celje za prvi maj«. Ce bo šlo vse po sreči bodo po- ' litične organizacije že v kratkem dobile večji prostor za sestanke, delo in podobno. Res je, da bo samo začasen, toda na vsak na- čin boljši, kot dosedanji, ki pred- stavlja eno samo majhno sobico. Zanimiva in hvaležna je pobu- da Socialistične zveze po koordi- naciji dela med vsemi družbeno političnimi organizacijami na Otoku. Potreba po takšnem skup- nem delu je več kot očita. V nadaljnjih točkah delovnega îrograma je značilna skfb za de- o komisij in sekcij, za idejno vzgojno izobraževanje, skrb za delo stanovanjske skupnosti, za ustanavljanje servisnih služb, za , kulturno udejstvovanje itd. Končno je SZDL na Otoku sprejela pobudo 'za ustanoviter mladinske organizacije. V ta na- men je imenovala iniciativni od- bor in mu naročila, da pripravi skupaj z občinskim komitejem Zveze mladine v Celju vse po- trebno za ustanovitev organiza- cije, ki naj združi vse mlade ljudi. Upajmo, da bo tokrat ta pobuda rodila zaželen uspeh in da ne bo zamrla, kot tista, ki je nastala pred dvema, tremi leti. —mb MLADINI TEHNIČNO VZGOJO Letošnja jugosloyanska pionir- ska' akcija je namenjena dvigu tehnične kulture mladine. Kakor v prejšnjih obdobjih Jugoslovan- skih pionirskih iger, tako so tudi za novo akcijo, ki bo traja- la do dneva mladosti prihodnje- ga leta, že imenovani okrajni in ustrezni občinski odbori JPI. Da bi se pogovorili o delu in nalogah, o pomenu letošnje pio- nirske dejavnosti in podobno bo prihodnji četrtek, 28. februarja v Celju posvetovanje ne samo članov okrajnega, marveč tudi predstavnikov vseh občinskih odborov JPI. Na tem sestanku bo okrajni odbor JPI sprejel svoj delovni program; beseda pa bo stekla tudi o tehničnem pouku na šolah, o delavnicah in kadru, ki vodi to delo na šolah. Љ Za ponovno ustanovitev svetov za telesno vzgojo Zanimiva je ugotovitev, da skoraj na vseh zborih športnih in partizanskih društev udeleženci zahteva- jo ponovno ustanovitev sve- tov za telesno kulturo pri občinskih in prav tako pri okrajnem ljudskem odboru. Kot je znano so bili ti sveti pred nekaj meseci ukinjeni in spojeni s sveti za šolstvo, ponekod pa tudi s sveti za kulturo in prosveto. Dose- danja praksa dela novih sve- tov je pokazala, da je bila problematika telesne kultu- re zapostavljena, saj v teh svetih ni niti zadostnega šte- vila delavcev, ki se ukvar- jajo ali delajo na telesno- vzgojnem področju. Vse to je seveda imelo svoj vpliv na obravnavanie številnih problemov, ki obstajajo, pa naj si bodo to materialnega ali organizacijskega značaja. Ukinitev svetov za telesno kulturo pri ljudskih odborih je bila preuranjena tudi za- voljo tega, ker se občinske zveze za telesno kulturo do- slej, vsaj v večini primerov, še niso uveljavile in zaradi tega niso bile sposobne, da bi prevzele naloge, ki so jih imeli prejšnji sveti. Upajmo, da bo zahteva telesnovzgojnih delavcev, da se ponovno ustanovijo sveti za telesno kulturo in to vsaj pri močnejšiih občinah, nale- tela na polno razumevanje.; Zgleden primer SODELOVANJE MED ORGANIZACIJO SZDL IN HDK CELJEM Prvič v šestnajstletnem delu Hokejsko drsalnega kluba Celje se je zgodilo, da se je krajevna poli'tična organizacija začela za- nimati za njegovo delo. Obiska predstavnikov krajevne organiza- dije SZDL Center so se funkcio- narji športnega društva razvese- lila in ugotovili, da je bil več kot potreben, saj navsezadnje tu- di organizacij)! SZDL ne more in ne sme biti vseeno, kako živi društvo, ki združuje blizu tri sto predvsem mladih ljudi. In konč- no, gre še za nekaj — tudi delo katerekoli telešnovzgojne organi- zacije se lahko razvija v drugač- nih pogojih, če se zlasti njeni funkcionarji zavedajo, da pri iz- polnjevanju odgovornega progra- ma, ki se tiče v prvi vrsti vzgo- je mladih ljudi, niso osamljeni in če nj'ihovo delo, uspehe in po- manjkljivosti, spremljajo tudi po- litične organizacije, pa ne samo s stališča arbitra, marveč veliko bolj v vlogi sodelavca, svetoval- ca in 1к*1Т10<5п^ка. S tem dobiva delo tejesnovzgojne organizacije širše, družbeno politično obeležje. Ker se zdi, da prav slednjega pogrešajo skoraj vse telesno- vzgojne organizacije, razen red- kih izjem seveda, smo napisali te vrstice kot primer redke po- bude politične organizaoije, v tem primeru krajevne organizacije SZDL Center v Celju, in v spod- budo ostalim. Sodelovanje med (terenskimi političnimi organiza- cij arni ter športnimi in drugimi partizanskimi društvi lahko vodi samo uspehe. Stičnih točk med enimi in drugimi organizacijami je več kot preveč; to je potrdil tudi razgovor med predstavniki HDK Celje in odbora krajevne organizacije SZDL Center. Treba jih je samo poiskati in obravna- vait z dobro voljo. Zato na^ pri- mer, ki smo ga navedli, ne osta- ne osamljen. — mb Naša prijatelja Naš Mist ima na pošti v Frankalovem dva veliika prijartelja, upravnico Karlinco Joštovo ter pismonošo Konrada Zontiča. Zal, smo pni zadnjem oibisiku našli le tovairišioo Joštovo, med- tem ko jo je pismonoša že mahnil na svojo običajiio pot. Oba isita v kratkem času, zlasti pa še tovariš Zontič, dotbida okoli petiinitrideset novih naročnikov Celjskega tednika. — Ljudje radi prebirajo Celljs'ki tednik, je Zidujpala tova- rièica upravnica, pa čeprav med vrsticami pogrešajo vesti in zapisov itz svojega območja. Navzlic temu ga z veseljem vza- mejo v roke, saj je ta list verno zrcalo dogodkov v celjskem okraju,- radi pa ga imajo tudi zavoljo tega, ker prihaja enikrat na iteden m še to v tiistih dneh, ko imajo največ časa za branje. — Imate pri poikilionem delu kaj težav? — O teh bi lahko več povedal pismonoiša, ki m/ora imeti zeflo dobre noge, če hoče, da premaga vsak dan po približno dvajset kilometrov. Celoten poštni okoliš smo razdelili na dva rajona. Zaradi tega je dostava pošte v vsakem rajonu vsaik drugi dan, le v Franikolovem je vsak dan. — Kako pa preživite prosti čas? — O kakšnem razgibanem življenju v Frainlkolovem ni go- vora. Včasih je bilo drugače, ko je bilo prosvetno druištvo bolj delavno; zato pa imamo zdaj več gostovanj igralskih družin iz drugih krajev. — In is trgovino ste zadovoljni? — Trgovina je solidno založena, taiko da nam zdaj ni tröba več za vsako reč v Celje; najnujnejše in še kaj drugega lahko kupimo kar doma. -am LJUDJE PRECEJ BEREJO Tisto jutro je imela polne roke dela. Ljudje so prihajali in odha- jali. Odpiranja vrat ni bilo konca ne kraja. Med obiskovalci ' pošte na Blanci so biU v veliki večini moški; ljudje, ki so pustili velik del svojih življenjskih sil v se- novškem rudniku. Prihajali so po pokojnino. Nikogar ni spraševala po imenu; za vsakogar je našla pravo položnico, mu jo dala v pod- pis, nato pa odštela denar. Ni bilo veliko... Takšno je bilo prvo srečanje z upravnico pošte v Blanci, Marijo Cvelbarjevo. — Imate vedno toUko dela? je bilo prvo vprašanje. — Oh, ne, največ ga je okoli prvega v mesecu, ko je treba iz- plačevati pokojnine. — In vaš okoliš, je velik, morda težak? — Da, naš poštni okoliš je pre- cej velik, saj zajema okoU deset vasi. Vendar to še ne bi bilo tako hudo, če ne bi bile preveč raztre- sene. Zato smo jih razdelili v dva rajona. Tako pismonoša en dan obišče enega, drugi dan pa dru- gega; edino v Blanci je dostava pošte vsak dan. — Ali ljudje na tem območju radi prebirajo časopise? * — Ce sodim po kupih, ki pri- hajajo vsak dan, ali pa določene dni v tednu, ko so na vrsti ted- niki, se mi zdi, da so časniki kar solidno razširjeni. Zato upam, da bo tudi Celjski tednik našel med našimi ljudmi prav kmalu dovolj bralcev in naročnikov. -b Cetiski tednik v vsaki hiši Četudi so bile še zimske počitnice, isem jo našel v šolski pisarni, kjer se je priprav jala na redno delo. Razgovor s tovarišico Da- rinko Vizjakovo je hitro ste- kel. — Veste, že lani so naši učenci doljili precej novih naročnikov Celjskega ted- nika; z dosti večjim zani- manjem pa so stopili T to akcijo v tekočem letu, ko so kot nagrado za novega naročnika prejeli ličen žep- ni koledarček. Med njimi so bili celo taki, ki^so dobili po dva, tri nove naročnike vašega lista. — Je bilo pri tem delil kaj posebnih težav? — Zdi se mi, da ne, vsaj otroci o njih niso govorili. Pa tudi sama menim, da so se ljudje radi vpisovali med nove naročnike Celjskega tednika, sicer bi težko razu- mela, zakaj je ta list zdaj skoraj v sleherni hiši na ožjem območju Strmca. iPa še nekaj bi vam rada povedala, je nadaljevala to- varišica Vizjakova. Po njem radi segajo tudi naši otroci. To zlasti opažamo ob sobo- tah pri šolskem pouku. Ta dan ga namreč otroci sami dvignejo na pošti, potem pa ga prebirajo ne samo med odmori, amipak tudi med rednim delom, če le morejo in če učitelji tega ne vidimo. — Kako ste ocenili učne uspehe v prvem polletju пз vaši šoli? — Z njimi smo lahko za dovoljni, saj je približna osemdeset odstotkov učen- cev doseglo pozitivni uspeh' CELJSKI TEDNIK STEV. 7 - 22. februarja 1963 ŠIROKA OBRAVNAVA DRUŽBENEGA PLANA V CEUSKEM OKRAJU Investici je-najpomembnejše področje v ZADNJIH DNEH JE BILO VEC POSVETOVANJ IN SEJ, NA KATERIH SO POLITIČNE ORGANIZACIJE ESÍ STROKOVNA ZDRU- ŽENJA PODROBNO OBRAVNAVALA LETOŠNJI PREDLOG DRUŽ- BENEGA PLANA IN RESOLUCIJO O GOSPODARSKEM RAZVOJU V CELJSKEM OKRAJU. ISTOČASNO SO PODROBNO OBRAVNAVALI TUDI PREDLOG PRORAČUNA. O OBEH TEMELJNIH INSTRUMEN- TIH RAZPRAVLJA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V PETEK; DANES, KO NAS ČASOPIS IZIDE. Letošnji družbeni plan okraja v povprečju predvideva povečanje obsega industrijslce proizvodnje za j okoli 10,5 odstotkov, in sicer naj podlagi treh osnovnih činiteljev — ¡ aktiviranja nekaterih domala že ' dograjenih investicijskih dejavno- eli, na podlagi povečanja produk- tivnosti dela in logično tudi z ostro težnjo, da bi se dinamika gospo- darstva gibala enakomerno, da bi oe bilo sunkovitih skokov in pad- cev, ka'' bistveno zmanjšuje uspeh gospodarstva v celoti in v povpreč- ja. SMOTRNA INVESTICIJSKA POLITIKA j\ja vseh sestankih se je našla v ospredju investicijska politika v le- tošnjem letu. Gotovo je, da je celj- ski okraj v preteklem letu že ve- liko naredil za obnovo izredno za- starelih tovarniških obratov, ki ni- so mogli — kljub prizadevanjem kolektivov — zabeležiti znatnejših napredovanj glede znižanja cene, povečanja produktivnosti dela in podobno. Zaradi tega je letos še posebej poudarjena potreba, da se letos nadaljujejo in kolikor je 0ožno tudi dokončajo že začete Investicije. Razen tega pa v. celjskem okraju predvidevajo tudi velike nove in- vesticije. Prav glede teh pa je bilo na sestankih, kjer so obravnavali predlog resolucije, izredno veliko živahnih razprav. Spodbudna je pri tem ugotovitev, da se je po daljših razgovorih izkristalizirala edino lo- gična politika glede investiranja, in sicer da morajo odpasti vsa lo- kalistična gledanja — in da lahko le gospodarski smotri, gospodarska upravičenost in učinkovitost pome- ni regulator pri določanju priorite- te posameznih investicij. Pri tem je pomembno poudariti tudi nov moment, ki je nastal z akcijo republiške Gospodarske banke za združevanje sredstev, ki bodo služila za osnovo pri investi- cijski politiki v Sloveniji. V celj- skem okraju so se odločili, da se bodo tej akciji pridružili. Po oceni bo v okraju letos za okoli 13 milijard dinarjev na raz- polago za investicijsko dejavnost. Del teh sredstev je že zaseden z začetimi rekonstrukcijskimi deli in nekaterimi nujnostmi, tako da ra- čunajo, da bo z območja celjskega okraja možno v združeni sklad Go- spodarske banke združiti okoli dve do tri milijarde dinarjev. To pa je že veliko. Istočasno pa obstajajo v celjskem okraju velike potrebe in upravičene potrebe po nekaterih večjih investicijah, ki jih bodo bančni organi, ker gre predvsem za republiško in zvezno pomembne investicije, prav gotovo podprli. OSNOVA ZA START V KMETIJSTVU Resolucija daje letos še poseben poudarek kmetijstvu, ki se naj v povprečju poveča za okoli 18 od- stotkov. Značilno pri tem je, da se bo pa v istem obdobju kmetijska proizjvodnja na družbenih posest- vih povečala za okoli 32 odstotkov. Zlasti poseben poudarek je na po- večanju proizvodnje pridelkov, ki lahko bistveno vplivajo na stabili- zacijo trga in na uravnovešenje potreb in ponudb glede kmetijskih pridelkov na trgu. -n OBRT NA SMARSKEM V OPADANJU v šmarski občini so v zadnjem času TigotoviU zaskrbljujoče dejstvo, da ima- jo vedno manj obrtnikov, čeprav so le-ti na podeželju še bolj potrebni kot v mestih. V zadnjih treh letih je število obtnikov padlo kar za dobrih 30 od- stotkov. To pa je nedvomno odraz ne preveč dobre davčne politike, ki ni znala pravočasno prisluhniti in omogo- čiti redkim obrtim obstoj. Tako ni slučaj, da morajo kmetje po nekaj ur daleč k ustreznemu obrtniku. Šmarski predel je po svoji socialni strukturi ugodnejši za obrt kot drug^i predeli, vendar pa se v zadnjem času tudi tu močno pozna težnja mladine po delu v industriji in s tem v zvezi nujno da nastopa fluktuacija. V tovarni perila »Toper«, ki je v preteklem poslovnem letu dosegla zelo lepe uspehe zlasti v izvozu, se z vsemi načini trudijo povečati proizvodnjo. V proizvodnjo uvajajo nove stroje, ki nedvomno mar- sikje nadomestijo še tako pridne roke. SPODBUDEN SKLEP V žalskem trgovskem podjetju za promet s hmeljem so pred kratkim pregledali malo analizo o korišče- nju letnih dopustov. Ugotovili so, da so doslej delavci in uslužbenci г razmeroma nizkimi dohodki le шак) koristili dom oddiha. Zaradi tega so sprejeli sklep, da bodo re- gres delili po osebnih dohodkih, kar bo prav gotovo vplivalo na etmkturo gositov v domu oddiha. DA BO CAS IZKORIŠČEN Občinski odbor Socialistične zve- ze v Žalcu je pripravil semimar za vodstva novih krajevnih odborov, kjer bodo obravmavaili predvsem aktualne gospodarske proibleme, vprašanje stanovanjiskih isikuipnosti in podobno. Istočasno bodo obde- lali tudi nekatera pereča vpraša- nja, ki so jih člani Socialistične zveze zastavili na zadnjiih krajev- nih konferencah. Tako j e prav Pred dnevi smo srečali na glav- na cesti proti Žalcu prometne organe, ki so ustavljali na pre- skok posamezna vozila in jih po- drobno pregledovali. Povprašali smo jih, kako da so se odločili na to akcijo. Takole so nam od- govorili: V zadnjem času smo ugotovili, da je bilo veliko nepotrebnih nesreč — manjših in večjih — predvsem zaradi neprimernih zadnjih luči in gladkih gum, ki bistveno zmanjšujejo zavorno )ot vozil. Jasno je, da smo mora- i takoj intervenirati. Kajti vo- zila na cesti morajo biti popolno- ma usposobljena sicer so latent- pa nevarnost za lastnika vozila ju kar je še huje tudi za ostale koristnike cest. Sicer pa v teh prvih dneh, ko smo poostrili kontrolo, ne izvaja- шо takoj sankcij, temveč vozni- le opozorimo na napake, ki lahko privedejo do nesreče. Isto- časno pa si zapišemo številko Voza in šele po nekaj prekrških Ц Vrste zadevo odstopimo ustrez- nim kazenskim organom. Gre nam predvsem za varnost prome- ta. No, in naj na koncu povem po pravici, v tem času smo lahko ugotoviii precej pomankljivosti ч.а vozilih, je dejal na koncu simpatični prometni miličnik. K^aj lahko k temu rečemo — samo to, da je prav in koristno, prometni organi na ta način pred nesrečami opozarjajo Voznike na pomankljivosti. In Zares je škoda, da bi se zaradi kdorkoli jezil, kajti promet- ni organi delajo to le v korist ^^h, ki uporabljajo ceste. Se véüi uaudatek ЉишИ kcmk V aadinjem obdobju &o posamez- ni sveti, nadalje na posvetovanju vseh svetov m predsednikov občan- skih ljudskih odborov in na obči- nah temeljito proučili posamezne probleme ter iadelald predlog pro- rajčuna okrajnega ljudskega odbora Celje, istočasno so tudi v občinah intenzivno začeli z izidelavo občin- skih proračunov. Tako sodijo, da bo razen obravnave in sprejetja proračuna okraja na petkovi seji, tudi v kraitk.em izdelan vsak posa- mezen proračun občin do 15. mar- ca. Pni tem ¡so bili najagilnejši v žalsiki občini, kjer so že prej vse gradivo pripravili tako, da bodo lahko občinski proračun in družbe- ni plan na zasedanju ljudskega od- bora lahko obravnavali že ta me- sec. Za letošnji okrajni proračun je letos še posebno značilno, da po- udarja tudi fiinančno in s stališča proračuina iskupnost komuin, se pra- vi, da so v proračunu zajeti ie tisti izdatki, ki sio potrebni za funkcio- niranje in nemoteno delovanje okraja kot sikupnoisbi komun in ne kot nadrejenega oblastvenega or- gana. Poudarök je zaradi tega na inišpekoijskih islužbah, nadalje na skupnih službah, ikii so lahko orga- niziranje le v okvira okraja in podobno. Resda bo okrajni pro- račun dom^ala milijardo dinarjev, vendar okrajna sredstva upadajo, hkrati se pa večajo sredstva občin- skih ljudsikih odborov, in siicer skladno s porastom priistojnostii ob- činskih odborov. Zaniimiva in značilna je ugotovi- tev, da največji del sredstev do- hodkov občinskega proračuna pri- spevajo v okrajni proračoMi občine Žalec, Šoštanj in Velenje, razumlji- vo pa je spričo posebnih pogojev, da najmanjši del prispevajo občine Šmarje, Šentjur in Sevnica. V živahnih raizpravah pred zase- danjem okrajnega ljudskega odbo- ra je prišlo do izraza tudi dejistvo, da bo moral okrajnd ljudski odbor priispevati za uravnovešenje prora- čuniskih izdatkov šmarske občine okoli 3 milijonov dinarjev in da bodo spričo sedanje razdelitve brž- čas (imeli nekoliko težav v Sloven- skih Konjicah. Zelo zanimiv je pregled negospo- dans!kih investicij, ki so začrtane v proračunu. Tako so znatna sredstva predvidena za urediitev muzeja NOB, nadalje za ureditev Mestne- ga muzeja in knjižnice ter za na- daljevanje gradnje ekonomske srednje šole. Zanimivo je tudi dej- stvo, da bo letos celjsiki oikraj pri- speval za izgradnjo študentsikega naselja v Lj-uibljani kar 13 milijo- nov dinarjev in da bo tudi finančno iz sredstev proračuna podprl grad- njo cest proti Logarski doüini in proti Rogaški Slatini MLADINA BO GRADILA GESTE V celjskem okraju bodo letos gradili tri ceste. Nadaljevali bo- do z izgradnjo ceste proti Ro- gaški Slatini, istočasno bodo na- daljevali izgradnjo ceste proti Logarski dolini, hkrati pa bodo tudi gradili cesto od Šempetra do Polzele. Skupna vrednost cest, ki jih bodo letos v celjskem okraju gradili bo znašala 620 milijonov dinarjev. Finančno je najugod- neje rešen problem ceste do Pol- zele, medtem ko bodo za ostali dve cesti precejšen del sredstev prispevale prizadete občine. Zlasti zanimiva pa je ugotovi- tev in sklep, da bodo pri gradnji cest v celjskem okraju sodelo- vale mladinske delovne brigade. Okrajno mladinsko vodstvo bo organiziralo toliko brigad, ko- liko bo po operativnih potrebah potrebno na vseh treh cestah. Sprva so nameravali mladinci sodelovati le pri izgradnji ceste proti Rogaški Slatini, sedaj pa so se odločili za sodelovanje pri gradnji vseh treh cest. Sodijo, da bo letos v celjskem okraju de- lalo najmanj osem brigad — od tega pa 4 mladinske delovne bri- gade iz drugih mest, s katerimi ima celjska mladina posebno prijateljske stike. Tako bodo bržčas pri gradnji cest sodelova- le brigade iz Kranja, Tuzle, Sis- ka in še iz drugih krajev. Ko so na zadnjem posvetova- nju o tem problemu podrobno razpravljali so bili mnenja, da bo v kratkem potrebno izdelati pod- roben operativni plan skupaj s cestno upravo, ki bo dela izvaja- la, kajti mladinci morajo pra- vočasno poskrbeti za organiza- cijo posameznih brigad. Istočasno je že prej potrebno podrobno proučiti pogoje nastanitve mla- dincev, prehrane in podobno. To resda ni prvi primer, da mladinske brigade pomagajo pri uresničevanju večjih investicij- skih načrtov v celjskem okraju, istočasno pa je potrebno pouda- riti, da tolikega sodelovanja mla- dine in toliko volje pa prizadev- nosti, da bi pomagali rešiti že leta pereče vprašanje ureditve magistral do Rogaške in Logar- ske ni bilo. Zaradi tega si prav gotovo mladinska organizacija in pobudniki te akcije zaslužijo še posebno priznanje, kajti hkrati je namreč tudi jasno, da bo grad- nja s sodelovanjem mladine mnogo cenejša. m- DIREKTOR JE POTREBNEJŠI Sem član delavskega sveta ne- kega malega podjetja v Celju, ki kar dobro stoji, kot temu pravi- mo. Stanujem osem kilometrov iz Celja in imam v zimskem času mnogo težav s prevozom. Poleti še nekako gre, ker se vozim s ko- lesom, zdaj pa sem za vožnjo z avtobusom porabil četrtino plače vsak mesec. Zaslužim narrureč od sedemnajst do osemnajst tisoč di- narjev mesečno. Zato sem na ркЈ- budo svojih sodelavcev zaprosil za pomoč — mislil sem, da bi mi podjetje ipovrnilo vsaj del sred- stev, ki jih porabim za vožnjo v službo. Na seji delavskega sveta je ne- kdo sprožil moj problem. Toda takoj se je oglasil direktor in j« predlog zavrnil, češ, da ne more podjetje plačevati avtobusa vsem delavcem, ki bi si to izmishli. Predlog je bil zavrnjen in moja prošnja odbita. Zdaj me pa boli tole: direktor je dobil od podjetja na razpolago motorno kolo, pa se kljub temu vozi v službo z lastnim avtomobi- lom. Za uporabo lastnega avtomo- bila pa je v preteklem letu dobil izplačanih že nič koliko tisočakov. Zakaj taka razlika? Razmnem, da se podjetje trudi, da bi njegovi delavci živeli čimbliže tovarne, vendar je ta težnja krivična do mnogih tistih, ki sicer živijo na podeželju, nimajo pa zemlje in jim je plača edini dohodek. PA LE NI BILO TAKO V zadnji številki smo objavili sestavek, in sicer tako, kot nam ga je prikazal tov. Vanovšek. Šlo je za nasilni odvzem ene so- be Vanovškovim. Tedaj je tudi Vanovšek trdil, da je vse to na- stalo zaradi tega, ker je Vanov- šek pričal na sodišču. V tem času pa se je pri nas oglasila tudi Drnovškova, ki je zadevo pojasnila tudi z druge plati. Drnovškovi, ki so lastniki kmečke stavbe, so bili 1941. leta od okupatorja izseljeni. Tedaj so se v njihovo hišo vselili Vanov- škovi(!) Po osvoboditvi, ko so se Drnovškovi vrnili, so morali ra- zumljivo odstopiti stanovanje lastnikom. Preselili so se v streš- ne prostore, kar jim seveda ni bilo všeč. Toda Drnovškovi so na vsak način skušali v hiši ust- variti mirno vzdušje in so pogo- sto potrpeli. Ker je Vanovškova družina imela pi'ecej otrok, so jim tudi sami ponudili tudi lo- čeno sobo, ki so jo dotlej upo- rabljali Drnovškovi. To je bila prav gotovo lepa gesta. No sedaj, ko so se Vanovško- vi otroci preselili v nova stano- vanja, pa so Drnovškovi prosili (!) za tisto sobico, kajti že štiri leta je bila prazna in neuporab- ljena. V sobici je bila le omara in klop. Vanovškovi so pristali, da jim odstopijo sobico, ki ni v sklopu stanovanja in ki jo nih- če ne uporablja. Naenkrat — ba- je po sugestiji sina — pa je na- jemnik Vanovšek svojo obljubo preklical in začel celo zasmeho- vati Drnovškove, kajti češ da ni- majo pravice tega od njega zah- tevati. Drnovškova je stara ženica, ni vedela kaj sme in kaj ne, zde- lo pa se ji je krivično, da je so- ba prazna, medtem ko jo oni ra- bijo. Brez da bi vedela kake bo- do posledice, je poklicala ljudi, ki so sobo izpraznili. Ko so ji ustrezni občinski organi po- jasnili, da ni ravnala prav, je zadevo popravila in vrnila sobi- co naiemnikom. Celo na svoj« stroške ie uredila nekatere stva- ri v sobici. Tudi obravnava pred sodiščem ce je končala brez ob- sodbe, kajti jasno je. da ni šlo za zlonamerno dejan ie. Toda ostane vprasanie, ali ni bilo ravnanje Vanovškovih zlo- namerno, zlasti pa nedosfoino. če upoštevamo, da so nnorebili hidi javno sredstvo, da bi očrnili Dr- novškove? To je' vprašanje in. naj ostane vprašan ie; mimo te- ga pa je doka i čnden pojav, da v Celju, kjer je taka stanovanj- ska stiska nekateri Hud je upajo zakleniti sobo za štiri leta, v kateri bi lahko dostojno živei kak Celjan, ki sedaj nima niti strehe nad glavo. Ali je to mo- ralno? Morda je prav, če se ob- tem zamislimo! ALI TE potrošnik zaščiten Pred dnevi se je pripetila ne- navadna zgodbica, ki je morda malenkostna, a nas sili d resno vprašanje — ali je pri nas po- trošnik zaščiten. Zakaj gre? Pred časom je nek Celjan ku- pil v ^eki^ delikatesni mesnici šunkarico. Navadno šunkarico, in sicer v dobri veri, da si bo za silo potolažil glad. Toda, na žalost je bila šunkarica precej (!) neužitna, in sicer toliko, da je ni mogel jesti. Najprej jo je vrgel v koš za odpadne papirje in hkrati pok- lical telefonično prodajalno, kjer je Tiinkriminiranot šunkarico ku- pil. Zlasti še zato, ker mu je po- stalo tudi slabo. Vprašal jih je preprosto in vljudno, kako je možno, da pri njih prodajajo po- kvarjene in neužitne šunkarice? Odgovorili so mu z veliko me^o osornosti, da pri niih kaj takega ni mogoče in da jih naj ne nad- leguje. >No. človek se lahko moti, si je dejal — in ker je bila šunkari- ca še v košu za odpadke, io je pobral, zavil in odnesel v labora- torij za analizo živil. Rezultat je bil približno takle: Šunkarica ni primerna za pro- dalo! Toda pustimo ta primer in si pobliže oslejmo. kako je z zašči- to potrošnika pred takšnimi po- javi? Vprašali smo vrsto odgovornih ljudi, ki skrbe za inšpekcijsko službo. Takole so nam povedali: Ljudje navadno narobe ravnajo, ker take izdelke ne prinesejo ta- koj na sanitarno inšpekcijo, ki bi lahko takoj ukrepala. Kajti na- vadno se zgodi, da je tudi en dan zakasnitve — že lahko prepozno. Razen tega pa je tudi inšpekcij- ska služba prešibko zasedena. Gre torej za resne probleme, kajti prav gotovo, je zaščita potrošni- kov pred nemoralnimi početji v trgovini, taki primeri pa lahko bistveno škodujejo prebivalcem. Sicer pa ima ta problem tudi globlji gospodarski motiv. Pogo- sto namreč zaradi nepazljivosti, malomarnosti ali nestrokovnega rnvnania z občutljivimi živili pri- de do škode. To škodo bi po logiki vsakega gospodarjenja — ne samo v trgovinah — morale nositi tr- govsko ali mesarsko podjetje. To- da vsaka izguba finančnih sred- stev zaradi takih pojavov brez dnoma bistveno lahko vpliva na finančni učinek podjetja in eko- nomske enote, hkrati s tem pa tudi na osebne dohodke. Zaradi tega se tudi pogosto dogaja, da se v prodajnih predalih znajdejo tudi živila, ki niso primerna za prehrano. Toda. tu se neha mo- rala, neha pa tudi člove'^ka logi- ka — logično bi namreč bilo. če bi v podjetjih bolj skrbno pazili na pokvarljivo blago. Prav gotovo ho to bolj v korist potrošnikom in hkrati tudi podjetjem. Ostane pa nam še vprašanje, v kaki meri je naš potrošnik zaščiten pred posameznimi pojavi nelojalnosti, nemoralnega trgova- nja in podobno in kaj je treba ukreniti, da se bodo tu zadeve izboljšale? — Francka, ostalo mi je nekaj starih šunkaric, kaj naj nare- dim z njimi? Ali naj odstranim in povečam kalo, ali pa jih pu- stim v prodajalni? — Kar pusti jih tu, saj veš, da je škoda, če bi jih dali proč. Najbolje pa bo, če jih pomešaš med sveže šunkarice, tako vsaj inšpekcija, če bi delala kontrolo na preskok, ne bi mogla trditi, da prodajamo samo pokvarljive šunkarice! o CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 22. februarja 18вЗ S SEJE LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBCiNE OdloČili bodo zbori občanov Na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Celje, ki je bila v torek ta teden, so odborniki posvetili večino саза razpravi o osnovnih smernicah družbenega plana in prora- čuna občine Celje za leto 1963. O osnovnih smernicah plana in proračuna bodo v prihodnjih dneh razpravljali tudi občani na zborih občanov in zborih volivcev proizvajalcev v gospo- darskih organizacijah. Na zborih občanov pa bodo poleg te- ga pregledali še delo krajevnih skupnosti v preteklem letu in njihove delovne programe za prihodnje ter razrešili seda- nje in volili nove člane poravnalnih svetov. Zbore občanov bodo zaključili do začetka marca. Poglejmo nekaj številk iz osnov- nih smeimic družbenega plana ob- čine za leto 1963: dnfžbeni bruto proizvod bi se naj povečal za 9 od- stotkov, medtem ko je bil lani ta odstotek 7,6; družbeni proizvod naj bi se v letu 1963 povečal za 9,3 odstotka in narodni dohodek za 8,5 odstotka. In še primerjava z lanskim letom — takrat se je družbeni proizvod povečal za 7,8, narodni dohodek pa za 7,3 odstot- ka. Druga značilnost letošnjega pla- na je nadalje povečanje izvoza. Od lani, ko se je izvoz povečal za 55,4 odstotke v primerjavi z le- tom 1961, so letošnja planska predvidevanja za 14,1 odstotek višja. Tako bi letos izvoz iz celjskega olcraja dosegel nad pet milijard devizmih dinarjev. In ledo bodo največji izvozniki? Devetde- set odstotkov celotnega izvoza od- pade na Cinkarno, Železarno Sto- re, Tovarno emajlirane posode in LIK Savinjo. Nekoliko presenetljiv v osnov- nih smernicah družbenega plana je podatek, ki predvideva precej nizko povečanje števila zaposle-' nih — samo štiri sto oseb, ali 2 procenta. No, kljub temu pa že osnovne smernice govorijo o res- nejši sk,rbi za reševanje problema nezaposlene delovne sile. Produk- tivnost dela v gospodarstvu se bo letos povečala za nekaj več kot sedem odstotkov, kar bo treba vsekakor vskladiti z osebnimi do- hodki. Tako predvidevajo smer- nice — na podlagi porasta pro- duktivnosti dela, kar bo omogočilo zvišanje osebnih dohodkov, ter boljše preskrbe tržišča in stabili- zacije cen, tudi določeno izbolj- šanje življenjskega standarda. Ob tem bi se naj realni osebni dohod- ki na enega zaposlenega dvignili za okoli 7 do 8 odstotkov, seveda v sMadu s povečano produktiv- nostjo dela. Ni slučaj, da so se odborniki na seji najdelj zadržali ob razpravi o potrebnih in predlaganih gospo- darskih investicijah v letu 1963. Potrebe so velike, mnogo večje kot možnosti. Odborniki so bili mnenja, da bo najbolj nujno v tem letu rešiti vprašanje celjskega vodovoda. Z 370 milijoni bi vodovod zgradili do Vojnika, vendar je na razpola- go zaenkrat samo 270 milijon, di- narjev. Pridružujemo se mnenju odbornikov, ki so menili, da bi bi- lo prav, če bi nekatere ne tako nujne investicije odložili in dali v letošnjem letu gradnji vodovo- da izključno prednost. Zanimiv je tudi predlog, da bi v celjski ob- čini za gradnjo vodovoda uvedli samoprispevek. Odborniki so si ga zamislili tako, da bi zvišali ceno vodi in da bi višek namenili grad- nji vodovoda. Med zanimivimi gospodarskimi investicijami, ki jih predvidevajo osnovne smernice družbenega plana, je poleg ureditve kemične čistilnice in ureditve lokala za mlečno restavracijo in nekaterih drugih investicij, še rekonstruk- cija pekarne, v Gaberju. Za to bi bilo potrebnih 60 milijonov dinar- jev, kar je za objekt, ki so ga na- vsezadnje zgradili šele pred krat- kim, zelo veliko. Vendar je inve- sticija potrebna — sicer bomo Ce- ljani še naprej jedli kruh slabe kvalitete. V primeru pa, da bi na- bavili novo peč, bi lahko pekama v Gaberju oskrbovala s kruhom tudi Žalec. No, o vsem tem, in še o marsi- čem drugem se bomo te dni po- govorili še na zborih občanov, ki bodo letos nedvomno — zaradi iz- redno pomembnih zadev, ki . jih osnovne smernice družbenega pla- na predvidevajo — zelo živahni. »IZGUBIL SEM TE« v ŠTORAH V počastitev obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je dramska sekcija Delavsko prosvetnega dru- štva »Svoboda« v Štorah uprizo- rila igro enodejanko >->-IZGÜBIL SEM TE«. Igro, ki jo je režiral in napravil scenarij FRANC LEG- VART, s pomočjo koreografa SO- NJE O^VIRKOVE in glasbenika AVGUSTA ULAGE, si je z veli- kim zadovoljstvorn in prijetnimi vtisi ogledalo več što prebivalcev bližnje in daljnje okolice Stor. Prometna kronika Ceste in ulice so ob poznejših do- poldanskih urah in popoldne pravcata zbirališča črne vode in umazanega snega. Po jutrih voda zamrzne in — poledica je tu. V preteklem tednu je bilo zato več prometnih nesreč, ki so nastale v glavnem prav zaradi pole- dice. In ko danes svetujemo vozni- kom motornih vozil, naj še kar na- prej previdno vozijo, jim polagamo na srce še to, naj bodo obzirni do pešcev. Luže na cestah so za pešce bolj nevarne kot za vozilo! Koliko umazanih plaščev in koliko godrnja- nja je bilo te dni! Obzirnega voznika pa navsezadnje prav nič ne stane, če pri prehitevanju pešca ali kole- sarja malo bolj odločno odvzame plin. Kaj pravite? NA POLEDENELI CESTI 13. februarja se je pri Frankolovem pripetila prometna nesreča. Iz celj- ske smeri je proti Konjicam vozil voznik tovornega avtomobila Franc Kresnik. Ko je pri Frankolovem pre- hiteval konjsko vprego, mu je na- sproti pripeljal tovorni avtomobil, ki ga je vozil Jože Ratej. Le-ta je hotel zmanjšati brzino, pa ga je na pole- deneli cesti zaneslo in nasproti vo- zeči tovorni avtomobil je trčil vanj. Škode na obeh vozilih je za okrog 300 tisoč dinarjev. TRČILA DVA AVTOBUSA 16. februarja sta na cesti med Sale- kom in Velenjem trčila dva avtobusa, last ljubljanskega »Kompasa«. Avto- busa sta vozila drug za drugim iz Ve- lenja proti Saleku. Na cesti je neki pešec ustavljal prvi avtobus. Le-ta je zavrl in tudi ustavil, drugi avtobus pa se je zaradi goste megle zaletel vanj. Žrtev ni bilo, na avtobusih pa je škode za več kot 100 tisoč dinar- jev. TRIJE NA KUPU V torek zjutraj se je pri Konjicah pripetila huda prometna nesreča. Iz Celja je vozil voznik tovornega avto- mobila Albin Kostrinc. Zaradi pole- denele ceste je trčil v tovornjak, ki je stal pravilno na desni strani ceste. V tem je za Albinom Kostrivcem pripeljal osebni avtomobil in trčil vanj. Pri nesreči je bil laže poško- dovan potnik v osebnem avtomobilu, medtem ko je na vozilih — na tovor- njakih za okrog 500 tisoč in na oseb- nem avtomobilu za okrog 300 tisoč dinarjev — materialne škode. POZAR V LIPU V lesno industrijskem podjetju v Slovenskih Konjicah je 15. februarja izbruhnil požar v nitrolakirnici. Po- žar je nastal zaradi iskre v ventila- torju za odvajanje nitro hlapov in je zajel vso nitrolakirnico in priprav- lialnico ter uničil več lesnih izdelkov. Škode je za okrog milijon dinarjev. GIBANJE PREBIVALSTVA V ČASU OD 2, FEBRUARJA DO DO 16. FEBRUARJA 1963 je bilo rojenih 78 dečltov in 58 deklic. POROKE Pavel Siffer, študent arhitekture in Jožica, Sonja Dobnik, študent medi- cine, oba iz Celja. Franc Zohar, strojni ključavničar in Antonija Gaj- šek, kemični laborant, oba iz Stor. Nedjeljko Livaja, delavec in Marija Spehar, gospodinja, oba iz Celja. Jo- žef Venišnik, učitelj, in Marija Bi- tenc, učiteljica, oba iz Gornjega gra- da. Jarmšek Emil, delavec In Terezija Zupane, šivilja, oba iz Celja. Franc Lajlar, uslužbenec LM in Matilda Zak, bančna uslužbenka iz Šoštanja. Milan Zilli, trg. pomočnik iz Celja in Marija Sotelšek, šivilja iz Kotredeža. Ivan Pegan, upokojenec in Frančiška Borštner, upokojenka, oba iz Celja. Jožef Basti, uslužbenec iz Maribora in Frančiška Benda, uslužbenka iz Gomilskega. Ivan Simon, ključavničar iz Strmca in Zofija Jurhar, uslužben-- ka iz Celja. Janez Jamnik, rudar-ko- ^ pač iz Velenja in Leopoldina Podpe-- čan, bolničarka iz Celja. Venčeslav Mirnik, delavec in Frančiška Miklav- čič, oba iz Ostrožnega. Anton Salmič, izmenski vodja iz Dola pri Hrastniku in Klotilda Kovač, kemični laborani iz Loga pri Hrastniku. UMRLI Anton Zupan, otrok iz Ortnice, star 13 mesecev. Rudi Ačkun, otrok iz Obrežja, star 19 mesecev. Rudolf Mraz, kmetovalec iz Imenske gorce, star 54 let. Franc Rihterič, upokoje- nec iz Celja, star 78 let. Angela Je- rovšek, gospodinja iz Teharja, stara ei let. Alojz Skamen, kmetovalec iz Zg. Hudinje, star 66 let. Karol Arnik, vzdrževanec Iz Križevca, star 17 let. Davorina Lenhart, otrok iz Laškega, stara 4 mesece. Ivan Povhe, upoko- jenec iz Trbovelj, star 67 let. Terezija Stros, upokojenka iz Celja, stara 62 let. Angela Vrečar, vzdrževanka iz Celja, stara 76 let, Martin Polutnik, upokojenec Iz Celja, star 69 let. Ana Mastnak, prevžitkarica iz Celja, stara 86 let. Dr. Jožef Požar, upokojenec iz Celja, star 79 let. Sipecy Antonija, upoko- jenka Iz Polen, stara 76 let. Janez Sarlah, invalidski upokojenec iz Ce- lja, star 60 let. Cecilija Maguč, gospo- dinja iz Draže vasi, stara 58 let. Ma- rija Medved, gospodinja iz Višnje va- si, stara 65 let. Stefan Taciga, kme- tovalec iz Stoperc, star 60 let. Jovana Zupančič, upokojenka iz Celja, stara 80 let. KRONIKA NESREČ ZLOMI NOG Katarina Svetelšek iz Dramelj je padla na tržnici. Zlomila si je nogo. Enako poškodbo so utrpeli še Marija Preložnik in Razdela pri Strmcu, Ivo Zenva iz Dobrne, Elza Kvas Iz Trno- velj in Martin Arnšek iz Gotovelj. Pri padcu pa so si poškodovali nogo: Srečko Ocvirk iz Latkove vasi, de- setletni Avgust Kolar iz Celja In Alojzija Poiane Iz Lemberga. NESREČA PRI SMUČANJU Ivan Sumlak Iz Šentjurja pri Celju je pri smučanju padel. Zlomil si je roko. V PRETEPU Alojzija Ocvirk iz Celja je bila pri tepežu poškodovana po glavi. NESREČNI PADCI Ivan Zupan Iz Brega pri Polzeli si je pri padcu poškodoval roko, Ivan Stajner iz Žalca si je pri padcu zlo- mil roko in poškodoval glavo, Leo- poldina Lorenc iz Celja si je pri pad- cu poškodovala glavo. RADIO C ELJ E Ponedeljek, 25. februar: 17.00 Celj- ska kronika, 17.10 Obvestila, 17.15 Glasbena medigra, 17.25 Športni pre- gled, 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Torek, 26. februar: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvestila, 17.15 Sloven- ske narodne, 17.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Sreda, 27, februar: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvestila, 17.15 Jugo- slovanski izvajalci zabavne glasbe. 17.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in re- klame. Četrtek, 28. februar: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvestila, 17.15 Rezer- virano za resno glasbo, 17.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Petek, 1, marec: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Obvestila, 17.15 Dve sklad- bi za klavir, 17.25 v Galeriji kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, 17.45 Zabavna glasba in rekla- me. Sobota, 2, marec: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Obvestila, 17.15 Za prijeten konec tedna, 17.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Nedelja, 3. marec: 12.00 Pogovor s poslušalci, 12.10 Obvestila, 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 Majhna revija domačih sklada- teljev zabavne glasbe, 12.45 Literarna oddaja Gradnikovih pesmi: O ti živ- ljenja šumopeni vir. Izvajajo dijaki celjskega učiteljišča. Prof. FRANC MRAVLJAK osemdesetletnik Pred dnevi je kolektiv Šolskega centra za blagovni promet v Celju proslavil visoki življenjski jubilej svojega dolgoletnega sodelavca — upokojenega gimnazijskega direk- torja tov. FRANCA MR AVL JA- KA, znanega celjskega pedagoga. Jubilant je bil zadnji direktor celjske gimnazije pred vojno, na- to pa ga je okupator izselil in pre- gnal. Po osvoboditvi se je — če- prav že upokojen — zopet takoj aktivno vključil v šolsko delo, to- krat predvsem na področju stro- kovnega šolstva. Med ostalim je bil tudi vodja Gradbene šole v Celju, preko 12 let pa je učil in pomagal s svraznika je bil na primerni višini. Strelska dru- žina je izvedla tekmovanje z ma- lokalibrsko puško, kjer je nasto- pilo 10 ekip raznih organizacij te- rena Dobrne. Zal, pa organizacija druženja borcev ni mogla izvesti skupinskega obiska naštetih gro- bov padlih v teh borbah, in pre- živelih borcev — očetov in mater, ki so pomagali in sodelovali v NOB. Bik) je namreč zelo neugod- no vreme. Obisk pa namerava iz- vesti ob obletnici ustanovitve OF, Slovenskega naroda. ODJUGÄ Sreda in sobota sta na celjski tržnici najboljša tržna dneva. Takrat je naj~ več kupcev in prodajalcev, najboljše blago in najbolj realne cene. Poglejmo, kak- šne so bile preteklo sredo: krompir 42 dinarjev, be- lo glavnato zelje od 80 do 140 din, rdečega ni bilo, kislega pa so prodajali po 80 do 120 dinarjev. Na trgu je bilo tudi nekaj svežega splitskega zelja, ki je incelo ceno 200 dinarjev za kilo- gram. Ohrovt je bil po 120 dinarjev,-4iisla repa po 120 din, koleraba po 80 din, špinača po 800 do 1000 din, radič po 800 din, bilo pa je tudi že nekaj motovilca, ki je bil seveda dražji kot radič. Na trgu je prav malo sadja. Jabolka so po 100 do 120 din, jabolčni krhlji po 200 din, suhe slive po 140 do 160 din, grozdja ni, pomaranče pa prodajajo po 270 dinarjev. Deset di- narjev cenejše so limone. Orehi so po 1150 din, meh- kolupinasti po 280 do 300 din, jajca pa so po 40 do 45 dinarjev. Razveseljiva novica: kar precej jajc je na trgu. »Je kaj novega na trž- nici?« smo povprašali trž- nega nadzornika tovariša Murka. »Je! Preskrba je že veli- ko boljša! Stopite, no, v prodajalno kruha in še tam povprašajte po njihovih problemih — zdaj, ko ste svojim bralcem predstavili že kar lepo število rednih prodajalcev na celjskem trgu«, mi je še svetoval. Prav! Tovarišica Tilka Dobo- vičnik, ki že precej časa prodaja kruh na celjski tržnici, se ni nad svojim delom prav nič pritoževala. Povedala je, da zdaj v zim- skem času proda na dan takole približno sto kilo- gramov črnega kruha ter okrog 350 kosov peciva. »Zanimivo je, da ljudje zadnji čas zelo povprašu- jejo po rženem in koruz- nem kruhu. Vendar koruz- nega kruha doslej na trž- nici še nismo prodajali. Mislim pa, da bo v pri- hodnje treba upoštevati želje kupcev. Sicer pa je kruha pri nas skoraj vedno dovolj. Le te dni, ko naga- ja peč v Gaberju, ga je nekoliko manj. Kdaj je največ kupcev, ste vpraša- li? O, kadar pridejo hme- ljarji — takrat bi lahko prodali kruha, kolikor bi ga bilo! Najbolj pa si že- lim, da bi bil naš kruh vedno dobre kvalitete.« To je pa tudi naša želja, kajne? -ca- Pred občnim zborom smdikata v ž V železarni v Storah se že pri- pravljajo na občni zbor sindikata. V poax)čiMh, ki jih bodo na zboru podali, bodo pregledali celotno go- spodarsko in politično dejavnost kolektiva in podjetja v preteklem letu, še iposebej pa vlogo sindikal- ne organizacije pri izpolnitvi druž- benega plana za leto 1963. Ker v času priprav za občni zbor pri- pravljajo tudi teze za statut pod- jetja, bodo na občnem zboru dali tudi temu vprašanju posebno me- sto. Za novoizvoljene predsednike in tajnike sindikalnih podružnic enot ter za predsednike obratnih delavskih svetov bodo priredili se- minar, ki bo trajal cela dva me- seca. Sindikalna podružnica pa je ob nesreči, ki je zadela mesto Ćup- rijo, tudi predlagala delavskemu svetu, da odobri čuprijsikim po- plavi j encem primerno materialno pomoč. Pomagajmo si Vzajemno društvo Sindikalne podružnice Zelezare v Storah, ki je bdlo ustanovljeno že leta 1950, je imelo v preteklem letu pet in pol milijona prometa. Iz teh sred- stev je brezobrestna posojila pre- jelo 750 članov kolektiva. MLADI RIBIČI IZ ŠTOR O SEBI Pri Ribiški družini »-Voglajna-^ v Storah že dve leti deluje mla- dinska sekcija, v kateri so vklju- čeni mladinci in pionirji iz Stor in Šentjurja pri Celju. V preteklem letu so imeli več zanimivih se- stankov, kino-predstav in preda- vanj, na katerih so se seznanjali z športnim ribolovom, ribiškimi pravilniki in spoznavali sladko- vodne ribe. V oceni svojega dela v preteklem letu, so ugotovili, da bi za dosego večjih uspehov po- trebovali več pomoči in povezave starejših ribičev, večji in boljši revir za praktično usposabljanje, boljšo disciplino med mladinci da bi svoje članstvo razširili tudi na druge kraje iz področja, kjer deluje njihova družina. Izrazili ^ tudi željo, da bi mladinska sekd' ja imela svoj odbor in svoje za- stopnike v upravnem odboru dr^' zine. CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 22. februarja 1963 e ponovno: VOJNA IN MIR Filmsko upodobitev Tolstojeve- ga romana »Vojna in mir«, smo videli že pred leti v amerikanski versdji, z zasedbo najpriljublje- oejših igralcev (Audrey Hepburn, j^Iel Ferrer), tokrat pa nam naj- \yol3 znan sovjetski režiser Sergej pondarčuk pripravlja svojevrstno presenečenje, kajti ruska filmska verzija znamenitega Tolstojeve- ga romana bo eden največjih filmskih projektov zadnjih let. Samo nekaj podatkov nas o tem popolnoma prepriča. Scenarij je predvidel okrog osem sto vlog, od tega dvesto pomembnejših. Fihn bo dolg okrog 8.000 metrov in bo trajal pet ur (nekaj podob- nega kot film »V vrtincu«). Tako številna zasedba priča o tem, da bodo skušali film čim bolj približati literarnemu tekstu, prav tako pa daljina trajanja, kajti snov dobrih 1500 strani ro- mana pač ni mogoče avtentično prenesti na trak z normalno dol- žino. Da bo ta velika zgodovinska epopeja prava filmska poslastica, nam priča tudi skrbna zasedba glavnih vlog, saj bodo nastopali najboljši sovjetski igralci, med- tem ko bo vlogo Piera Bezuhova igral Sergej Bondarčuk sam. Satan mami z ljubeznijo Naslov zahodno nemške krimi- nalke, ki nam jo bo prikazal kino Union je bolj napet kot sam film, ki je vseskozi kriminalen. Znano je, da je povojni nemški film (z redkimi izjemami) v glavnem obravnaval in še o- bravnava plehko snov, kot da ne bi imeli v svoji sredini kaj vred- nejšega za platno. , 2e uvodoma se srečamo z med--' narodno policijo, ki brezuspešno * nastavlja stotero pasti preveja- nemu kriminalcu Carlosu Maro- ' tu, kateri je ušel iz zapora. Za- ] radi pestrosti pa Carlos na vlaku -; sreča »preprostejšega« lopova ', Roberta, ki je v banki vzel samo šop dolarjev, da bi si oddahnil nekje v Avstraliji od tegobnih vsakodnevnih težav. Carlos ta- koj zavonja polno mošnjo in pošlje Roberta v moderno usta- novo »gulikoža«-Colibri bar, kjer poje Evelin, Carlosova nekdanja ljubica. Dogodki se vrste z naglico. Carlos se skrije na ladji svojega prijatelja-kapetana, toda odkrije ga posadka in zahteva odkupni- no za molk. Robertovi dolarji so torej edini up, zato Carlos spo- roči Evelyn naj oskubi Roberta. Toda v Evelyn je zmagala novo- pečena ljubezen in Carlosu ne preostane drugega, kot da v tveganju pobega propade. Prispel je angel Kino Metropol v Celju nas je ta teden razvedril s prijetno, čeprav malce naivno špansko komedijo »Prispel je angel«. Sama zasnova komedije je za- nimiva. Mala deklica Marisol je po smrti očeta živela prepuščena sama sebi, zato nekega dne skle- de, da odide k svojemu očetu v Madrid, ter tamkaj najde to, kar je izgubila z očetom. Potovanje je zanjo nekaj ču- dovitega, saj se na vlaku spopri- jatelji s skupino izredno veselih fantov. Tem hujše pa je njeno razočaranje nad družino strica Raj monda. Marisol kmalu spoz- na, da je teta Eleonora gospodar v hiši in da le-ta želi, ne oziraje sc na stričeve skromne dohodke, Z vsemi načini doseči velik ugled. Tako je zaverovana v to, da spregleda hude napake svojih ^^^ok. Le-ti so vse prej kot dobri. Marisol je v tej sredini osamlje- na, toplo besedo zanjo najde le ^iara služkinja. Najsrečnejša je, kadar se srečuje s prijatelji z ^laka. In ko se zgodi, da stričev Ksavie zabrede v finančne težave in mu grozi zapor, je Ma- risol tista, ki zbere svoje prija- >elje ter z njimi uprizori v nekem ^okalu pevsko revijo, na kateri •^e najbolj izkaže sama Marisol ^ svojim zvonkim glasom. Komedija je zaokrožena. Mala, ^oderna »desetnica« ali »pepel- ^ca« s svojo domiselnostjo, do- broto in nepokvarjenostjo rešuje reši celotno družino propada ^er jo popelje k spregledu svojih napak in nujnoda na boljšo pot. Puccini: Madame Butterfly PRED GOSTOVANJEM MARIBORSKE OPERE Za ljubitelje operne glasbe je pripravilo celjsko Olepševalno društvo spet prijetno preseneče- nje. V nedeljo, dne 10. marca ob 19. uri bo gostovala v Celju ma- riborska opera z znano Puccinije- vo opero »Madame Butterfly«. Opero Madame Butterfly je do- končal Puccini leta 1904 in je bila tudi takoj izvedena. Od takrat do danes je obredla vse operne hiše sveta in se lahko pohvali z več tisoč uprizoritvami. Giacomo Puccini se je rodil leta 1858 v kraju Lucchi v stari itali- janski glasbeniški družini. Njegov oče je bil skladatelj in ravnatelj glasbene šole v njegovem rojst- nem kraju. Giacomo je prejel pr- ve glasbene nauke v rojstnem kraju, konservatorij pa je dokon- čal v Milanu. Napisal je večje šte- vilo oper od katerih so najbolj znane Manon Lescaut, La Bohe- me, Tosca, Madame Butterfly in Turandot. Puccini je umrl leta 1924. Predno je napisal Puccini ope- ro Madame Butterfly je temeljito preštudiral japonsko melodiko in poslušal več sto eksotičnih po- snetkov, največ japonske muzike. Čudovite melodije in harmoniza- cija so gotovo odraz tega temelji- tega študija. Opera se godi v kraju Nagasaki od leta 1900 do 1903 ter pripove- duje o ameriškem poročniku, ki je poročil 15-letno gej- šo Cho-Cho-San, imenovano But- terfly. Po medenih tednih je po- ročnik odpotoval in si v Ameriki našel drugo ženo. Cho-Cho-San ljubi brezmejno svojega moža in nenehno pričakuje njegov povra- tek. On se res vrne, vendar z dru- go ženo, da bi odpeljal otroka, ki ga je rodila Cho-Cho-San po nje- govem odhodu. Cho-Cho-San tega ne more preboleti in si zabode nož v srce. Muzika v tej prekrasni operi ima izredne draži, Puccinijeve svojstvenosti, njegov osebni stil, ki spaja elemente pozne roman- tike in realizma zgodnjega 20. sto- letja, mehko impresionistično, la- hko sentimentalno poudarjeno, vendar pa vedno imenitno melo- diko. Kakor pri vseh njegovih operah je dramatika zgrajena oko- li tragičnega lika glavne junaki- nje, ki s svojo predanostjo vzbuja sočustvovanje gledalcev. Uprizoritev v Celju bo dirigiral umetniški vodja mariborske ope- re Vlado Kobler, režiser pa je Nino Uršič. Madame Butterfly bo pela Nada Zrimšek, Suzuku Ada Thumova, poročnika Pinkertona Boško Lukež, konzula Karlo Ko- mušič, ostale vloge pa Mi j a Vidic, Milan Gorenšek, Stanko Colnarič, Aleksander Kovač in Ludvik Sterle. Prepričani smo, da bodo Celjani z veseljem pK)zdravili to priredi- tev in izreldi priznanje Olepše- valnemu in turističnemu društvu, ki žrtvuje ne samo ogromno or- ganizacijsko delo, temveč tudi znatna materialna sredstva, da lahko gledamo kvalitetna operna gostovanja. Prof. Zoran Vudler Bi lahko storili se kaj vec? Kadar koli govorimo o »sedmi umetnosti« - filmu, venomer premišljujemo tudi o naši mladini ter vzgojnosti ali nevzgojnosti njenega poslanstva. Ni pre- tirano, če povemo, da na en umetniško kakovostni film odpade najmanj deset komercialnih, takšnih, ki skušajo z vsem mogočim in nemogočim izmamiti denar. In le koliko imamo dobrih lepih filmov za na- šo mladino? Film sam na sebi je do- sežek tehnike, njegova umetniška in vzgojna ter razvedrilna vrednost pa je stvar razgovorov. Prav film je tista zvrst, kjer je zaradi dinamičnih zvočno- vidnih učinkov pač zadeva temeljite presoje ali sodi v ogled naši mladini ali . ne. Seveda pa se tu doti- kamo že predvsem pro- gramske politike kinema- tografov, pri katerih še sveti za programsko poli- tiko niso najbolj zaživeli. Ni redko da na mladin- skih matinejah predvajajo filme, ki niso primerni za nedoletno mladino, prav tako je znano dejstvo, da je mladina najzvestejši obiskovalec filma. In ker je ustaljeno mne- nje, da je film lahko naj- boljše vzgojno sredstvo in ker nastopa v našem življenju resnično vse bolj kot vzgojno sredstvo, bi bilo treba posvečati njego- vi vzgojni vrednosti (ali nevrednosti) več pozorno- sti kot doslej. -Ze- rn BILO. PREPOZNO Čeprav malce pozno (in to za- radi podaljšanih počitnic) so di- jaki II. osnovne šole »Miha Pin- tar-Toledo« v Velenju vendarle svečano proslavili Prešernov dan. S prijetno, svojevrstno vezavo so povezali solistične in zborne recitacije, ki so vse izredno uspele, ter šolski pevski zbor, ki je zapel Prešernovo ^Zdravico«. Najuspelejša dramatizirana ziborna recitacija je bila »Povod- ni mož«, izreden aplavz pa je žel duet (Jožica Kajtna in Slavica Zaic) s pesmijo »Železna cesta«. Scenarij je sestavila tovarišica Anja Maček. , -ik Tokrat o kmetijskem in blagovno -prometnem šolanju v 'zadnji številki našega lista smo nakazali problem šolanja obrtniškega in industrijskega kadra, tokrat pa se bomo sezna- nili s težavami in potreibami šol za kvalificiran kmetijski in bla- govno-prometni kader. Zanimiva in naravnost opozar- jajoča je ugotovitev, da naša prizadevanja pri podružabljanju zemlje ne potekajo v skladu s pridobivanjem mladih - strokov- no usposabljenih ljudi, ki naj bi delali na teh novih obratih. Sta- nje v kmetijstvu je namreč do- kaj nezadovoljivo, saj imamo le okrog 20 odstotkov vseh zaposle- nih z ustrezno strokovno izobraz- bo. Dobršne štiri petine nekvali- ficiranih ima svoj odločujoč vpliv na samo proizvodnjo, us- peh in storilnosit, marsikdaj pa vpliva tudi na ne najbolj ugod- no tolmačenje nove, moderne kmetijske proizvodnje. Trenutno ima kmetijsko izo- braževalni center v Celju tri šo- le. Tako nam kmetijska šola v Medlogu usposablja cvetličarje, parkovne oblikovalce in zelenja- darje, šola v Vrbjem poljedelce in hmeljarje, dočim nam šola v Šentjurju oblikuje govedorejce. Tovrstna razbitost treh šol ne terja le mnogo večja sredstva kot so marsikdaj možnosti, tem- več terja predvsem večje števi- lo strokovnjakov, ki jih zaen- krat nimamo dovolj. Raznovrst- ne oblike nadomestil pa posega- jo v kvaliteto pouka, ki nikakor ne more biti na potrebni višini. Prav tako je opazno, da naše kmetijske šole dajejo premalo raznovrstnih specializiranih stro- kovnjakov, saj na območju na- šega okraja nobena teh šol ne vzgaja sadjarjev. Potrebe pa so dokajšnje, saj bi samo kmetijska zadruga v Vidmu-Krškem v per- spektivi treh let potrebovala ok- rog 60 sadjarjev. Nujno bo treba razmisliti o eventualni združitvi teh šol, kaj- ti le st:»'njenost kvalitetnih učnih moči ter sodobni pogoji (kakr- šne bo nudil nov kmetijski ob- rat v Medlogu) bodo lahko ustre- zali kot osnova za vzgojo dob- rih kadrov. Malo lažje je z izobrazbo kad- rov za blagovni promet. Obsto- jajo štiri šole, in sicer: šolski center za blagovni promet v Ce- lju in Brežicah, gospodinjska šola v Šentjurju in gostinska šo- la v Celju. Celje samo pa ima dovoljne kapacitete za vse učen- ce teh šol in pogoje, da razno- vrstnim poklicem zagotovi spe- cializiran pouk (ne pa kot do- slej, ko so strnjevali nešteto so- rodnih poklicev v en oddelek). S pravilnlim razumevanjem za reševanje tega problema bo mož- no ustvariti pogoje, v katerih bo lahko šolska reforma našla ugod- na tla tudi v tej zvrsti šolstva. Doslej je to bilo pač nemogoče, saj sami delovni pogoji (preda- vateljski kader, združenje raz- noraznih sorodnih poklicev v skupne oddelke, pomanjkanje sodoibnih učil in podobno) niso ustrezali potrebam reformirane šole. Literarni večer v Žalcu Občinski svet Svobod in pro- svetnih društev v Žalcu je letoš- nji dan slovenske kulture pros- lavil z izredno kvalitetnim lite- rarnim večerom. Povabili so ne- katere slovenske književnike, ki so se rade volje odzvali vabilu. Tako so brali svoja novejša dela France Bevk, Anton Ingolič. To- ne Seliškar, Dane Debič. Meta Rainer in domačin Drago Kumer. Za večer je bilo izredno zanima- nje in skorajda polna dvorana poslušalcev je s svojim aplav- zom pokazala, da si podobnih prireditev še želi. K. B. Kultura na tromeii ali praznik v Letušu Pred dnevi me je pot zanesla T Letuš, kjer se je včeraj s slav- nostno otvoritvijo pričela sek- torska dramska revija treh ob- čin (žalske, mozirske in šoštanj- ske). Pred znano Šulcerjevo go- stilno me je pozdravila velika og- lasna deska z napisom: Sektor- ska dramska revija v Letušu od 21. do 24. februarja. Jutro je bilo mrzlo in nič pre- več se nisem obiral. Po izdatni malci pri Sulcerju sem krenil preko mostu in pre- mišljeval o savinjskih flosarjih, ki so pri Sulcerju obvezno pri- stali in si »privezali dušo< pre- den so nadaljevali proti Celju in naprej. Obenem pa sem raz- mišljal o besedah mladega ce- starja, ki mi je pripovedoval o uspehih in požrtvovalnem delu dramske sekcije in pevskega zbora, ki sta živeči obliki dejav- nosti prosvetnega društva v Le- tušu ter o doslej zelo slabem »finančnem razumevanju« odda- ljene žalske občinske zveze Svo- bod, Že vrsto let so baje bili pre- zrti, ali odpravljeni z malimi, premajhnimi sredstvi. In vendar, to niti ni bilo vse, kar sem pre- mišljeval. Spomnil sem se, da je nekaj sto metrov iz Letuša meja z mozirsko občino, malo dlje pa meja s šoštanjsko oibčino. In ko bereš imena sodelujočih društev na reviji, opaziš, da so v glav- nem iz mozirske občine. Le te- lovadno društvo z Gomilske^ra ter prosvetno društvo in dijaki s Šmartnega ob Paki bodo zasto- pali dve močni občini. Ne zaslediš nikjer velenjske Svobo- de, žalske, preboldske ali drugih, kot da bi se jim zdelo zamalo .,. Čudne misli, mar ne! Toda ali ni takšen odnos še bolj čuden in graje vreden!? Cas je potekel. Slednjič sem dočakal Zvonko. Najin pogovor se je zavlekel. # Slišal sem, da brez vas ni- kakor nič ne steče? # To ni res! Saj imamo v na- šem kraju dovolj delavoljnih lju- di in v«i radi pomagajo. Ta dan je za nas tako pomemben, da ga že z nestrpnostjo pričakujemo. Upamo, da bo vse v redu steklo in da bomo lahko v nedeljo po razgovorih z občutkom olajšanja in zadovoljstva krenili domov. Ф Ste prepričani, da bo z obis- kom vse v redu? 1^ Vsekakor je to najobčutlji- vejše vnrašanje. V našem kraju je dovolj zanimanja, vendar ne bodo ljudje gledali vseh šest predstav. Pričakujemo, da bo od- ziv iz Šmartna, Mozirja, Bras- lovč in delno iz krajev nastopa- jočih družin kril to. Dvorana je namreč manjša, saj sprejme ok- rog 250 gledalcev. # In oder? # Tolikšen, da je možno na njega prilagoditi vsako igro, in to brez kakršnih prehudih utes- nitev. Težava je le v tem, da nimamo garderobe. Kaže pa, da nam bo prav ta revija in odlo- čitev članov sekcije, da pomaga- jo s prostovoljnim delom, letos rešila tudi ta naš velik prob- lem. # Ali vam sosednja društva kaj pomagajo pri pripravah? # Zal moram reči, da se je kljub vabilom odzvala le dram- ska skupina telovadnega društva iz Gomilskega, od ostalih večjih krajev območja sektorske revi- je pa niso čutili potrebe, da bi sploh sodelovali na reviji. Imam vtis, da računajo, da bodo kar obšli sektorsko revijo in začeli šele z okrajno. To bi bilo pač ne- pravilno in upam, da bo okrajni dramski sosvet tokrat dosleden, Ф Še to, bi povedali za naše bralce, kaj ste po poklicu? % Izučena sem za trgovsko pomočnico, vendar že vrsto let ne opravljam tega poklica. Sem »desna< roka matere, ki ne zmo- re vsega težavnega dela na kme- tiji. Sem torej kmetica. Cas je potekel in s prisrčnim slovesom sem odnesel iz Letuša vtis, da sta volja in pripravlje- nost tista, ki odločata o uspehu ali neuspehu dela. Želel sem le to, da bi imel še večkrat prilož- nost srečavati takšne ljudi. Razmnevanje je vezano s sredstvi Pred dnevi smo obiskali upraviteljice vzgojno varstvene ustanove v Šoštanju tovariš ico Ivanko Rabič, ki nam je v razgovoru nakazala nekaj problemov. Ф Zanima nas, v kolikšni meri uvajate razširjeno varstvo? # Osnovna težava je pomanj- kanje sredstev, ki ne gredo v ko- rak z razumevanjem. V šoštanj- skem vrtcu imamo popoldan pro- store neizkoriščene in si prizade- vamo, da bi uvedli tudi popoldan- sko varstvo. Jasno pa je, da je v mnogočem premala prosvetljenost staršev vzrok, ki hromi uspešnost našega dela. Zato smo v povezavi z delavsko imiverzo, ki bo v šoli za starše obravnavala predvsem predšolskega otroka, poizkušali zainteresirati za to obliko izobra- ževanja čimveč staršev. % In kako rešujete socialno ogrožene in problematične otroke? Ф Prvenstvo dajemo predvsem tem. Prav tako pomagamo star- 'šem teh otrok s tem, da hranarino in vzgojnino v večini primerov plačuje socialno skrbstvo. Pomaga nam svet za varstvo družine pri stanovanjski ali krajevni skupno- sti. Ta razišče posamezne prime- re in daje priporočila socialnemu skrbstvu. Edino na ta način bomo lahko rešili, t. j. vsaj preventivno vplivali na tiste otroke, ki so pr- venstveno potrebni zavetišča. % Ali pri svojem delu čutite pomoč gospodarskih organizacij? # Naša želja je, da bi prav go- spodarske organizacije imele za varstvo otrok več razumevanja kot doslej. Pri razširjenem var- stvu, ki bo moralo razviti svojo dejavnost izven prostorov dose- danjih vrtcev, lahko namreč inve- stitorji odigrajo najvažnejšo vlo- go. Naše delo pa mora biti tudi v stalni tesni povezavi z vsemi družbenopolitičnimi organizacija- mi, kajti prav preko njih najlažje vplivamo in seznanjamo ljudi z vsemi obUkami varstva, ki ga že nudimo. Tako nudimo že nekaj časa ob- časno varstvo za vse, ki niso red- no vpisani in to za 80 dinarjev dnevno. V tem je vračunan tudi topli obrok. # Skrbite v vrtcu tudi za kul- turno življenje naših najmlajših in kako? # Imamo več oblik. Najpri- Ijubljenejše pa so nedvomno lut- kovne igre. Letno naštudiramo okrog deset iger, tako da imajo otroci enkrat mesečno novo pre-' miero. Na te predstave vabimo tudi tiste, ki ne obiskujejo vrtca. Sklenili smo, da bomo pomladi začeli z našimi igrcami obiskovati tudi tiste zaselke, ki nimajo niti vzgojnih ustanov, še manj pa do- volj kulturnega razvedrila. Pre- pričani smo, da nas bodo otroci toplo pozdravili. # Se to: kakšna je kapaciteta vaše ustanove in ali nudite otro- kom tudi kosilo? Ф Kapaciteta naše ustanove je 60 otrok. Trenutno je polno zase- den. Dobri dve tretjim otrok je iz družin, kjer sta oče in mati za- poslena. Le-tem nudimo kosilo, ki ga nam pripravlja po naših re- ceptih gostinsko podjetje. Včeraj je bila v foyerju Slovenskega ljudskega gledališča Celje premiera obnovljenega komornega odra. Pr^ič v Jugoslaviji sta bili z uspehom uprizorjeni dve enodejanki: Samuela Becketta »Po- slednji trak<^ (v kreaciji Slavka Strnada in režiji Bruna Hartma- na) in O'Neilla »Hughie<< (igrata Sandi Krošl in Janez Skof, v re- žiji Jura Kislingerja) CELJSKI TEDNIK STEV. 7—22. februarja 19в8 Tesnejše sodelovanje Icmet - zadruga PRED DNEVI SMO OBISKALI V ŠMARJU UPRAVO KME- TIJSKE ZADRUGE, KJER SMO SE ZANIMALI PREDVSEM ZA NACRTE OSREDNJE KMETIJSKE ZADRUGE NA SMARSKEM. TOV. MARTIN GOBEC, DIREKTOR KMETIJSKE ZADRUGE, JE NA NAŠA VPRAŠANJA TAKOLE ODGOVORIL: V zadnjem obdobju smo uspeli •rganizacijsko utrditi kmetijsko zadrugo in odpraviti dosedanje organizacijske pomanjkljivosti, ki so včasih škodovale. Prav go- tovo pa bo ena izmed pomembnih nalog za letos, da sedanjo orga- nizacijsko strukturo do kraja utrdimo, istočasno pa da ekonom- ske enote, ki jih je sedaj neko- liko več, navežejo trdnejše stike z zadružniki. To je namreč tudi pogoj za intenzivno delo zadruge in njeno še uspešnejše poslo- vanje. Med nalogami, ki smo si jih zastavili, je prav gotovo ena iz- med prvih skrb za krepitev druž- benega sektorja. Doslej je bilo na našem območju le kakih 5 odstotkov zemlje v socialističnem sektorju, a še ta je razdrobljena. Lastne površine zato namerava- mo povečati za kakih 200 hektar, jev,. a bomo istočasno težili, da se zadružna lastna proizvodnja in zemljišča zaokrožijo v enovite komplekse. Z ozirom na dokaj znano dejstvo, da je razen živinoreje sadjarstvo na tem območju tu zelo interesantna panoga, bomo prav razvoju sadjarstva in jago- dičevja posvetili še posebno po- zornost. Zaenkrat imamo okoli 57 hektarjev jablanovih nasadov, upamo pa, da bomo v nekaj letih povečali sadne plantaže na 200 hektarjev. Ribez je do neke mere tudi po- sebnost našega območja. Saj nam že podatek, da v sodelovanju z zadružniki gojimo 150 hektarjev ribezovih nasadov in da imamo tudi v lastni proizvodnji 50 hek- tarjev ribeza, dokaj zgovorno pove, da na tem področju nismo zaostajali. In načrti v tej smeri? Povečanje lastne proizvodnje — letos za okoli 15 hektarjev in še večja pozornost proizvodnemu sodelovanju pri gojitvi ribeza. Istočasno pa pripravljamo skupaj s predelovalno industrijo načrte za ureditev večjih nasadov ple- menitih robidnic, ki so zelo iska- no blago. Zlasti pomemben pro- izvod pa so tudi zaradi tesra, ker je na tujem trgu po robidnicah veliko povpraševanje. Upam, da nam bo to sodelovanje pri ure- ditvi velikih nasadov v celoti uspelo. Menim pa, je dejal tovariš Martin Gobec, da bomo v nasled- njem obdobju morali posvetiti še posebno pozornost razvoju živi- noreje, in sicer ná več načinov. Potrebno bo povečati sodelovanje med ekonomskimi enotami in zadrugo, doseči večji in pristnej- ši kontakt ter izključiti prekup- čevalce. Vendar moram pove- dati, da obstajajo le na škodo kmeta. Istočasno pa bomo tudi z boljšo ceno za pogodbeno pi- tanje brez dvoma dosegli znat- nejše uspehe. Predsezonska pri- zadevanja se že v kratkem času občutijo. Tako smo za letos skle- nili pogodb za 2000 goved, kar je »mali rekord na našem ob- močju. Pri urejanju problema živinoreje pa je treba rešiti predvsem organizacijsko plat, in sicer tako, da bo lahko zadruž- nik prodal spitano govedo )Oh vsakem času. Razen tega bomo uredili tudi hladilne naprave v Rogaški Slatini. Res bodo pri izvajanju zadruž- nega programa težave, toda pre- pričan sem, da jih bomo uspeli premagati — le ustrašiti se jih ne smemo. -le PREKUPČEVALCI VAM ŠKODUJEJO Ko smo povprašali o problemiih živinoreje na Kozjanskem, smo lahko di- rektno ali mimogrede sliša- li, da delajo veliko škode prekupčevalci. Gre za ne- normalen pojav, ki denarno škoduje predvsem kmeto- valcem in do neke mere razdiralno vpliva tudi na krepitev pogodbenega sode- lovanja med kmeti in zad- rugo. Ker doslej odkupi niso bili pripravljeni tako, da bi kmetje oddali živino, ko jim najbolj odgovarja, so posegli vmes prekupčevalci, ki so odkupili živino tudi po zelo nizkih cenah, češ da so te cene v veljavi za tako govedo. Pozneje pa so isto govedo prodali precej draž- je. To je le klasičen način dela prekupčevalcev, vsak od njih pa ima še svoje i>o- sebnosti. Toda letos je osrednja kmetijska zadruga našmar- skem napovedala hud boj prekupčevalcem. Menijo namreč, da so prav prekup- čevalci-, ki so se okoriščali na račun kmeta, v veliki meri krivi, da je v zadnjem obdobju stalež živine na Šmarskem precej obubožal. Značilne so tudi ugotovitve, da je stagnacija živinoreje očitna .predvsem tam, kjer so prekupčevalci zlasti ak- tivni. Ta pojav je nekako podo- ben s pojavom, ki je bil pred časom značilen za Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so imeli tudi prekupče- valci z lesom skoraj povsod svoje prste vmes. Za šmarsko območje pa je ta problem toliko resnejši, ker je spričo talnih prilik in hribovitosti v nekaterih predelih lahko le živinore- ja glavna panoga gospodar- stva. Zato bi pomenilo naza- dovanje živinoreje hkrati tudi nazadovanje žavljenj- ske ravni prebivalstva! Kako se nameravajo upre- ti temu pojavu in kako na- meravajo zatreti razdiralne vloge prekupčevalcev? Naj- prej prav gotovo z zakoni- timi sredstvi in pa s fesnej- šo povezavo med ekonomski- mi enotami zadruge in kme- ti. Zaradi tesnejše povezave med zadrugo in kmetli so, ustanovili tudi nekaj več ekonomskih enot, njihova naloga pa bo.* da bodo kme- tom povedali in tudi doka- zali škodljivo delovanje prekupčevalcev. Sicer nam pa že preprosta logika pove, da bi prekupčevalci ne bi- li tako »poslovni«, če bi pri tem ne zaslužili znatne vso- te. Kmetom pa bo dokaj jas- no potrebno tudi povedati, da so to zaslužili na njihov račun. Istočasno pa bodo utrdili tudi odkupno poslovanje za- druge, tako da se kmetom ne bo več potrebno oslanja- ti na sumljive prekupčeval- ci, ki baje poslujejo kot pre- kupčevalci le Mradi »uslu- ge«. Ker je pri nas vsako pre- kupčevanje kaznivo dejanje, pa bo zadruga imela tudi možnost, da nekaterim stopi tudi na ta način na prste. Želja zadruge pa ni, da bi komurkoli škodovali, temveč da se kmetijstvo hitreje raz- vija — to pa je možno do- seči le tedaj, če se odstra- nijo vsi zaviralni činitelji. ŽIVLJENJE ZAMIRA Ko smo pred kratkim obiskali Kozjansko in Kozje, smo slišali precej pikrih na račun tega, da v Kozjanskem >življenje< zami- ra. Da polagoma upada živah- nost in da ta nekdaj znan turi- stični kraj, trenutno vzdevka »turističen« ne zasluži. Mnenja o tem zakaj je tako. so silno deljena. Nekateri se os- lanjajo na že zdrdrano pravljico o upadanju živahnosti zavoljo tega, ker Kozje ni več upravno središče. Ni treba tega jemati kot oči- tek, kajti gotovo je potrebno pripominiti, da so т zadnjem ob- dobju prizadevni Kozjani veliko naredili. Poglejmo si na primer vpraša- nje zdravstvene službe v tem kraju. Gre za mali kraj, ki je uspel urediti zdravstveni dom. Odločili so se celo, da bodo na- bavili za zdravstveni dom tudi rentegenski aparat in podobno. Istočasno pa niso poskrbeli, da bi v kraj dobili stalnega zdravni- ka. Tudi sedanji zdravnik odha- ja — toda pustimo ta primer ob strani. Bolj pomembno je dej- stvo, da so se zdravniki v Koz- jem v zadnjem času menjavali tako hitro, da jih ljudje domala niti spoznali niso.. Istočasno pa je jasno, da bo v kraju, kjer je le en sam zdravnik, zdravstvena služba dejansiko v redu šele te- daj, ko bo pri njih zdravnik dalj časa, ko se bo spoznal z mentali- tete liudi,l^ko bo spoznal ljudi in njihove težave. Zdravstveni delavci prav dobro vedo, da je to eden od pogojev urejene zdrav- stvene službe. Kozjani pa tudi to vedo, saj se še spominjajo, ka- ko koristno in učinkovito je bilo delo dr. Fišerja, ki je bil pri njih celo desetletje. Drug podoben problem je go- stinsko omrežje. V kraju je le eno gostišče in to ni najugodne- je. Še bolj resen ie problem mla- dine in dela mladinske organi- zacije. Mladina je, a mladina ne dela. Zakaj? Morda se nekate- rim zdi to T)rav, da ne dela. vsaj zraven tudi najpak ne dela !?) Toda to zares ni najboljša logi- ka. Istočasno pa se hudo motijo tisti, ki krivdo za nedelav- nost mladine vale na mladince - mladi ljudje so po navadi in т bistvu delavni, radi bi kaj nare- dili — res pa je. da se ob pre- pogostih očitkih ljudi, ki j"h ne razumejo, prehitro radi umak- nejo, ali ni morda tu ključ problema? In navsezadnje, to območje je kmetijsko, za kmeč- ko mladino pa je ob ustreznih prijemih možno najti nešteto na- činov za poživitev dejavnosti. PODČETRTEK BO TURISTIČNI KRAJ! Na zadnji konferenci Sociali- stične zveze za šmarsko občino so delegati poudarili, da ni do- volj, če se le Rogaška razvija kot osrednji turistični kraj v ob- čini. Vzporedno je potrebno za- četi urejevati tudi ostale kraje, јает pač to zahtevajo tuji in do- mači gosti. Med prvimi so se resno lotili te naloge v Podčetrtku. Ko smo jih obiskali, smo se pogovorili s predsednikom krajevnega od- bora SZDL tov. Francem Renier- jem, ki je takole orisal njihova prizadevanja: Za Podčetrtek ni značilno kme- tijstvo, tu ni industrije in tudi ostalih gospodarskih panog ni, imamo pa pogoje za razvoj tu- rizma. Cela vrsta značilnosti in znamenitosti je v okolici, le >ak- tivirati« jih je potrebno za tu- rizem. Morda niso najvažnejši — vse- kakor pa so zanimivi naši topli vrelci — nekateri jim še vedno pravijo >Atomske toplice«. Vsako leto obišče mali bazenček preko 20 tisoč ljudi. Le da doslej od tega kraj ni ničesar imel. Vrelci pa so neurejeni. Menim, da bomo to s sodelovanjem občine Klanjec, ki ima veliko razumevanja za ureditev tega problema, končno le uredili. Ne bi se pa smeli za- dovoljiti z improvizacijo. Druga značilnost in turistična zanimi- vost je naš »grad«, nadalje grad in bivši samostan v Olimju, kjer je bila prva aipoteka v Evropi. S tem pa arzenal turističnih zani- mivosti ni izčrpan — tu je še Deseniški grad, kjer je bila do- ma Veronika Deseniška, Vir- štanja s svojo dobro kapljico ni potrebno posebej omenjati. V okolici Podčetrtka torej ne manjika lepih turističnih posto- jank. V zadnjem času se veliko go- vori tudi o ureditvi novega so- dobnega cestišča od Podplata do Kumrovca, tako da bo trdnejša in normalnejša cestna zveza med severno mejo in Zagrebom. To bi za nas bila velika pridobitev, kaiti kraj bi postal za goste še bolj zanimiv. Menim, da bo za uresničenje teh nalog, ki smo si jih zastavili, potrebno sodelovanje slehernega prebivalca iz našega območja, hkrati pa ne smemo mimo ugo- tovitve, da so nam občinski fo- rumi in občinski ljudski odbor pomagali, kjer so le mogli. Upam, da bo tako tesno in plodno sode- lovanje ostalo še v naprej, kajti resnici na ljubo, le tako bo mož- no premagati vse ovire, ki se bodo pojavile. Dva v straniščni fami Pred dnevi nas je pot zanesla T Olimje. Srečali smo prijaznega upokojenca Ivana Pevca, ki nam je rade volje postregel z mnogi- mi podatki o gradu, lekarni in o nekaterih hudomušnih govo- ricah, ki so še ostale kot izročilo iz preteklih dob. Grad v Olimju je zgrajen leta 1014, po 400 letih pa ga je Her- man II. podaril Pavlincom, ki so bili menihi in so že tedaj imeli T načrtu, da tedanji grad spre- mene v samostan. To se je zgo- dilo 150 let pozneje. Istega leta, ko je grad postal samostan, so menihi v njem ure- dili tudi lekarno, ki je prva le- karna v Evropi. Druga lekarna, kar je tudi zanimivo, je nastala tudi na območju Jugoslavije, in sicer v Dubrovniku, tretja pa v Parizu, ki je dalj časa veljala za najstarejšo lekarno v Evropi, in sicer vse dotlej, dokler niso zgodovinske podatke podrobno preverili. Prostori lekarne so lepo urejeni, restavriral jih je Zavod za spomeniško varstvo. Lekarna je obstajala vse do leta 1780. ko je tedanji vladar razgnal olimske menihe, in sicer pred- vsem zaradi njihove krutosti. No, prostori lekarne so le ostali, kajti prav del gradu, v katerem je bila lekarna, je ostal nepo- škodovan. Tovariš Pevec pa nam je po- vedal tudi precej zanimivih zgodb iz tega kraja, in prnv je, če vsaj eno izmed njih zapišemo. V preteklem stoletju je na tem področju živel tolovaj Guzej, ki je bil zelo znan. Značilno zanj, tako vsaj pravi izročilo, pa je, da je kradel bogatašem in ukra- deno daroval siromakom, ki so koma T živeli. Ljudje so ga spo- štovali in ga tudi skrivali. Le oblasti so ga vztrajno iskale. No. izročilo tudi pove, da je tednnji olim«ki župn-'k pogosto pridigal o velikem grehu in greš- nosti tolovaja Gureja. Ljudje so to Guze TU povedali. Ta pa — bil je korajžen — je stopil kar т grad k župniku, da bi ga pre- strašil in ustavil njemu neljube in škodljive pridige. Ta čas se je pa župnik tolovaju izmuznil т stranišče, kjer se je zaprl. Od- preti tudi ni hotel, ko je Guzej grozil, da bo s silo vdrl v stra- nišče. No. tedaj je Guzej začel s silo odpirati lesena vrata. Stra- nišče je bilo v prvem nadstropju in zgrajeno kot lesen prizidek. Zaradi sunkov se je konstrukcija zrušila in oba sta padla v stra- niščno jamo. Slučaj je nanesel, da je mašnik padel bolj na rob, medtem ko je Guzej padel v sre- dino, od koder se ni mogel re- šiti. Ko se je mašnik rešil, pa je na GuzejcTo veliko presenečenje tudi njemu pomagal iz straniščne jame. Baje se je od tedaj Guzej izogibal mašnikov in nobenemu ni naredil ničesar. Toliko ga je prizadela človečnost tedanjega župnika v Olimju. Toda to ni edina zgodba, ki jo tovariš Ivan Pevec pozna in ki jih tudi pove vsakemu, ki ga po- bara po zanimivostih tega gradu. Prepričani smo, da ga boste tudi sami kdaj slišali, kako z vnemo govori o zanimivih in smešnih iz preteklosti. Njemu pa smo oblju- bili, da bomo bralcem nekatere podrobnosti in zanimivosti tudi mi posredovali. -č Topa ni res! Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora v Krškem je direk- tor zavoda za zaposlovanje de- lavcev med svojim poročilom na- vedel neugoden rezultat analize zaposlenih v krški občini. Med drugim je dejal, da pride na enega uslužbenca povprečno sa- mo 2,5 delavcev. Seveda je to dokaj neugoden podatek. Vendar Bodijo, da bodo s primernimi ukrepi lahko stanje v naslednjem obdobju popravili. V razjpravi, ki je bila izredno živahna, je o kmetijskih proble- mih govoril tudi odbornik tovariš Penci. Na koncu pa se je dotak- nil na duhovit in hudomušen na- čin tudi odnosa med številom delavcev in uslužbencev. Dejal je. da mnogokrat stvari le niso take, kot se zde na prvi pogled in da povprečno navadno ne pokažejo prave slike, da pro- blem načno, da ga pa ne zade- nejo v jedro. Med drugim je tudi povedal: — Poglejte, kako more ta po- datek držati v celoti. Naj rza- mem samo naš primer. Ljudje pač najlaže govorimo skozi pri- mere, ki jih poznamo. Pri hiši nas je pet. vsi moramo pošteno in trdo delati, pa med nami ni prav nobenega uslužbenca. Torej pri nas niti na pet delavcev ni enesra uslužbenca — po povprečju pa bi dejansko imeli pravico na dva! Priznajmo, v njegovih besedah je zelo veliko logike.^ ^ PO SLEDOVIH NEPRAVILNOSTI V KOZJEM Kot sfrela z jasnega neba Za Kozjansko območje spričo posebnih pogojev pomeni zadru- ga oziroma ekonomska enota osrednje kmetijske zadruge za Šmarsko zelo veliko. Tega so se prebivalci v preteklem obdobju zavedali, razen tega pa so tudi videli, da je zadruga pomagala povsod, kjer je bUo potrebno. Skratka, zaupali so v svojo »za- drugo«, in sicer toliko je bilo zaupanja vanjo, kot ga le težko najdemo drugod. Zaradi tega je novica, da so nekateri vodilni ljudje priprti, ker so osumljeni kaznivih de- janj, ki vsa izvirajo zavoljo želje, da se osebno okoristijo, še tem huje odjeknila med ljudmi. Lju- dem je dobesedno zaprlo sapo, saj gre za ljudi, katerim so najbolj zaupali, žal so mnogi to zaupanje spremenili v nezaupa- nje. To pa je napačno in nelo- gično, lahko bi škodovalo kraju, zadrugi in predvsem prebivaV cem kozjanskega območja. Gotovo in razumljivo je nam- reč, da če so si nekateri ljudje dovolili prilaščanje tujih sred- stev in čeravno gre za vodilne osebe, tega ni delala »zadruga«. Zakaj bi potem ljudje opustili zaupanje v zadrugo (?), ki bo prav gotovo dobila poštene vo- ditelje in ki bo kraju še naprej koristila, še bolj verjetno. Prav je tudi, če si zadevo mimo tega, da gre za kazniva dejanja, ogledamo tudi z gospodarske plati. Kozjansko območje je hri- bovito območje, tu ni posebnih pogojev za visoko intenzivno kmečko proizvodnjo, obstajajo pa pogoji za razvoj živinoreje, ki je preteklem obdobju tudi tu nazadovala. Hitrega razvoja ži- vinoreje pa si danes brez trdne- ga sodelovanja med zadrugo in kmetovalci ne moremo misliti - ni to samo teorija - to se je po- kazalo kot praktična resnica na vseh ostalih območjih in lepo tudi v celjskem okraju. Zaradi tega bi nastala za Kozjansko in za kmetovalce v teh predelih še veliko večja materialna škoda, če bi zaradi nepravilnega za- ključka (ker so bili v vodstvu zadruge nekateri ljudje nepo- šteni) ne zaupali zadrugi kot kmetijski organizaciji. To bi bila velika škoda, zlasti še zato, ker je tod pretežno kmečko pre- bivalstvo. Naj povemo še nekaj o »za- devici«. Po terenu so se širile razne govorice. Nekateri, ki jim uspešno delo zadruge ni všeč, so jih še podpihovali. Toda vedeti je treba, da je pri nas zakonitost eden od temeljev našega druž- benega reda in da bo čista res- nica o kaznivih dejanjih znana šele po razpravi in obsodbi oseb, ki so se okoriščale s svojim po- ložajem. Za svoja dejanja bodo odgovarjali - zaradi tega pa je nerazumljivo, da je tudi pošten del kolektiva ekonomske enote v Kozjem padel v malodušje. Odveč so odpovedi, kajti pošteni člani kolektiva se nima,jo ničesar sramovati, njihovo delo in us- pehi, ki jih je dosegel kolektiv in ne nekaj vodilnih (!) usluž- bencev, pa so dokaz, da so mar- ljivo delali. Pred dnevi je bil sestanek ko- lektiva, katerega so se udeležili tudi kmetovalci. Tedaj so prav ta problem ob poročilu o so- delovanju postavili nehote v ospredje. Za kraj je nujna potre- ba, da zadruga še naprej uspešno deluje, da imajo kmetovalci vanjo zaupanje. To je ljudem še posebej poudaril tudi predsednik občine tov. Jože Lojen, ki se je tudi sestanka udeležil, to pa jim je povedal tudi direktor zadruge tov. Martin Gobec. Res pa je tudi, da bodo po končani raziskavi pošteni člani kolektiva morali odstraniti vse tiste, ki so kakorkoli zapleteni v sumljive posle, kajti danes je na Kozjanskem le ena alternativa - vsi se morajo zalagati, da zadru- ga ostane še naprej gibalni del kraja. Ljudje naj obsodijo tiste, ki so si umazali roke s kaznivimi dejanji, istočasno pa naj ne ena- čijo zadruge s temi posamezniki, ki si na koncu koncev niso niti zaslužili, da bi bili na vodilnih delovnih mestih. To so dosegli samo z demagogijo - tako, da so se na zunaj prikazali kot bi bili nosilci napredka kraja, istočasno pa so to izrabili za svoj račutu Tega se na Kozjanskem mo^ rajo zavedati prav vsi prebivalci, kajti vsaka sentimentalnost lah- ko škoduje slehernemu. No, naj rečemo še to, da se bodo prav gotovo v tej aferi razčistile do- sedanje slabosti, kar bo končno ekonomski enoti v Kozjem samo koristilo. Mile IršiČ CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 22. februarja 1963 Razprava tovarlšice Vinke Simoničeve v odboru Ljud- ske skupščine LRS Znižati izostanke od dela fía skupščinskem odboru za zdravstvo in socialno politiko, so razpravljali o predlogu re- publiškega plana za leto 1963, je ¿ovorila tudi celjska ljudska po- slanka Vinka Simoničeva. Iz njene razprave povzemamo ne- )¿aj osnovnih misli. Tovarišica Simoničeva je svoj prispevek navezala na tisto do- ločilo družbenega plana, ki pravi, ¿a moramo letos povečati proiz- vodnjo za deset, produktivnost Jela pa od sedem do osem od- stotkov. Na osnovi statističnih podatkov iz celjske tovarne emajlirane posode in Cinkarne je razvidno, da izostanki z déla zaradi obolelosti družinskih čla- nov veljajo družbo vsako leto inilijardne zneske. Zato je tova- rišica Simoničeva govorila o za- misli organiziranja laične nege bolnika na domu in dejala, da bi podjetja morala biti zaintere- sirana za tako rešitev problema in bi morala nositi tudi del stroškov, saj bi bilo to zanje najmanj trikrat ceneje kot pa spet in spet pogrešati človeka na delovnem mestu. Pomisliti je treba, da celo delovna ura ne- kvalificirancisra delavca v tovarni velja okrog 3000 dinarjev. Hkrati s svojci obolelih delavcev bi bile take laične nege deležne tudi onemogle osebe, ki jih ni mo- goče spraviti v neke domove. V Celju smo k ustanovitvi ta- kega servisa že pristopili. Hkrati z reševanjem problema izostan- kov od dela pa bi z ustanavlja- njem takih servisov začeli re- ševati še drug problem: neza- poslenost žensk. V celjski občini je trenutno okrog 500 žena, ki nimajo zaposlitve. Takole je v likalnici, kjer perilo dobi takšen izgled, kot ga pro- dajo v trgovini . , OBISKALI SMO CEUSKI »TOPER« LETOS MILIJON SRAJC Dokaj visoko število nezaposlenih žena je v celjski občini še ved- no velik problem. Na vse načine ga poskušamo reševati: z odpira- njem novih delovnih mest v industriji, z ustanavljanjem servisov in takih obratov, ki lahko zaposlujejo predvsem žensko delovno silo, z izobraževanjem, zakaj velka večina nezaposlenih žena je nekvalificiranih itd. Tako je na podlagi potreb tržišča in v skladu z nujnostjo reševanja nezaposleni h žena pri nas zraslo že veliko iz- razito »ženskih« delovnih kolektivov. To so kolektivi kot vsi dru- gi s svojimi problemi in težavami ter s svojimi delovnimi uspehi. Obiskali smo eno tistih gospodarskih organizacij, ki njihovi uspehi znova potrjujejo, da so žene povsem enakovredne proizvajalke in da to — da je velika večina kolektiva žensk — ni ovira pri iz- polnjevanju nalog. Izbrali smo tovarno perila >>Toper*<. V >->Topru-« je od 546 zaposlenih kar 92 odstotkov žena. Njihov kvaliñkacijski sestav je v leipem sorazmerju z zahtevami proizvod- nega postopka. Tako je v kolek- tivu le okrog 9 odstotkov nekva- lificirane delovne sile, okrog 5 odstotkov polkvalificiranih, osta- lo pa so kvalificirane delavke — industrijske šivilje. Kvalifikacij- ski sestav pa se zaradi uvajanja novih strojev v poxìizvodnjo, ki nadomestijo marsikatero roko, iz- boljšuje še iz dneva v dan v ko- rist kvalificiranih delavk. Celjski »^Toper-« je v zadnjem letu dosegel nekaj lepih uspehov predvsem v izvozu. Tako so lani izvozili za okrog 605 tisoč dolar- jev svojih proizvodov. To so bile moške in otroške srajce, ki so jih izvozili v glavnem na področje čvrstih valut. Njihov letošnji plan izvoza sicer ni zelo visok, vendar računajo, da se bodo tudi letošnji rezultati približali tistim iz pre- teklega leta. To se bo zgodilo še posebej, če jim bo uspelo naba- viti nekaj nove opreme, s katero bi opremili obrat v Šoštanju. Obrat )->-Topra-« v Šoštanju, ki zdaj zaposluje okrog sto ljudi, je že v preteklem razdobju namenil ve- čino svoje proizvodnje izvozu. Zdaj se bodo preselili še v nove prostore in s tem se bo odprla tudi možnost za zaposlitev večje- ga števila žena. Ko smo se pozamdmali, kako je v »Topru« z bolezninami — pri- čakovali smo namreč precej visok podatek o bolezenskih dopustih — smo bili prijetno presenečeni. Ko so v kolektivu opazili, da imajo veliko eno ali dvodnevnih izostan- kov od dela, so že lani uvedli za- nimivo novost pri nagrajevanju. Vsakogar, ki v tekočem mesecu ni od dela niti enkrat izostal, na- gradijo z desetimi odstotki nje- govega osebnega dohodka. Vseka- kor zanimiva odločitev, ki se je vsaj v »-Topru« — kot sami pra- vijo — izkazala za zelo učinko- vito! In kako je z delovnimi pogoji v »Topifu«? »Bilo bi bolje,-« če bi imeli več prostora«, so nam po- vedali v kolektivu. Toda kljub te- mu delavke na delovne pogoje nimajo bistvenejših pripomb. Res je, da bi morali bolje urediti predvsem sanitarije, pa je ob se- danji »prostorni« stiski to zelo težko storiti. Naj za konec povemo še to, da bodo letos v »Topru« izdelali kar cel milijon srajc. To je nedvom- no dovolj zgovoren pokazatelj o prizadevnosti tega znanega, do- mačega proizvajalca moških io otroških srajc. Maneken Izšla je februarska številka slovenske revije »Maneken«. Kaj nam tokrat prinaša novega? No, številka napoveduje pomlad in je v skladu s tem seveda tudi urejena tako. V njej najdemo nekaj zanimivih modelov po- mladanskih plaščev, kompletov plaščev in oblek, (priljubljenih preprostih kostimov, poleg tega pa vrsto predlogov za izbiro le- Pt'ga perila. V »Manekenu« pa lahko preberemo tudi kramlja- 'ije o pomladanski modi, o gim- nastiki obraza, o tem, kako naj *a svojo lepoto skrbijo možje, novelo, odgovore bralcem in po- dobno. Iz februarske številke »Mane- kena« smo izbrali tudi tale po- »»ladanski plašč. Mladi o sebi in svojih željah Sneg. Zimsika tišina. Samotni vrabci iščejo hrane in prhutnejo pred neznanci na bližnje drevo. Golo drevo. Tak je pogled skozi veliko, moderno okno. Pred menoj pa sedijo dijaki. Razmišljajoči, resni. Pravkar pi- šejo. O željah, novoletnih. Ne- hote odkrivajo svojo notranjost. Kakšna si, mladina danes? Ko- likokrat so te že ocenjevali! Ob- sojali za mladostne bojne po- dvige! Nad sto dijakov iz vseh krajev Slovenije je pisalo o novoletnih željah. Motivi so modernizirani. Misli skope, kratke! Kdo bi mo- gel zameriti času, ki je opravil svoje. Nekaj žlahtnih primerov, frag- mentov iz mladinske ustvarjal- nosti, naj potrdi skromni uvod- Milica: >Oh, da bi tudi črni bratje bili vsepovsod enakoprav- ni belim! Želim, da bi bili tudi črni otroci tukaj, se svobodno učili in napredovali v znanju!« Marička: »Prešeren smeh do- mačih me je predramil iz glo- bokih sanj. Zakaj se smejejo? Stali so pri oknu ter opazovali vinjenega fanta. Kolovratil je po zasneženi cesti, kot da mu pleše ves svet pod nogami. Sramota! Mladenič dvajsetih let se tako potika! In ni potreben pijače!« Stfnko: >Spoštujem pravice vsakega delovnega človeka ne glede na narodnost. Zato po- zdravljam idejo aktivne koeksi- stence v svetu!« Rudi: »Bili smo na daljnem severu. Tedaj sem se domislil doma. V mislih sem videl svojo družino, kako praznuje novo leto. Zahrepenel sem, da bi se čim згеј izvlekel iz mrzle divjine. ! Domovina, kako si čudovita, ma- terinska, sem pomislil.« Stane: >Stal sem ob ulični sve- tilki in gledal v razsvetljena okna. Iz pritličja so prihajali osladni zvoki popevk in se iz- gubljali v sivo nebo, iz katerega je počasi rosilo. , Po cesti pridrsa starček. Opira se na palico in posluša popevko. Z odsotnimi očmi gleda v temo. Prepozno. Dež mu curlja po licu. Ves mračen, upognjen, odide naprej ...« Roman: >Zakaj naj bombe A in H ogrožajo naš svet? Zakaj ljudje, otroci hirali bi brez vzroka?« Mirko: »Vajenec sem. Nestrpno čakam na trenutek, ko bom začel živeti samostojno. Očetu ne bo treba več delati zame in bo lahko stopil v pokoj.« Ivan: »Naš mladi rod se je v Jugoslaviji obvezal, da bo po- magal graditi domovino po svo- jih močeh. Ona potrebuje stro- kovnjake. Zato se uči, če hočeš, da boš nekaj znal.« Spisom so pristavili še kup želja, sugestivnih, ker so v njih želeli le srečno pristati ob koncu šolskega leta. Koliko dragocenih želja se je nabralo v mladih srcih! Velikih, širokih. Zelje in čustvovanje s črnim kontinentom! Obsojanje vojn in imperialističnih teženj. Pomoč človeku, starejšim, star- šem in drugim. Mlad človek, pa pijan, nemogoče skladje mladosti z razvalino! Zvesta in odkrita domovinska misel. Tu se ustavi. Saj veš, kaj pomeni mlademu človeku toplo, domače ognjišče! Kako silno nasprotje s hladnim severom. In nehote pomisliš, kako močna in vplivna je lahko vsaka vzgo- jiteljeva umska roka. Kako da- režljiva in razsežna! V svetlih pomladnih dneh ob- likujemo značaj ljudi, pa čeprav zunaj sneži. V družbi, kjer iz- ginjajo protislovja. Ali ni prav, da jih v taki po- mladi učimo spoštovati vse ljudi! Da jih učimo ljubiti vse tiste, ki so bili v zgodovini poibudniki plemenitejših odnosov med ljudmi! Vesel nasmešek. Pred menoj so mladi ljudje, ki jim je nov, ple- menitejši svet, ponudil veliko in varno roko. Pokazal jim je družbo brez delitve na bogate in uboge. Družbo, ki želi več in- timnih, neposrednih in odkritih humanih odnosov. O vsem tem, pišejo v teh trenutkih. Zunaj še razsaja pravi zimski vihar. S srebrnim pršičem. Vrabci so se poskrili. Peresa uporno škrtajo. In želje, stremeče v orihodnost, se nabirajo na papir. Srečen sem. Pred njimi. Njihov notranji svet je široko razprostrt na papir. Govori o najlepšem: o nesebični pomoči ljudem, spoštovanju sta- rejših, bortbi za socializem na svetu in o svetli ljubezni do vseh. Vedno nove misli rasejo v mla- dih. Izražajo čas in družbene premike. Med njimi so lahko tudi negativne, hlepeče po preveliki sproščenosti, brezvoljnosti, slad- kemu in preranemu uživanju življenja, izživljanju... Toda, taki ne bodo smeli biti ljudje novega dneva. Njihove misli moramo oblikovati i^ jih vedno usmeriti na pravilne odnose med ljudmi. Da bomo dlje živeli Sodobna medicina je uspela že močno podaljšati človekovo živ- ljenjsko dobo. Le-ta se je od za- četka sedanjega stoletja pa do danes podaljšala kar za 25 let. Vendar vse kaže, da to še ni zadnja meja. Strokovnjaki ob- ljubljajo, da čez čas ne bo več tako velika redkost, če bo kdo štel sto ali celo sto petindvajset let. No, vedeti moramo, da gre največja zasluga za te uspehe predvsem uspešnemu delu pri dbrambi pred boleznimi. Številni so slabi vplivi, ki de- lujejo na človekov organizem. Začno se tam nekje pri gnilih zolbeh v otroški dobi, nepravilni drži telesa, defektnih stopalih, poškodbah kože in se končajo pri poslabšanju krvotoka, arterio- sklerozi, kroničnemu vnetju bronhijev, oslabelosti srca in po- dobnih boleznih pri starejših ljudeh. Vse to pa so bolezni, ki bi jih lahko preprečili. Razum- ljivo je, da je za to potrebno predvsem veliko zdravstvenih in higienskih pogojev, čim pogostej- ša kontrola zdravih ljudi, medi- cina dela, pravilno zdravljenje v začetku bolezni itd. Vse to bi zmanjšalo število ljudi, ki eoi nesposobni za delo, zmanjšalo bi prezgodnjo smrtnost in to pred- vsem v srednjih, najproduktiv- nejših letih življenja. Poglejmo na primer arterio- sklerozo — ta najpomembnejši vzrok zmanjšanja sposobnosti za delo v kasnejših letih. Strokov- njaki trdijo, da bi jo bilo mo- goče preprečiti, če bi se otresli nekaterih tako razširjenih slabih vplivov: telesna preutrujenost, pretirano uživanje alkoholnih pijač in tobaka, duševni pretresi, pretirana in slabo prebavljiva hrana it. V sodobnem življenju imajo vse večji značaj alergične bo- lezni. Še pred časom je prevla- dovalo mnenje, da je alergičnost (občutljivost organizma na neka- tere snovi) prirojena. Danes pa vemo, da lahko pod določenimi pogoji vsak človek postane aler- gičen na primer na nekatere substance v hrani (mleko, jajca in drugo), na vonje in prah, na zdravila itd. Danes srečujemo predvsem alergičnost na zdravi- la, ker jih sodoben človek prav gotovo prepogosto uporablja. Ce upoštevamo, da okrog 40 odstotkov vseh bolezni srca in krvnega obtoka — skupine bo- lezni, zavoljo katerih starejši ljudje največ boluje jo in umi- rajo — izvirajo iz obolenj pre- bavnih organov, nam postane jasno, kako velik je pomen pre- hrane v poznih letih žitljenja. Mnogo obolenj bi lahko prepre- čili, če bi ljudje vedeli, kako nezdrava je debelost. Statistike kažejo, da vsak kilogram od- večne teže zmanjša življenje za približno en odstotek. Bolezni srca, jeter in prebavnih organov pa povzročajo tudi alkohol, niko- tiin in še nekatera druga sredstva. To so glavni škodljivi vplivi na človekovo zdravje; vplivi, ki f»ovzročajo razna obolenja, de- ovno nesposobnost in prezgod- njo smrt. Lahko bi se jim izog- nili, če bi bilo več dobre volje, razumevanja in če bi se ljudje zavedli, da ne sme ničesar biti težko, če gre za zdravje. Dr. L. S. W j Ce sva zrasla! midva... i i Ob polici, naloženi s knjigami, se je ustavilo majhno, drobno de- kletce. Njen pogled je potoval od ene do druge knjige. Naposled je stegnila roko ... Stala sem v njeni bližini, zato sem slišala njen vzdih poln za- čudenja: »Joj, kako lepo je to!« je polglasno vzkliknila. Stopila sem k njej. Sprva me niti opazila ni. Sele, ko sem jo vprašala, če rada bere, so se nje- ne velike otroške oči zazrle vame. »O, prav rada,« je odgovorila. »Potem imaš pa doma prav go- tovo lepo zbirko knjig, mar ne?« sem vprašala. »Prav nobene ni- nam.« je otožno pripomnila. »Veste, mama in oče pravita, da je to vstran vržen denar.« Umolk- nili sva. »Ce ti nečeta kupiti knjig, pa pojdi v knjižnico, tam ti jih posodijo. Le paziti moraš, da jih vrneš čiste,« sem ji sveto- vala. »Tudi tega ne smem. Oče meni, da če sta z mamo zrasla brez tega, bom tudi jaz.« Uboga mala deklica! Zaradi za- starelega mišljenja staršev, zara- di njune trme je prikrajšana za to, kar je za otroške oči tako vab- ljivo — pogled v deželo pravljic. NASVETI PRITRJEVANJE VIJAKOV Mnogokrat se zgodi, da se vi- jak, pa najsi bo ta za les ali ko- vine v svoji luknji ali matici maje in ne drži dobro. Vijak za les, ki ga moramo priviti v preveliko luknjo, bo vendarle zadovoljivo držal, če bomo v luknjo stisnili nekaj kapljic OHo — lepila ali prozor- nega nitrolaka. Vijak za kovine ima že ne- koliko obrabljen zavoj, tako da matica >^plešp« po steblu vijaka. Zato stelblo vijaka ovijemo s pri- merno volneno ali bombažno nitjo. Najibolj pogostna rešitev ve stiske pa je ta, da preveliko luknjo obložimo s šilbicami, pa bo vijak dobro držal v lesu. MAGNET ZA MAST Preveč mastna jedila so škod- ljiva zdravju in — liniji. Pa ven- dar se včasih primeri, da pripra- vimo preveč mastno jed. Pravijo, da pomaga tole: v košček platna zavijemo dve do tri kocke ledn, tako »vreč'co« večkrat potisne- mo v posodo, v kateri se kuha preveč mastna jed. Mast se bo ob dotiku z ledom prilepila na krpe in skrbi bomo rešeni. KRAVAL V KINU Tovariš urednik! V četrtek, 14. februarja, sem si ogledal ob 20. uri v kinu »Me- tropol« nemški film »Morilci so med nami«. Ne mislim pisati o filmu pač pa o gledalcih - bolje rečeno - o skupini gledalcev. V skupinici je bilo pet ali šest mla- dih ljudi, sedeli so deloma v tretji, deloma v peti vrsti. Nji- hovo vedenje je bilo vse prej kot kulturno. Adislim, da so bili stari od 16 do 18 let. Začelo se je z zavitkom napo- litank. Z glasnimi klici so drug drugemu očitali, kdo jih je tako hitro pojedel. Prazen ovitek je nato prešumel pet ali šest parov rok in končno pristal na mojem plašču, ki sem ga držal na ko- lenih. Kmalu so sledile neumne, neokusne, vendar zelo glasne pripombci ki bi naj - menda po njihovem mnenju - zabavale gle- dalce. Eden iz skupine se je na sedežu popolnoma zleknil, po- tegnil z desnico žvečilni gumi iz ust naravnost navzgor, kolikor mu je dopuščala dolžina roke. Potem je roko počasi spuščal in cmokaje požiral nit žvečilnega gumija. Spet drugi je glasno ze- hal, pri čemer ni ostal osamljen. In tisto neumestno krohotanje! Naravnost boleče je učinkoval smeh ob prizorih, ko zdravnik, ki je izgubil vero v človeka, v obupu pije in prihaja vinjen v stanovanje. To ni bila tista vi- njenost, ki bi se ji mogli posme- hovati ali nas bi celo zabavala; v njej je skušal zdravnik pozabi- ti in zabrisati strahotne podobe vojne, takšne vojne, proti kateri se danes bori vse napredno člo- veštvo. Pa dovolj o tem. Nikakor nočem z navedenimi dejstvi pisati slabo karakteristi- ko našim mladim ljudem, ker bi s tem delal veliki večini kri- vico. Res pa je, da je še nekaj takih, ki takšno karakteristiko zaslužijo. Nihče ne bo mladim ljudem zameril, če se želijo za- bavati, vendar za to ni prostor v kinodvorani. Če bo kateri iz skupinice teh mladih ljudi pre- čital te vrstice, sem skoraj pre- pričan, da bo zardel in sam pri sebi sklenil, da se bo v prihod- nje bolj kulturno obnašal. LoSt CFLTSKI TEDNIK STEV. 7 — 22. februarja 1963 ZA ENO TRETJINO VEČ naj bi letos investirali v občini Videm-Krško Vodilni tovariši v občini Vi- dem-Krško sicer ne zanikajo, da so jih vodili prej optimistič- ni kot pesimistični nagibi pril sestavi predloga investicijske politike v občini za leto 1963. Vendar jih je v ta predvidevanja vodilo planiranje gospodarskih organizacij samih in pa seveda okrajna resolucija in republiški družbeni plan. V videm-krški občini naj bi se investicije v letu 1963 v primer- javi s prejšnjim letom povečale za skoraj 37 %, od tega gospo- darske za 45 %, negospodarske pa za 3.9%. Številke pa izgubijo na svoji Ijohotnosti in misel na neskromnost splahni ob podatku, da lani planirane investicije niso bile dosežene in da je zlasti gospodarstvo bilo precej pod planom. Da bo plan investicij vsaj v pretežni meri izvršen, zagotav- ljajo najmočnejša gosipodarska podjetja, od koder bi naj črpali tudi skoraj polovico vseh potreb- nih sredstev. Tako naj bi kolek- tiv tovarne celuloze letos dogra- dil nov oddelek za izdelavo roto îapirja, kar bo terjalo eno mi- ijardo in 357 milijonov, hkrati pa bi kolektiv zgradil stanovanja za okoli 100 milijonov dinarjev. Kolektiv kovinskega podjetja pripravlja investicijski program razvoja podjetja. Prva etapa naj bi bila zaključena letos in bi omogočila zaposlitev 500 do 600 ljudi ter proizvodnjo v vrednosti nad dve milijarde dinarjev. In- vesticija do te stopnje terja 200 milijonov. Rudnik Senovo bo za adapta- cijo rudniških zgradb in opremo potreboval okoli 325 milijonov, medtem ko bi tovarna čokolade za 33 milijonov nabavila opremo in začela graditi nov tovarniški objekt pri Stari vasi. Velika sredstva naj bi ïjila letos vložena v napredek kme- tijstva v občini. Za odkup zemlje, za izgradnjo hlevov, obnovo sad- nih plantaž in vinogradov naj bi vložili letos 278 milijonov. Precejšnje vsote naj bi letos vložili tudi v promet (gradnja garaž itd.), nadalje v gostinstvo, turizem in trgovino. Predvideno je, da bi celjsko podjetje »Мегх« močno pojačalo trgovsko, dejav- nost in seveda tudi investicijsko udeležbo v tem kraju. Negospodarske investicije naj bi bile namenjene predvsem sta- novanjski izgradnji (okoli 45 do- končanih in 40 začetih stanovanj v družbeni lastnini), nadalje za vodovode v Videm-Krškem, Pod- bočju iu v Kostanjevici, za re- konstrukcijo nekaterih cest, za urediiev oueh deiov občinskega središča, za dokončno eiektrm- kacijo podeželja, za dograditev zdravstvenega doma, za začetek gradnje šol v Videm-Krškem in Ürefitanici, za obnovo nekaterih šol itd. Ce smo našteli že vse glavne planirane investicije, potem po- glejmo še to, od kod mislijo do- biti vsa ta sredstva. Za gospo- darske investicije bi največ pri- spevala podjetja sama iz svojih skladov, ostalo pa pričakujejo iz posojil višjih politično teritori- alnih enot, iz občinskega investi- cijskega sklada, iz družbenih sredstev v občini in ostalih virov. Negospodarske investicije pa bi pokrili pretežno iz stanovanjsike- ga sklada, iz komunalnega skla- da, sklada vodne skupnosti, iz skladov skupne porabe pri gosipo- darskih organizacijah in s sred- stvi zasebnikov, ki naj bi tudi prispevali,'zlasti pri gradnji sta- novanj, elektrifikaciji in na- peljavi vodovoda. Plan investicij je vsekakor tak, da pomeni za občino velik na- predek. Ce so realno planirani tudi viri dohodkov, če bodo de- ležni vseh pričakovanih kreditov in posojil, potem bo ob veliki varčnosti in smotrnosti načrt tudi uresničen. To pa so trdi in ne- ločljivi pogoj'i. Nič ni bolj odvisno od dosežene planirane proizvodnje kot ravno investicije. Tovarna celuloze v Vidmu je najmočnejši vir in naj- večji potrošnik investicijskih sredstev. Toda eno in drugo bo okrnjeno, če tovarna ne bo mogla s polnimi kapacitetami obrato- vati. Sedanje pomanjkanje hlodovine prav po nepotrebnem vsi- ljuje vprašanje, kaj se bolj izplača: Izvažati hlodovino ali celulozo? URADNE URE NA SEDEZU OBCINE VIDEM-KRŠKO Na osnovi sklepa ljudskega od- bora se spremeni delovni čas in ure za stranke na sedežu ljudske- ga odbora. Uradne ure za občane so v ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure, ob petkih pa neprekinje- no od 7. do 16. ure. Mala kronika BREŽICE V Brežicah je bilo od 9. do 15. fe- bruarja rojenih 11 dečkov in 7 deklic. Porok ni bilo. Umrl^ je MUkac Marko, podoficir JLA iz Brežic, star 32 let. Druga plat Mnogokrat so stvari za- res drugačne kot so videti. Taiio je tudi z nezaposle- nostjo, oziroma z delom tega družbeno-ekonomske- ga pojava. Ta pojav je le deloma posledica objektiv- nih težav, v pretežnem delu pa je posledica subjektiv- nih napak in slabosti. Večja proizvodnost, me- haniziranost in izkoriščanje notranjih rezerv v gospo- j darskih organizacijah sicer sprošča del delovne sile, vendar hkrati odpira mož- nosti in potrebe po širitvi drugih dejavnosti. Pri nas bi ob pametnem gospodar- jenju in s perspektivnostjo pač ne bilo treba poznati še tako malenkostne neza- poslenosti. Nezaposlenost je v glavnem povsod zna- čilna za žensko delovno si- lo, za katero zares odpiramo premalo delovnih mest, po drugi strani pa ugotavlja- mo nerazvitost uslužnost- nih dejavnosti. Toda dovolj o tem. Gre za drugačen problem. V Vidmu-Krškem ugo- tavljajo, da je sicer nepo- membno število moških, ki iščejo zaposlitev. Med temi je največ takih, ki se jav- ljajo kot »selilci« ali delov- na sila, ki dokaj redno fluktuira. Zanimivo je, da je tudi v Tovarni celuloze fluktuacija precejšna. Kak- šen naj bi bil vzrok? Zara- di nesoglasij in trenj v odnosih običajno ne fluk- tuirajo proizvodni delavci. To je navada uslužbencev in odgovornejših delavcev. Ta trditev je sicer genera- lizirana. Je morda kriva nezadovoljnost nad dohod- ki? To tudi ne more biti vzrok kajti najnižji osebni dohodki v preteklem letu so v tem kolektivu znašali 20.000 dinarjev. Torej obstajajo možnosti za drugačne vzroke. Eden, ki se ponuja je, da vsi niso ekonomsko odvisni le od dela v industriji. Se bolj verjetno pa je, da delovna sila, ki poseduje tudi zem- ljo ali drugačen način pri- dobivanja dohodkov, težko vzdrži trdno organiziran in discipliniran proizvodni si- stem. Z zavestjo upravljal- ca se krepi tudi zavest dol- žnosti, odgovornosti in ko- lektivnosti. To pušča ob strani tiste, katerih intere- si niso vključeni v kolektiv. Take pojave bi bilo seveda treba poglobljeno analizi- rati in poiskati »zdravilo« za ta pojav. Vsi vidijo VSE! HALO, CELJE... Zdaj, ko smo vaši, lahko malo bolj sitnarimo. Tudi poprej, ko še nismo bili občani v celjski skupnosti, smo hodili v Celje. Zdaj nas boste videli še pogoste- je — na okrajnih forumih in v trgovinah, Toda zveze so pre- redike. Brežice imajo tudi svoje avtobusno podjetje. Prav zanima nas, kdo bo prvi poskrbel za po- gostejšo zvezo med Brežicami in Celjem? PO TRDI TEMI... ... morajo Brežičani korakati po cesti od železniške postaje v središče mesta, seveda kadar ni dan ali mesečina. Dolgo, že kar predolgo se odmika obljubljena cestna razsvetljava, kakršno imajo že vsi večji kraji v Za- savju. Priznanje krvodajalcem v Brežicah Na občnem zbom organizacije RK,"ki je bil T Brežicah pretekli teden, so ob pregledu dosedanjega dela ugotovili, da je b;lo to dokaj plodno. Povečat/i bodo morali le še število članstva, saj bodo tako laže reševali naloge. S lemi se bo povečal namrei dotok krvodajalcev, ki bo pripomogel še k uspešnejšim krvo- dajalskim akcijam. Tako bo odpadel problem úsaloge krvi, ki jo mora sedaj brežiška bolniišnica največkral iskati od ljubljanske bolnišnice. Ob tej prilož- nosti so podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem in članom RK ter izvolili novii odbor. Ker se je pred kratkim v Bohinju od- vijal tečaj RK, ki se ga je udeležilo tudi nekaj mlajših članov organizacije RK Brežice, so na tem zboru podali nekaj smernic za bodoče delo. Med drugüm je bilo tudi govora o združitvi aktivov RK. A. B. ..... RUDNIK V DVORANI — Ali veste kje je Krmelj? — — Ob železnici od Sevnice sko- zi Mirensko dolino proti Treb- njem. — — Točno. S čim se preživljajo prebivalci tega kraja? — — Z rudarstvom. Tu je rudnik rjavega premoga... — — Sedite! Nezadostno! Da je bil v Krmelju nidnik. je bilo lani še res, letos pa ni več. Sicer je rudnik še, toda opuščen. Rudarji, ki v tem kraju stanujejo, ne hodijo več globoko pod zemljo in ne delajo več v zatohlih rovih, kjer je noč in dan treba svetiti, kjer je bodisi prevroče, bodisi vleče, pa spet suho in mokrota. Ko je bilo odločeno, da rudnik preneha obratovati, je nastalo vprašanje zaposlitve rudarjev. Republiški Izvršni svet, okrajni odbor Novo mesto in občina Sev- nica so to vprašanje vzeli resno. Našli so kolektiv, ki je bil pri- pravljen investirati — maribor- sko Metalno tovarno. V nekaj mesecih je zrasla velika delovna dvorana, ki je dolga 164, visoka pa 25 metrov. V tej dvorani da- nes delajo bivši rudarji prav taiïïo spretno in strokovno kakor da nikoli niso delali nič dru- gega. Zanimivo je to, da je le nekaj rudarjev bilo na prekvalifikaciji v Mariboru, drugi so se prekva- lificirali na licu mesta. In za- služek? Boljši kot poprej.' Še eno vprašanje: — Ali veste kdo je delal že- lezno ogrodje ze cestne podvoze v Ljubljani oziroma za želez- niške nadvoze? — — Pa menda ne bivši rudarji v Krmelju? — — Odlično. Prav oni! — Prve diplome ESŠ Brežice Pred dnevi je na ekonomski srednji šoli v Brežicah sprejelo diplome 16 slušateljev. Novem- bra 1959. leta je Delavska uni- verza v Brežicah pričela s po- ukom v srednji ekonomski šoli. Takrat se je prijavilo kar 74 slu- šateljev. Že po prvih dveh me- secih se je število zmanjšalo skoraj za polovico. Tudi v dru- gem semestru se je število zmanjšalo. Toda to ni vzelo po- guma ostalim slušateljem, ki so se še resneje oprijeli dela. Za- nimivo je, da so bili ti pred- vsem starejši slušatelji, ki jih veže poklicna dolžnost in druži- na. V kratkem bo šest slušateljev polagalo zaključne izpite. Vsem, ki so res z velikim tru- dom in trdno voljo uspeli, če- stitamo in jim želimo pri na- daljnjem delu še mnogo uspe- hov. M. A. Velika delovna dvorana v Krmelju Bizeljska razglednica Letos mineva tisoč let odkar so nemški mejni grofje po- stavili opazovalni stolp na griček ob Sotli. Stolp so takrat imenovali Wisell, pozneje pa se je po njem poimenovala cela pokrajina v Bizeljsko. Ze v prvih stoletjih po ustano- vitvi gradu in naselbine ob njegovem vznožju so graščaki izkoristili prirodni položaj gričevja in ga zasadili z vinsko trto. Tu je stoletja tlačanil bizeljski kmet in ni čudno, če- še je živelj teh krajev prvi pridružil kmečkemu puntar- skemu vojskovodji Matiji Gubcu. Kmečka vojska je neda- leč od tu, ob izlivu Bistrice v Sotlo, doživela krvav poraz od tahijevskega in cesarskega orožja. V revolucionarnem letu 1848 je bizeljski tlačan postal lastnik cvetočih vinogradov, toda nekaj desetletij pozneje je trsje uničila trtna uš. Nesreča je pahnila prebivalstvo v globoko bedo. Ob trdem delu in odrekanju so počasi ob- navljali vinograde in sloves njihovega pridelka je vse bolj prodiral v svet. Tedaj pa je prišla najhujša nesreča. Oku- pator je obsodil prebivalstvo teh krajev na pregnanstvo in uničenje. Skoraj vsi so bili preseljeni v razna taborišča od francoske do poljske meje, medtem pa so Besarabci in Kočevarji uničili vinogradništvo hote in iz neznanja. Mno- gi se niso vrnili v oropane domove in na opustele gorice. Zdaj čas prehiteva nekdanjo idilo. Bizeljčani sicer spet po- šiljajo pristno kapljico v svet, hkrati pa odpirajo novo gospodarko vejo — turizem. Pridite ga pit k nam v naš prelepi kraj! J. Manj škode bi bilo ce... Na seji občinske gasilske zve- ze v Brežicah so pred kratkim obravnavali tudi vprašanje po- žarne varnosti. Ugotovili so, da je nujno treba izboljšati opremo nekaterih gasilskih društev, ki naj bi bila siposobnejša za gasil- ne akcije. Samo v letošnjem letu je bilo v brežiški občini 5 po- žarov, ki so v dim in pepel spre- menili 30 milijonov vrednosti. Ta škoda bi bila mnogo manjša, če bi bila gasilska društva bolje opremljena in izurjena. Občin- ski ljudski odbor je seveda moč- no zainteresiran in pripravljen podpreti občinska gasilsko zve- zo. Tako naj bi v letošnjem letu i kupili vsaj dva gasilska avtomo- bila, pripadajočo opremo, cister- ne in vsaj 1.500 m cevi. Gasilska zveza v brežiški ob- čini ima 31 prostovoljnih gasil- skih društev, ki pa so vsa tslz- meroma slaibo opremljena. Tre- ba bi bilo v naslednjih letih opremiti vsaj nekatera društva v večjih centrih kot so Brežice, Dobova, na Bizeljskem, Obrežju in v Skopčah. Predvsem pa je važno, da Brežice dobijo stalno poklicno gasilsko enoto. O tem je bil na seji sprejet tudi sklep. Posebno pozornost bodo mora- la društva posvetiti vzgoji novih ölanov. Nekatera društva so si- cer vključila precej mladine, to- da ta so v manjšini. France Bevk JE OBISKAL SEVNICANE Na predvečer našega kulturnega praz- nika — 8. februarja, je DPD Svoboda priredilo proslavo v spomin obletnice smrti Franceta Prešerna. Še pos«ben poudarek je dal temu večeru obisk književnika Franceta Bevka. Z živo be- sedo je opisal pesnikovo življenje in delo ter njegov doprinos naši kulturi in današnji stvarnosti. Pionirka Milena je izzvala književ- nika, da nam je povedal še o svojem plodnem pisateljevanju in nam celo prebral eno izmed svojih črtic. Šolska mladina je hotela izvedeti še to in ono o njegovih mladinskih delih. Tako nam je po slavnostnem govorn potekel večer v prijetnem in prisrčnem kramljanju s tovarišem Bevkom. IZ SENOVEGA ' Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora v Videm-Krškem je bila za upraviteljice osnovne šole v Senovem imenovana tovarišica Marija Urbančič, ki je po odhodu dosedanje upraviteljice v pokoj že itak opravljala upraviteljske po- sle. NOV UPRAVNI ORGAN Zavod za zaposlovanje v občini Videm-Krško je na zadnji seji občine dobil nov upravni odbor, ker je staremu potekel dvoletni mandat. Upravni odbor bo vodil tov. Stane Kaplan. Nekaj odbor- nikov je imenoval občinski ljud- ski odbor, nekaj pa politične ог* ganizacije in podjetja. CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 22. februarja 1963 ® Pokal za celjske smučarje Kakor zadnje srečanje na Slje- menu pri Zagrebu, tako so tudi osemindvajseti tradicionalni dvo- boj smučarskih reprezentanc Ce- ]ja in Zagreba odločili v svojo korist — Celjani. Prizorišče sled- njega dvoboja so bili tereni pri Celjski koči. Celjani so za to priložnost pripravili 1300 metrov dolgo progo, ki je imela 280 met- rov višinske razlike. Skrbne pri- prave za to prireditev je zmo- til novo zapadli sneg; toda nav- zlic temu je šlo vse breiz motenj jn zastojev. V vsaki mestni reprezentanci je nastopilo po petnajst smučar- jev, za oceno pa so upoštevali le po deset najboljših. Po tem kri- teriju je znašal skupni čas celj- skih tekmovalcev 16:52.3, zag- rebških pa 17:07.5. Zmaga in po- kal sta po vsem tem pripadala domačinom, ki so imeli tudi tok- krat sTOJe najmočnejše predstav- nike T starejših, izkušenejših teikmovalcih, pa čeprav sta Košič in Peter Cater zasedla odlično drugo oziroma tretje mesto. Med posamezniki je zmagal Domin- ko Uršič. Rezultati: 1. Uršič 1:33.8, 2. Ko- šič 1:34.2, 3. Peter Cater (vsi C) 1:34.6, 4. Modric 1:35.2, 5. Mi- kula 1:36.0, 6. Bahovec (vsi Z) 1:36.8, 7. Peter Cetina (C) 1:37.0, 8. Skutelj 1:38.5, 9. Nadali (oba Z) 1:38.8, 10. Janko Cetina (C) 1:39.1. pO ZMAGI V MARIBORU NA PRVEM MESTU Z več ali manj nepričakovano zmago košarkarjev šoštanjske Elektre nad bivšim članom druge zvezne lige Mariborom z rezulta- tom 49:37 (23:23) so si Šoštanjča- ni zagotovili trenutno prvo me- sto v zimski ligi, v kateri igra- jo trije klubi iz Maribora ter Elektra. TINE ŠROT: SEM MED KANDIDATI ZA EVR OPSKO PRVENSTVO V študijski telovadnici v Ljub- ljani so se včeraj končale pripra- ve Celjana Tineta Šrota, ki je skupaj s Cerarjem ter Vidovi- čem iz Sarajeva odpotoval T Amsterdam na veliki medna- rodni turnir v orodni telovadbi. Prav nič nas ne čudi, ko vidi- mo v jakostni lestvici Šrota ta- koj za Cerarjem. Šrot je v pr- vem delu tekmovalne sezone do- kazal, da sodi med trojico naj- resnejših kandidatov za evrop- sko prvenstvo v Beogradu. Tine je rutiniranemu Petroviču letos že kar dvakrat odvzel do sedaj večno drugo mesto: prvič na tur- nirju v Skoplju, drugič na tur- nirju republik v Ljubljani. V oibeh nastopih se je predstavil z novimi elementi; vaje pa je iz- vajal z največjo lahkoto in le- poto. Turnir v Amsterdamu pa bo pokazal, koliko je napredo- val v mednarodnem merilu. Sicer pa je o vsem tem in na- črtih povedal Tine Šrot takole: Z uspehom, ki sem ga dosegel na zadnjih dveh tekmah, sem se uvrstil med najresnejše kan- didate za evropsko prvenstvo, ki bo letos v Beogradu. Kot je zna- no, zastopata na tem tekmova- nju vsako državo le po dva tek- movalca. Kdo bo poleg Cerarja še oblekel državni dres, je tež- ko reči. Priznati moram, da ima Petrovič nekaj prednosti, saj je bil na zadnjem evropskem pr- venstvu v Luxemburgu štirinaj- sti. Navzlic temu se mi zdi, da bom lahko s trdim in sistematič- nim treningom dosegel kaj več. Kdo od naju se bo nazadnje uvrstil med udeležence evrop- skega prvenstva bodo odločali dvoboji, ki jih bova imela vse do prvenstva. V priprave za to spada tudi nastop v Amsterda- mu. Ta nastop mi bo letos prva mednarodna preizkušnja. Želim da bi jo prestal ker večjih naipak, je končal Tine Šrot. -g TUDI BOKSARJI OLIMPA NA REVIJI MLADIH V nedeljo bo na Gosipodarskem razstavišču v Liubljani velika boksarska prireditev nod naslo- vom >revija mladih«. Na njej bo nastopilo tudi pet mladih čla- noT celjskega Olimpa. Naj ne ostane osamljena pobuda Medtem ko so Ijuidisiki odbor celjisike občine, pred njim pa tudi tudi posamezni sveti že razipravljali o osmutku letošnjega družbenega pilana in proračuna, bodo občani govorili o tem pomeimibineim načrtu dela na bliižnjih zborih voilivcev. V poglavju potrebnih in predlaganih negosipodarsikih inve- sticij za letošnje leto s'ta todi dva športna obje;kta: umetno drsa- lišče ter gradnja športne tribune na abletiakem sitadàonu. Vtem ko je pri umetnem drsa,iišou v pripombi zapisano, da bo Cin- karna zgradila v parku iedarno, je ob triboini dodano, da je društvo pripravljeno najeti posojiLlo. Niti ena, niiti druga inve- sticija pa nista upoštevani v poglavju »predlagane investicije« in isita potemtakem le navedeni, toda aprico pomanjkanja sredr stev nimata àizgledov, da bi biiM realiairani s pomočjo predvide- ndh proračunskih sredstev. Ta ugotovite^' je težka za pobudnika obeh gradenj, to je za HDK Celje in AD Kladi var, zlasti pa je prizadela vse tiste, ki se že dolgo vrsito lot zavzemajo, da bi Cälje dobilo umetno drsal'išče. Ce bi seveda voilivoi in občani na svojiih zborih raz- piravljali v tem smislu, ali je bolj potreben voidovod, ail,i pa umetno drsališče, bi se seveda odločili za vodovod. To bi storil tuidi najbolj navdušen športnik. Na enak način bi lahko »pro- padle« tudi ostale predvidene investicije, če bi jih primerjali z vodovodom, vsekakor kamunalnim problemom ceiljskega me- slñ številka ena. Zato ne gre zdaj za razpravo, kaj nam je boij pcitirebno in kaj manj. Važnejša pri raapravi o predvideni grad- nji umetnega drsališča je vsekakor ugotovitev, da se je v Celju našel kolektiv, ki je pripravljen postaviti ob robu bodočega umetnega drisališča ledarno, kot svoj proizvodnii obrat ter v času potrobe dajati energijo, da bo zaledenela tudi površina špoirtnega pro-sitora. Na dlani je !Ín povsem nestponno, da se 'ob tem poraja edinstvena priložnost, da Celje ddbi z dceiii manj- šimi sredstvi in skrajno minimalnimi zahtevami po vzdrževanju objekt, na katerega čalka na stotine o^irok. Gre za objekt, ki bi ga sicer težko izglasoivalld na kateri koli seji; gre za uimetmo drsališče, ki bo omogočalo najmanj pat mesecev neprekinjenega življenja na ledeni plosikvi, prineslo nov vir rakreacije, zdra- vega razvedrila, prineslo nov imipulis v razvoju tunizma in ne nazadnje v športnem dogajanju. Ob velijkem raizumevanju ko- ■ leifctiiva Goikame se torej pcauja priložnost, ki se lahko poij.aivi samo enikrat v zgodovini tcikšnih prizadevanj, onlkrat v istor.Gtju. * In zato, ali bi ne bilo àkoda ali celo neodpustljivo, če bi prav zdaj ne napeM vseh sil iin zagcitcvi.lii odboru, ki bo vodil to gradnjo, siredstva za začetek del in za urediitev vsaj enega igri- šča. Razumljivo je, da denarja za istočasciio uro:Vr;.ev vsega ne bo; toda z dobro voLjo in cib podpori vseh občanov bi laihiko tudi občina najela zelo ugoden dolgoro'čnii kredií!; v priibiližni višini 30 mjlijoinov, kolikor bi bilo potirebno, da bi v meatmem parku že dobiili umetno drsališče. Zato vabimo občane, da na isvojih bližnjih zbociih podprejo to pobudo in priporočajo Ijiudgkemu odboru, da reši problem v letoänjem lebu iin seveda cib najbolj ugodnih pogo'jih. Ne gre za črtanje nobene postavke iz озшиђка dc-oižibenega naičrta, tem- več za priporočilo. Gre za podporo pobudi, ki je zaenkrat še več ali manj cisamljema, potrebuje pa svoj — da — tuidi na zborih občanov. -mb Skupina celjskih smučarjev; v prvi vrsti v sredini s pokalom v rokah zmagovalec dvoboja Do- minko Uršič, za njim drugoplasirani Herbeìrt Košič. Na skrajni levi v drugi vrsti je predsednik celjskega smučarskega kluba, Drago Zadravec. PRED ZBOROM PARTIZAN-RUDAR V VELENJU Jutri, v soboto se bo ob šti- rih popoldne začel v dvorani delavskega sveta rudnika red- ni letni zbor društva za teles- no vzgojo Partizan-Rudar Ve- lenje. Na zboru bodo ocenili delo, ki je bilo tudi v minu- lem obdobju zelo uspešno. Med takšne bilance sodi nad sedem tisoč ur prostovoljnega dela, nadalje 642 športniikov v trinajstih sekcijah, številni vrhunski rezultati in,podobno. Športni dogodek GQTOVLÎAH Res je, da so Gotovlje velika vas. Res pa je tudi to, da je v Savinjski dolina še več podobnih vasi, a vendar je telesnovzgojna dejavnost malokje tako pestra ■in živa, pa čeprav Gotovi j ani pnizaiajo, da bi zmogli še dosti več. Kadar so televizijski prenosi športnih tekem je soba, kjer je zadružni televiiaor nabito polna. Vendar pa nogomet ni eddna dejavnost v tej vayi. Pred dnevi Sio krožila od hiše do hiše vablila za smučarsko tekmovanje. Zvr- stila so se od četrtka do vključno sobote. Vsa so lepo uspela, a eno najlepših je bilo tekmovanje v skokih. Skoraj ni moč popàsati idiličnega kotička v strmeny goz- du nad Gotovljami, kjer so si mladinci in pionirji sami zgradili skakalnico. Najdaljši skok, skoraj šterLnajst metrov, je izvedel mla- dinec Ivo Rak. Lepo so se izika- zaH, ki naso dosti zaostajali za mladinci. Zan'mivo je še to, da so bile vse piGrediitve lepo obàSkane; re- kiord pa so odnesM skol-3Ì, saj se je v gozdu na Velikem hrbu zibra- lo dve sto ljudi. 162 KEGLJACEV NA OBČINSKEM PRVENSTVU V sredo se je začelo občinsko prvenstvo Celja v kegljanju iza~ posameznike. Ze številka, da na tem tekmovanju sodeluje 162 kegljačev iz dvajsetih klubov in krožkov, gOA^ori o množičnosti kegljaškega športa v celjski ob- čini. Vsak tekmovalec bo imel po dva nastopa (2x200 lučajev). Pr- vih 36 bo ponovno igralo v fina- lu, ki bo od 13. do 16. marca; 24 najiboljših pa si bo priborilo pra- vico do sodelovanja na okraj- nem prvenstvu. TEČAJ ZA NOVE STRELSKE SODNIKE Na pobudo okrajnega strelske- ga odbora se je že na začetku februarja začel tečaj za strelske sodnike prve in druge kategorije. Pobuda za to vrsto izobraževanja je nastala ob dejstvu, da v strel- skih organizacijah primanjkuje strokovnega kadra. Na tečaju, ki bo trajal do konca m?»rea. se je zibralo 32 kandidatov. Razveselji- va je ugotovitev, da je med nji- mi tudi sedem mladink, od tega ena iz Šoštanja, ostale pa iz šmarske občine. PO OBCTNAH »ZA ZLATO PUŠČICO« Sedem občinskih strelskih od- borov v celjskem okraju je že izvedlo tekmovanje >za zlato puščico«. Tako so občinske »zla- te nuščice« doslej osvoiili: Ce\je — Marjan Dobovičnik 286. Laško — Vinko Lovrinc 251. Žalec — Marjan Verdev 245, Šoštanj — Ivan Supavec 244, Slovenske Konjice — Ivan Skok 242 Šent- jur — Edo Soline 240 in Šmarje — Alojz Sitar 228. Skakalne tekme v Taboru Lepo sončno nedeljsko popold- ne je privabilo k smučarski ska- kalnici v Taboru okoli dve sto gledalcev. Skakalne tekme ie or- ganiziral TVD Partizan Tabor; udeležilo pa se jih je triintride- set skakalcev. Razveseljiva je ugotovitev, da je domače društvo zastopalo tudi dvanajst mionirjëv, med katerimi se je najbolj izka- zal Drago Natek. REZULTATL Pionirji: 1. Drago Natek, 2. Andrej Leskovšeik (oba Tabor). Mladinci: 1. Franc An- zole (Vransiko), 2. Janez Andol- šek (Gomilsko). Člani: i. Aloj« Ribač (Tabor), 2, Drago Kos (Vransko). PIONIRJI V SMUČARSKIH SKOKIH V nedeljo je društvo Partizaa v Šmartnem ob Paki izvedlo ца- í5-metrski smučarski skakalnici v Podgori društveno prvenstvo za pionirje. Tekme so bile na skakalnici, ki so jo zgradili pio- nirji sami. Prvo in drugo mesto sta si raz- delila Tanez Zamernik iz Slatin ter Viktor Kolšek iz Podgore. Medtem ko je bil Franc Ocepek iz Slatin tretji, se je na četrto uveljavil Jože Skornšek iz Sla- tin, na peto pa Marjan Kolenc iz Podgore. INGRAD : LOKOMOTIVA 6544 : 6448 V nedeljo so kegljači Ingrada gostovali v Mariboru in tam pre- magali ekipo Lokomotive z re- zultatom 6.544 : 6.448. V NEDELJO NA PAŠKEM KOZJAKU Komisija za smučanje pri okrajni zvezi za telesno kulturo bo izvedla v nedeljo, 24. tega meseca na terenih ^aškega Koz- jaka tradicionalno smučarsko tekmovanje v spomin pohoda Štirinajste divizije na Štajersko. Tekmovanje bo v slalomu za člane, starejše mladince, člani- ce in mladinke. Ocenjevali pa bodo posameznike ter tričlanske ekipe. Start bo ob desetih dopol- dne. HLADIN ZMAGAL V CELJU Čeprav jih ni nihče štel, ven- darle drži ugotovitev, da se je v nedeljo popoldne zbralo okoli smučarske skakalnice v celj- skem mestnem parku ter na bre- govih Savinje blizu dva tisoč lju- di, ki so z zanimanjem prisostvo- vali skakalnim tekmam. Nasto- pilo je kar 43 skakalcev iz Ve- lenja, Šoštanja, Zagorja, Štor, Celja, Vojnika. Šentjurja, Rim- skih toplic, Žalca, Vranskega ter Polzele. Zaradi državnega prven- stva v Ljubljani so seveda izo- stali gostje, ki bi vsekakor moč- no dvignili ugled te prireditve. Med tekmovalci so se najbolj izikazali Velenjčani, ki so zasedli prva tri mesta: 1. Hladin 216,0 (35. 37), 2. Švener 200.0 (32,5. 36), 3. Tepež 187.4 (31.5, 34.5), 4. Maj- dič (Zagorje) 188.8 (31, 35), 5. Ošep (Šoštanj) 182.0 (32, 34) itd. I PREMIKOV A. KOŠIC IN DORN - OKRAJNI PRVAKI V ponedeljek je bilo na smu- čiščih pri Celjski koči. popoldne pa še na Golovcu okrajno prven- stvo učencev srednjih in strokov- nih šol v veleslalomu in tekih. Udeležba je bila skromna, saj se je na startu za veleslalom zbra- lo trideset, za teke pa komaj tri- je mladi smučarji. VELESLALOM. Mladinke 1. Premik (gimnazija) 33.4. 2. Jane (učit.) 40.1, 3. Krasar (gimn.) 40.1. Mladinci: 1. Košič 42.0. 2. Luž- nik (oba gimn.) 44.7, 3. Cvahte (TSŠ) 45.8, 4. Polutnik (gimn.) 47.5, 5. Markovič (TSŠ) 47.9. TEK NA 6 KM: 1. Dorn (vaj. šo^a B. Kidriča) 33.37, 2. Šrot (gimn.) 35.55, 3. Križnik (ESŠ) 48.52. PRIČAKOVANA REZULTATA Državno prvehstvo v umetnem drsanju, ki je bilo v soboto in nedeljo v Ljubljani, se je konča- lo z več ali manj pričakovanimi izidi. Ta ugotovitev velja vsaj za obe mladi predstavnici celj- skega hokejsko drsalnega klu- ba, ki sta se pomerili v družbi najboljših. Za Halko Šušteršiče- vo so sicer nekateri govorili: če je zmagala lani pri juniorkah, potem mora pobrati najvišjo la- voriko tudi v konkurenci članic. Razumljivo je, da so bile te na- povedi brez osnove in da ni- so upoštevale tistih, ki so do- segle dosti višjo kvalitetno stop- njo. Ti in podobni so namreč po- zabili na Derendovo. Kristanovo in ostale, če bi posegle v boj za najvišja mesta. Zato je tretje mesto Halke Šušteršičeve na tem prvenstvu več kot zadovoljivo, vsekakor pa zrcalo realne raz- vrstitve. Isto velja za Kristo Šornovo, ki je nastopila pri juniorkah, čeprav je na tekmovanje odšla brez pretenzij za osvojitev naj- boljših mest. V skupini 23 mla- dih drsalk je zasedla častno pet- najsto mesto. KRATKE ŠAHOVSKE Кћ turnirju tretjekategornikoT v Celju so drugo kategorijo do- segli le trije šahisti: Golob, Po- trata in Brinovec. Na rednem mesečnem brzo- turnirju za mesec januar je zmagal Lubej pred Ojstrežem in Bervarjem. Na okrajnem brzopoteznem turnirju posameznikov, katere- ga se je udeležilo trideset igral- cev, je zmagal Milan Ojstrež z devetimi točkami, ostala najbolj- ša mesta so dosegli: Draksler in Štrajher 8, Pešec 7 in pol, Djurkovič 7, Bervar 6 in pol itd. S. P. Katere smuči bodo hitrejše Takšna in podobna vprašanja so si zastavljali mladinci in pio- nirji pred začetkom smučarske- ga tekmovanja, ki ga je na Lib- ni pri Vidmu-Krškem organizi- ral odbor osnovne organizacije Zveze mladine Dolenja vas. Mladinci in pionirji so tek- movali na kombinirani progi, kjer so se prepletale prvine smu- ka, slaloma in teka. Pri mladin- cih je zmagal Henrik Molan pred Martinom Drugovičem ter Iva- nom Zorkom. Med pionirji pa je najboljši uspeh dosegel Janko Debeljak; medtem ko se je na drugo mesto uveljavil Anton Rupret, je bil Stojan Renko tret- ji- Razen tega so se pomerili tu- di v skokih. MLADINCI: 1. Mar- tin Drugovič, 2. Henrik Molan, 3. Karel Medvešek. Najdaljši skok v tej skupini je imel Dru- govič in sicer osem metrov. PI- ONIRJI: 1. Stojan Renko, 2. Jan- ko Debeljak, 3. Franc Zorko. Po dolžini skokov se je med pio- nirji najbolj izkazal zmagova- lec, ki je pristal pri 7.1 metra. Svobodni gozdovi Ker so vedeli, da Ntimci lahko e&z nekaj že pridejo, so se lotili dela. Očka in Grega sta se lotila stroja, mamica pa je zavila nekaj Posode in hrane ter vse skupaj natlačila v «voj nahrbtnik. Visoko nad Studenci je Grega svoj čas ku- oal oglje. Tam zraven si je postavil Dajio, ki Je bila na zelo skritem mestu. Tja so se sedaj 'lamenili, da odidejo. ^ **Samo najnujnejše!« je opozarjal Grega. ^Pot je strma in naporna.« Ko so bili s svo- jimi pripravami gotovi, so si oprtali nahrbt- in odšU. Pot je bila zares strma. Prava kozja steza. Dokler so bili med drevjem, so se hitro vzpe- njali v hrib. Tudi se jim je mudilo, ker bi jih Nemci utegnili presenetiti. Kaj kmalu so imeli gozd za seboj, znašli so se v skalah, ki jih je samo tu in tam preraščalo skrivenčeno bo- rovje. Pot je bilo treba skrbno izbirati. »Da kdo ne omahne I« je Grega nenehno opomi- njal na nevarnih mestih. Bilo je zares ne- rodno. Ce bi se breme, ki so ga nosili na ramah, nagnilo na stran, bi nes|-ečneža po- tesrnilo za seboj. Saj bi bilo prijetno, ko bi ne bilo treba toliko nositi, je pomislil Jurček, ko so po- sedli, da so se odpočili. »Tamle je Barka,« je Jurček s prstom pokazal Ostoju, ko je z očmi poiskal znane skale in tolmun, ki je ležal pod kolibo. Počitek je bil kratek, vse prekratek za Jurčka, ki je imel ramena razbolela in kite nategnjene, da se mu je zameglilo pred očmi, ko se je spet dvignil. Hodil je s sklonjeno glavo in ves čas grledal v pete Ostoju, ki je stopal pred njim. V grlu ga je peklo in ni bilo niti kaplje vode, da bi si potešil žejo. CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 22. februarja 1963 Industrijskol rudorska sold Industrijsko rudarska šola v Velenju je v svojem 5-letnem obstoju dosegla vrsto priznanja vrednih uspehov. Danes se v njej izobražuje 418 učencev. Sola ŠOŠTANJ POTREBUJEJO 1,4 MILIJONA j DINARJEV 1 Knjižnica v Šoštanju že vrsto let Izredno uspešno posluje pod vod- stvom knjižničarja tovariša Laha. Skupno je v knjižnici nekaj čez 4.000 knjig in je podružnica matične knjiž- nice v Velenju. Kljub veliki stiski s prostori, saj ima že dlje časa en sam prostor, pa ima knjižnica okrog 120 stalnih bralcev. Le v zimskem času ве to število povzpne. Ker pogrešajo Soštanjčani čitalnico, je v letošnjem predračunu oprema novega, sodobno urejenega prostora, ki bo služil za či- talnico. Ce bodo predvidena sredstva na razpolago, potem bo Šoštanj s tem pridobil nekakšen klubski prostor, kar Je doslej bilo nerešljivo. ODKUPILI BODO 200 ha ZEMLJE Kmetijsko gospodarstvo SaJek v Ve- lenju bo v letošnjem letu povečalo ob- delovalne površine kar za dobrih 200 hektarjev zemlje. Glavnino te zemlje bodo uporabljati za pridelovanje povrt- ttin, in to celih 35 hektarjev. Doslej so imela v gla.vnem zemljo po obronkih Sai- leške doline, z letošnjim odkupom pa bo- do močno posegli v bogat ravninski predel Družmirje, delno pa bodo odkupovali tu- di v okoMci Saleka. Se vedno pa KG Salek ne zmore kriti vseh potreb po mleku v Velenju in Šoštanju. Zaenkrat imajo okrog 450 odjemalcev, še mnogo pa je tistiJi, ki ne pridejo na vrsto. Upajo, da bodo letos ali vsaj prihodnje leto. reišili ta problem. LETNA KONFERENCA ZKS V ŠOŠTANJU Te dni potekajo v osnovnih organi- zacijah Zveze komunistov šoštanjske občine letne konference, ki bodo predvidoma zaključene do 1. marca. Za večino konferenc so osnovne or- ganizacije imele predkonferenčne se- stanke, na katerih so se pogovorile o vsebini poročila in kritično osvetlile dosedanje delo. Prav tako pa so do- bršen del razprav posvetili kadrov- skim vprašanjem. Velenjski kruh že dlje časa je tako preskrba s kruhom kot kvaliteta kruha v Velenju dokaj problematična za- deva. Razumljivo je, da niso tr- govine krivci, če ob najrazlič- nejših urah postrežejo potrošni- ka z odgovorom, da žal ni več kruha. Vzrok je v tem, da se pre- bivalstvo Velenja vsak dan veča, medtem ko ostajajo kapacitete za peko kruha enake. Stara ob- stoječa pekarna v Velenju je preobremenjena in potreba že kar krepko trka, da se končno reši ta problem. Nujno bo treba čimprej razširiti njene proiz- vodne zmogljivosti. To pa bo možno le z novograd- njo, o kateri že govore, vendar zaenkrat še niso pristopili k iz- delavi načrtov. Treba bo še re- šiti nekaj bistvenih vprašanj med občino in podjetjem «Ve- Ježitarjem«, in to predvsem gle- de investicij. Jasno pa je, da to spričo obstoječega stanja ne sme biti zadeva let, temveč le enega ali največ dveh let. Posledica preobremenjenosti pekarne je tudi slabo pečen kruh. Dogodilo se je že, da so velenjski potrošniki prihajali na- zaj v trgovino in se pritoževali zaradi plesnivosti kruha. Posebno to zadnje je šlo kljub pritožbam kar nekako mirno mi- mo in potrošnik je bil tisti, ki je moral pač vgrizniti v to »grenko jabolko«. samostojno podjetje je samostojna ekonomska enota z lastnim vzdrževanjem. V njenih vrstah pa je letos pr- vič tudi srednje tehnična rudar- ska šola ter višja poklicna šola za starejše prvopisane kopače, ki traja dve leti. Osnovo šole pa tvori poklicna triletni šola za rudarsko in ko- vinsko stroko. Samo v vrsti od- delkov te šole je okrog 300 di- jakov. Ker je pouk razdeljen na teorijo in prakso in dijaki v pr- vem letniku delajo dva dni v ja- mi, v drugem in tretjem pa šti- ri dni tedensko v jami, je ra- zumljivo, da so ti dijaki po kon- čanem šolanju izredno dobri ru- darji, ki lahko že s prvim dnem začno s samostojnim delom na jamskem čelu. Doslej je ta šola dala svojemu podjetju-rudniku lignita — že dve generaciji, letos pa je na vr- sti tretja. Izredno tesna poveza- nost dijakov s celotno proizvod- njo in problemi podjetja ter go- spodarjenje znotraj same šole sta osnova za čimboljšo usposo- bitev mladih ljudi, ki po kon- čani šoli ne obvladajo zgolj teo- retičnega ali praktičnega znanja, temveč so že vraščeni v kolektiv ter sposobni prevzeti odgovorna delovna mesta. Šola se vzdržuje z delom na šolskih jamskih čelih, ki dajejo letno okrog četrt milijona ton lignita. Tako znaša letošnji plan šole 240.000 ton lignita. Šola pa ima tudi lastne delavnice. V od- nosu do podjetja plačuje najem- nino in plačuje vse ostale da- jatve. Primer delovnega društva Turistačino-olepševalno društvo v Velenju je v šoštanjski občini eno najdelavnejših, saj je v raz- meroma kratkem času pod pred- sedstvom tovariša Mitja Lapa imelo že 11 rednih sej, na katerih so reševali nešteto problemov ve- lenjskega turizma. MLADINSKI KLUB V VELENJU Kot vsepovsod drugod so tudi v Velenju problem zase prosto- ri za razvedrilo šolske mladine. Delavski klub je postal tako obiskan, da za številno šolsko mladino (menimo predvsem osnovnošolsko) v njem ni prave- ga prostora. Razumljivo pa je, da delavski klub ne more nuditi tistega razvedrila mladim, kot jim je potrebno, zato je upravni odbor velenjske Svobode na zad- nji seji sklenil, da majhno dvo- rano (pod odrom) preuredi v mladinski klub. Opremo zanj že imajo, kar je nedvomno lepa Drednost pred tistimi številnimi era ji, ki nimajo niti kluba za odrasle. V klubu bodo imeli televizor, prav tako pa tudi stalno lutkov- ne igre, kar je izredno priljub- ljena oblika otrok. Delo z mla- dino v klubu bo usmerjeno. De- lili pa bodo mladino v dve sku- pini, in sicer v predšolsko in šol- sko (kjer bodo zajeli v glavnem dijake do 5. razreda osnovne šo- le). Vsem tem oblikam pa bodo v bodoče še priključili pravljični kotiček, za katerega je že sedaj veliko zanimanje. Ker pa to ter- ja predvsem dosti dela odraslih, so sklenili, da bodo v to dejav- nost pritegnili čimveč prosvetnih delavcev, ki so spričo številčno- sti slabo zastopani v vrstah Svo- bode. Na zadnji seji so razpravljali o proračunu, ki bo v letošnjem letu resnično da izredno visok. Zave- dajo se,,da lahko le s primernimi investicijami urede vse tisto, kar bo gosta — turista ne le privle- klo, temveč tudi v prihodnje vabi- lo. Tako predvidevajo samo za dokončno ureditev velenjskega je- zera okrog 27 milijonov dinarjev. Uredili bodo kopališče za tisoč kopalcev ter zgradili slačilnice, nov stolp, tobogan ter prevoz s čolni, sočasno pa bodo jezero obogatili z ribami za boljši ribo- lov. V načrtu imajo tudi kiosk za prodajanje spominčkov, slik in drobnih turističnih predmetov. V letošnjem letu bodo tudi po- stavili več turističnih tabel, ki bo- do goste opozarjale na bližnje znamenitosti in lepote. Sklenili pa so, da bodo vplivali na trgovino, naj bi v poletnem času tudi v ne- deljah imela vsaj eno posloval- nico odprto. Te dni pa bo dotis- kan prospekt Šaleške doline v nakladi 40.000 izvodov, kar bo ne- dvomno doprineslo k razširjanju turistične dejavnosti Šaleške do- Une. Vec pozornosti gasilcem Gasiilsiko društvo v Šentjurju je pred nedavnim imelo svoj občni zbor, na katerem so ob številni udeležbi premleli nešteto proble- mov, ki tarejo društvo. Tako so ugotovili, da dmajo premalo vod- stvenega kadra, prav tako pa tudi orodja in opreme, ki je zelo po- manjkljiva. Društvo je zadnja leta dobilo vse premalo sredstev, da bi bilo zmožno te napake odstraniti. Zal ise ostale družbenopolitične or- ganizacije premalo zanimajo za ga- silsko dejavnost, o čemer najzgo- vorneje priča izredno slab odziv vseh povabljenih predstavnikov. Članstvo opravlja važno nalogo, saj je s pravočasnimi intervencija- mi obvarovalo dokajšnja družbena sredstva. Za isvojo 40-letno prositovoljno dejavnost sta na občnem zboru pre- jela priznanje tovariša Matevž Ga- šperšič in Ivan Cretnik. A. Á. TEČAJ ZA GASILSKE PODČASTNIKE Okrog 1500 članov deluje v 15 gasil- ekih društvih v morirski občini. Najbistvenejša tekava je do nedavna bila pomanjkanje podčastniškega kadra, prav zato je občinska gasilska zveza, pod okriljem okrajae im republiške, pripravila l6-dnevni seminar. Osem- najst obiskovalcev je uspešno končalo in tako imajo vsa društva sedaj dovolj podčastnikov. Z NAŠIH CEST Čeprav me je mraz pošteno grU ze/ v lica in sem glavo vlekel in stiskal med ovratnik, sem ven- dar zastal oh pogledu na mlade- ga cestarja Ivana Novaka, ki je zmerno, a vendar nenehno krčil gaz skozi dobrih pol metra de- belo snežno-ledeno gmoto. Bilo je na letuškem mostu. Top- la bunda je visela nekaj deset metrov nazaj na ograji mostu. Poprosil sem ga za ogenj in ko sva družno prižgala, sva navezala kratek pogovor. # Čudim se, da opravljate de- lo brez rokavic. Ali vas ne zebe? Ф Zebe me že, toda delo sča- soma ogreje človeka. Poleg tega pa se tudi navadiš na mraz. Vidi- te, moje delo je takšno, da sem pač privezan na cesto. Opravil je nešteto. V teh dneh pač ne veš, kje hi zagrabil, vsepovsod bi bilo treba. # Ja. Letos vam je zima pod- kurila. Zanima me, koliko je bilo pri vas snega? Ф Doslej sem ga nameril 90 centimetrov. Takšne zime pač že nismo imeli dolga leta. Jaz je vsaj ne pomnim. Џ Tudi jaz ne. Saj je zima že prekoračila svojo časovno ob- vezo. Prav danes je točno tri me- sece, kar je padel sneg, mar ne? Џ Da. To krepko občutim. Sko- rajda nisem imel ene nedelje pro- ste. Cesta terja svoje in treba je opraviti. Oranje, lopatanje, tro- šenje soli in peska in znova oranje. So bili dnevi, ko sem de- lal po 12 do 14 ali celo več ur. # Kateri dan vam je v tej zi- mi najbolj ostal v spominu? # Ne bo težko. To je bila ne- delja, 3. februarja. Takrat sem trikrat oral sneg na relaciji 21 kilometrov. Hudo je bilo pred- vsem zato, ker sem moral na ora- nje kar iz maškerade. # Ce želit^ nam zaupajte, kaj poreko otroci, ko ste tako malo doma? # Zakaj ne. Obe punčki se močno hudujeta na sneg, ki jim ugrablja očka. Pravita, da zima ni nič lepa. Tako je to. Res pa je, da je zato plača neprimerno lepša in d^ .se vsaj na ta način lažje oddolžim otrokom. -ik S stoterimi vozili pregažen in »posoljen« sneg že kaže črne robove ceste, ki s svojimi nemimi, a zgovornimi potokazi vabi, kaže, usmerja. Prav tu je veliko križišče. V tri smeri vodi pot, in ob tej poti so bližnji in daljnji kraji. In kako začuda mamljivi so, zato ker nam niso vsak dan na doseg. Logarska dolina...! in še drugam. V hipu podoživiš redke, srečne trenutke, ki si jih doživel v prijetni družbi v Logarski dolini. Zahre- peniš, toda dolžnosti usmerjajo naša pota, kažipoti pa le vabijo. ^ Sonce, snežne strmine, višnjevo obarvani vrhovi, oddaljeno zamolklo grmenje plazu... da, toda kažipot je že mimo in mimo spominov človek hiti svojemu delovnemu cilju naproti. Dobro so začeli... Novi občinski odbor Socialistič- ne zveze v Mozirju je na prvi seji proučil sklepe, ki se v glavnem nanašajo na gozdarstvo, kmetij- stvo in turizem. Tako je najosnov- nejša naloga krepiti podružablja- nje kmetijske in gozdne proizvod- nje, posebno skrb pa bodo posve- tili turizmu. O davčni politiki so bili mnenja, da naj bi vsebovala štiri lestvice, kar bi omogočalo re- alnejšo obdavčitev. Sklepe bodo razposlali vsem krajevnim organizacijam kot os- novo za program dela. Za predsednika občinskega od- bora SZDL so ponovno izvolili to- variša Matevža Požamika. R. Z. NESRAMNOST BREZ PRIMERE Tovariš urednik, nikakor ni naš namen, da bd »obi- rali«, a v naši vasi — v Cerovcu — imamo primer neke ženske J. D., ki ni znana le po svojem skrajno nesramnem odnosu do vseh sose- dov, temveč tudi po fizičnih obra- čunavanjih in po grdem odnosu do svoje in svojega moža matere. Sočne psovke so njena pogovor- ni jezik, kazen za pretep pa še je ni spametovala. Pred nedavnim je moževo mater polila s pomijami in jo obkladala z najgršimi izrazii, po- leg tega pa ščuva svojd hčerki, da z njo vred zmerjata staro mater. Vsi vaščani se zgražamo nad takš- nim odnosom itn premišljujemo, kaj bi biio treba storiti? F. J. MOZIRJE LANI: USPEŠEN ODKUP ŽIVINE V mozirski občini so živinorejci z rejo plemenske in klavne živine dosegli viden napredek. Kmetijska zadruga je lani odkupila več kot tisoč ton živine. V zasebnem sek- torju so odkupili 788 ton, od tega 330 t pogodbeno vezanih, medtem ko je kmetijska zadruga dala na trg 215 ton živine. Od celotne ko- ličine pa je odpadlo na izvoz 410 ton. V letošnjem letu predvidevajo za 100 ton večji odkup. R.Z. POKONGRESNE KONFERENCE ZMS V MOZIRJU Na zadnjem plenumu občinskega ko- miteja Zveze mladine v mozirski občini, so razpravljali o pokongresni dejavnosti mladine in sklenili, da bodo v zadnjih dneh februarja imeli v vseh aktivih po- kongresne konference ter seznanili mladino s kongresnim materialom in problemi v komuni. 3. marca pa bo ob- činska konferenca z bistvenim poudar- kom mladine v kmetijstvu in gozdar- stvu ter izobraževanju mladih. Za dvig idejne vzgoje bodo v marcu organizirali 2 oddelka šole za življenje. V ZLATECE NE DOSTAVLJAJO POŠTE 1 Tovariš urednik! Že dlje časa služim kadrovski rok v Šabcu in nikakor ne mo- rem doumeti, da v zadnjem času ne dostavljajo več pošte v vas Zlateče pri Šentjurju. Vas je res- nično oddaljena od pošte, vendar pa je že dlje časa pismonoša puščal pošto kar pri eni hiši in to tudi, če je bilo priporočeno pismo. V zadnjem času niti tja več ne prinaša. Marsikatero moje pismo ali razglednica se izgubita. Ne vem ali je to prav ali ne, vse- kakor pa se čikim prikrajšanega. Tržan Marjan, V. P. 5758, Šabac KOMU PRIPADAJO POLIVINIL VREČKE Tovariš uredniki Morda je to le malenkost, vendar že dlje časa opažam v trgovinah čuden pojav, ki po mojem mnenju ni v redu. Marsikateri izdelki so dandanes v lepih, modernih zavitkih, predvsem pletenine so v poldvinil vrečkah, ki j'h potrošnik pač ne dobi, čeprav so vračunane v ceni. Pred dnevi sem v Celju kupila dve ženski bluzi in sem dobila vrečke le na posebno intervencijo. Ko pa sem odšla k blagajni, je pro- dajalka pri zavijanju vzela eno vrečko. To sem seveda odkrila šele doma. Zdi se mi, da bi lahko enkrat trgovci pojasnili, kdo dobi te vrečke, za katere smo potroiniktj oguljulani. P. R. ŠMARJE BOLJSI POGOJI Pred dnevi je aktiv prosvetnih delaT- cev-komunistov šmarske občiue obrav- naval predlog o reorganizaciji šolske mreže, osnovanju finančnih centrov in novih merilnih delitev osebnih dohod- kov. ZediniJi so se, da s 1. marcem prične delovati pet finančnih centrov, s čemer bodo šolski upravitelji pridobili na^ času za večje poglabljanje v peda- goško delo. Te dni pa bodo na sestankih krajevnih organizacij SZDL podali pred- log za novo šolsko mrežo. Kot taže, bodo naslednje osrednje šole: Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Pristava, Podčtrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje in Lesično. To združevanje bo vneslo tudi v ocenjevanje prosvetnih delavcev nova merila, velika večina šoloobveznih otrok pa bo pridobila nor- malne učne pogoje. ZAŽELENA JE VECJA MN02ICN0ST y laški občini lahko trdimo, da Sole kljub uspehom pri pionirskih igrah niee dosegle množičnosti, saj je ^veliko šte- vilo pionirjev, ki niiso vključeni v to tekmovanje. Res je, da so uredili nekaj šolskih igrišč, nabavili športne rekvizite, bi lahko storili pač še več. Kaže, da na nekaterih šolah podcenjujejo to dejav- nost. Seveda pa je vzrok tudi ▼ slabem stiku obč. odbora jugoslovanskih pio- nirskih iger s posameznimi odredi. V bodoče bodo temu problemu morale ob- robne šole posvetiti večjo po«>rnoet. MLADINA JE STORILA NAJVEČ PREKRŠKOV Tudi v šmarslii občini Je, podobn* kot drugod, največ cestno-prometnih prekršlcov. Tako je, po besedah sod- nika za prekrške tovariša Jazbinska» teh primerov kar slaba polovica od 1200 skupnih primerov. Promet se tudi na Smarskem naglo razvija, medtem ko so ceste slabe, ozke, makadamske. Opazen pa je tudi porast objestnosti in lahkomiselnosti mladih, ki kalijo javni red in mir. Predlanskim jih je bilo največ v Rogatcu, letos pa je drugače. Vzgojni ukrepi so pomagali! Zanimivo je, da največ prekrškov store mladi občani, in to med 18 in 21 letom starosti. Vredno bi bilo, da bi se ob tem gospodarske in družbeno- politične organizacije zamislile. Niso redki primeri, ko se mladoletni pre- stopniki znajdejo že petič ali cel« osmič pred sodnikom. In kaže, da no- bena kazen ne zaleže! Prav zato bi morali takšne prestop- ke obravnavati tudi v delovnih ko- lektivih in temu primerno ukrepatL 4000 NAROČNIKOV PREŠER- NOVE DRUŽBE Sindikalna podružnica Železarne v Storah ima že deset let poverje- ništvo Prešernove družbe. Vsako leto na novo izvolijo 18 poverjeni- kov, ki skrbijo za razširjanje na- ročnikov. V desetih letih so tako pridobili 4000 naročnikov, kar vse- kakor nii mala številka. Razen tega pa je v vrstah ko:lektiva 10 naroč- nikov na Obzornik m 20 na zbirko Ljudske knjige. Poverjeniištvo ves čas usipešno vodi tovariš Friderik. Jernej šek, dolgoletni òlam izvršne- ga odbora sindikailme organizacáije^ MALA KRONIKA Laško v PRETEKLEM TEDNU SO SE NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA LAŠKO POROČILI Koželj Bogdan, strojni ključavni- čar iz Ogeč št. 25-a in Arzenšek Ma- rija, geometerski tehnik iz Vrbnega pri Šentjurju 6. Krajno Janko, mizar iz Niršinci št. 25 pri Ljutomeru in Kovač Pavla, natakarica iz Laškega, št. 316. Span Ivan, rudar iz Hrastnika in Kuhar Jožefa, gozdna delavka iz Lahovgrabna 31. UMRLI Son Mihael, star 84 let, upokojenec iz Plazovja št. 1. Kupec Jože, upoko- jenec, star 58 let, iz Rečice št. 156. Soter Julijana, stara 72 let, upoko- jenka iz Rečice št. 3. Šentjur pri Celju v času od 9. do 16. februarja se Je rodila samo ena deklica. UMRLI Zlender Franc, kmet iz Loke pri Zusmu, star 59 let. Zlof Marija, roj. Drobne, kmetovalka iz Dobrine, sta- ra 53 let. POROKE Recko Alojz, poljedelec iz Jelc in Gradič Štefanija, poljedelka iz Gorice pri Slivnici. Plahuta Mihael, polje- delec iz Straške gorce 34 in Planko Marija, tkalka iz Straške gorce. Zup- nek Alojzij, varilec iz Botričnice in Povalej Olga, poljedelka iz Šentvida pri Grobelnem. Mulej Franc, steklo- pihač iz Rog. Slatine in Obrez Sta- nislava, delavka iz Bezovje pri Šent- jurju. Kosaber Anton, poljedelec iz Javorja in Voga Angela, poljedelka iz Turnega. Gradišnik Kari, poljedelec in Rabuza Olga-Ana, poljedelka iz Skarnic, ženin iz Velikih Gorele. Krajne Alojz, delavec iz Rifnika in Magdalene Ana, prešivalka iz Hru- ševca. Gračnar Mirko, delavec iz Go- rice pri Dobjem in Rabuza Karolina, poljedelka iz Suhega. Palčnik Janez, poljedelec iz Poiane in Kolman Jože- fa, poljedelka iz Lok pri Planini. Voga Jožef, delavec iz Javorja in Skale Jožefa, poljedelka iz Javorja. Zorič Anton, delavec iz Sedine št. 13 in Zidanšek Ljudmila, poljedelec iz Zaloga pod Uršulo. Mozirje Na območju občine Mozirje so v času od 10. do 16. februarja RODILE Kaker Marija, kmetovalka iz Pri- moža št. 59, dne 9. 2. 1963 sina — Franca. POROKE Poročili so se dne 16. 2. 1963 v Mo- zirju: Vrhovnik Franc, ključavničar iz Lok pri Mozirju št. 36 in Pečnik Ivana, šivilja iz Ljubije št. 76. Vr- hovnik Ivan, delavec iz Lok pri Mo- zirju št. 36 in Brinovšek Margareta, kmečka delavka iz Ljubije št. 27. V Nazarju: Celinšek Mirko, šofer iz Sp. Rečice in Mihelič Amalija, usluž- benka iz Nazarja št. 56. V Ljubnem Vratnik Franc, kmet Iz DobrovelJ in Blekač Marija> kmečka delavka iz Okonine št. 39. Kumprej Martin, mizar iz Tera št. 38 in Jor- dan Ana, kmečka delavka iz Tera št. 32. V Gornjem gradu: Urbanč Franc fs Avstralije po pooblaščencu in Kun- terič Marija, gospodinjska pomočnica iz Tiroseka št. 51. V Rečici ob Savinji: Orlovič Jevto, elektrotehnik iz Ljubljane, Cesta ▼ Mestni log št. 15 in Kolenc Vida-Ana, lesnoindustrijski tehnik iz Sp. Rečice št. 16. UMRLI umrli so: v Rečici ob Savinji, dne 12. 2. 1963 Faganel Marija, roj. Stakne, gospodinja iz Rečice ob Savinji 78, stara 76 let. V Kokarju Šinkovec Ka- tarina, gospodinja iz Kokar št. 9» stara 64 let. Slovenske Konjice od 1. 2. do 16. 2. 1963 V tem času so se rodili trije fantje in dve deklici. POROČILI SO SE Franc Jelenko, poljski delavec ia Strmca in Frančiška Kovše, poljska delavka iz Skomarij. Bogomil Cander, strojni kovač in Marija Pristovšek, delavka, oba iz Stranic. Jožef Sraj, tov. delavec in Marija Cigler, trgov- ska pomočnica, oba iz Lušečke vasi. Stefan Pozeb, poljski delavec in Mi- lena Furman, poljska delavka, oba iz Konjiške vasi. Kari Artič, delavec iz Gabrovnika in Rozalija Višnar, polj- ska delavka iz Tepanjskega vrha. Jo- žef Staube, delavec iz Polen in Šte- fanija Fijavž, delavka iz Slov. Konjic. Franc Gaber, upokojenec in Marija Marš, gospodinja, oba iz Starih Sle- men. Peter Kolšek, delavec iz Laške- ga in Marija Pučnik, bolničarka is Stor. Jovan Pešut, delavec iz Bele Lose in Helena Orož iz Slov. Konjic. Emilijan Brglez, poljski delavec in Martina Draksler, poljska delavka,, oba iz sp. Grušovelj. Alojz TiC, tapet- nik iz Skale in MarijaPukl, otroš. ne- govalka iz Prevrata. Frančišek Lav- bič, zidar iz Laz pri Dramljah in Ga- brijela Kralj, poljska delavka iz Brez- na. Franc Sojč, poljski delavec in An- gela Kamenik, poljska delavka, oba iz Ljubnice. Jožef Pušnik, poljski de- lavec iz Sp. Doliča in Ana KričaJ, poljska delavka iz Hudinje. Anton Jančič, kmet iz Grašovc in Ljudmila Skok, poljska delavka iz Brezna. Ja- nez Sevšek, delavec iz Oplotnice in Anica Korošec, uslužbenka iz Gracie. Vincenc Skok, delavec iz Loške gore in Ana Rožen, poljska delavka iz Zg. Zreč. Feliks Stefan, uslužbenec iz Bezovja in Bernardka Ravnjak, polj- ska delavka iz Padeškega vrha. Franc Polh, poljskj delavec iz Podob in Viktorija Bfumec, poljska delavka iz Klokočovnika. Anton Bezget, kmeto- valec in Marija Arbeiter, poljska de- lavka, oba iz Licenc. UMRLI Jakob Bezenšek, upokojenec, star 59 let, iz Slov. Konjic. Julijana Ru- dolf, preužitkarica, stara 84 let, la Slov. Konjic. Martin Stermšek, oskr- bovanec, star 85 let, iz Slov. Konjic. Franc Cugman, upokojenec, star 80 let, iz Brezij pri Ločah. FranClSka Iršič, gospodinja, stara 68 let, iz Hu- dija. Marija Knez, preužitkarica,. CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 22. februarja 1963 DOM OSKRBOVANCEV ObLO CELJE, POLZELA razpisuje delovno mesto ekonoma v GRMOVJU. Pogoji: Srednje šolska izobrazba aU visoko kvalificirani trgovski delavec s petletno prakso. Delo je samostojno. Upravni odbor Kmetijske zadruge Slovenske Konjice razpisuje delovno mesto REVIRNEGA GOZDARJA v Vitanju Pogoj: a) gozdarski inženir z najmanj 2 leti prakse ali b) gozdarski tehnik z najmanj 5 let prakse. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Samsko stanovanje je zagotovljeno, družinsko pa bo na razpolago v letu 1964. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. * nudi za takojšnjo dobavo in pod zelo ugodnimi kre- ditnimi pogoji: KAMIONET Zastava 615/b, nosilnost 1,51, cena 2,900.000 KAMIONET Zastava 620/b, nosilnost 21, cena 3,120.000 FURGON Zastava 1100/TF, nosilnost It, cena 2,495.0000 Kreditni pogoji: a) enoletni kredit v 4 obrokih s 25 "/o lastno udeležbo in 7 % obresti. b) triletni kredit v 6 obrokih, 50 % lastna udeležba in 7 % obresti. Pri nas lahko nabavite tudi ostale tipe vozil Zastava, dalje vozila tovarne TAM Maribor, IMV Novo mesto in to po tovarniških cenali. Predno se odločite za nakup, zahtevajte neobvezno po- nudbo. — Informacije na teléf. št. 24-74. \ Se priporoča »-AVTOMOTOR-« Celje. GASTRONOMSKI KOLEDAR St. U Od sobote, dne 23. 2. 1963 do petka, dne 1. 3. 1963 din Sobota, dne 23. 2. 1963 Srnin hrbet ali stegno v divjačinski omaki z doma- čimi širokimi rezanci 200—821 PiSčančeva obara s parmeza- novimi žličniki ali zabel j enim krompirjem 150—256 Polenovka (Bakalar) na dalma- tinski način 200—300 Kremove rezine Evropa 70 Nedelja, dne 24. 2. 1963 Piščancev paprikaš z domačimi širokimi rezanci 150—258 Salonska plučka s tirolskim cmokom 120—180 Gobja juha z ajdovimi žgancl 100—150 Kremove rezine Evropa 71 Ponedeljek, dne 25. 2. 1963 Domača pečenica s kislo repo ali zeljem 140—24» Pičet s prekajenim svinjskim mesom 12в—18t Pašta fižol 90 Kisle plučke s krompirjem 90 Orehova potica ^* Torek, dne 26. 2. 1963 | Telečji perkelt s širokimi rezanci 120—18« Szekely golaž z zabel j enim krompirjem 120—18i Sarma s smetano s slanim krompirjem 120—18»! Prekajeno s kislim zeljem ali repo 140—260 Penasti zvitki s sladko smetano 70 Breda, dne 27. 2. 1963 Kmečka pojedina 250—350 Pečenica s kislo repo ali zeljem 140—240 Štajerska kisla juha z ustrezno prilogo 100—150 Domača krvavica s kislim zeljem ali repo 120—180 Penasti zvitki s sladko smetano 70 Četrtek, dne 28. 2. 1963 Matevž s prekajenim svinjskim mesom 160—260 Plščančeva rižota s parmezanom 120—220 Gobja juha z ajdovimi žgancl 100—150 Srbska pileča čorba 70—120 Polnjeni krofi — fiancati 40 Petek, dne 1. 3. 1963 Morske ribe po izbiri T Kalamari rižota s parme- zanom 120—220 Golaževa juha z ustrezno prilogo 80—120 Sirovi kuhani štruklji 70—120 Jabolčni zavitek 70 Vse naše cenjene goste obveščamo, da smo znižali postrežnlno v vseh na- ših obratih od 15 na 10%. v točilnici ste postreženi z jedrni in pijačami brez postrežnine. Vabimo vas na maškerado, ki bo v soboto, 23. 3. In v torek, 26. 2. 1963. Priporočamo se za Vaš obisk. Kolektiv hotela Evropa Celje »METALKA« TRGOVSKO IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJB Ljubljana, Titova 24 SPREJME vojence za uk v železninarsko tehnični stroki Pogoj: končana popolna osemletka s prav dobrim ali dobrim uspehom. Pismene ponudbe z zadnjim šolskim spričevalom dostavite na naslov: »METALKA« Ljubljana, Titova cesta 24. TOVARNA TEHTNIC CEUB sprejme naslednje sodelavce: 1. KNJIGOVODJO — pogoj: Ekonomska šofta aili пвророЗпа wedinije loia in 3-Jetna prakisa v knjigovodstvu j 2. ADMINISTRATORKO za tehnično službo f — pogoj: admimiistrativna šola ali nepopolna srednja бо1а in 3-1 etna praiksa v administraciji i 3. 5 DELAVCEV za proizvodne EE ključavničarske stroke — pogoj: odslužen kadrovsiki rok v JLA in telesno ter duševno zdravi in sposobni za priučitev na delovnih mestih. Ponudbe sprejema seifcretariiait podjetja do zasedbe delov- nih mest. S prostiimd etanovanjá podjetje ne raizpolaga. ' TOVARNA TEHTNIC CEUE ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica mirnik franca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence in ga spremili v tolikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Prost. gas. društvu Drešinja vas za vso pomoč, govornikom za prisrčne poslovilne besede, čč. g. duhovščini, godbi Ke- ramične industrije Liboje, Društvu upokojencev. Zahvalo smo dolžni tudi zdravniškemu in strežnemu osebju kirurgič- nega in internega oddelka v Celju, kjer je v zadnjem letu večkrat našel olajšanje za svoje težave. Žalujoči: žena Marija, sinovi Štefan, Karli, Franci z družino in hčerki Pepea z družino, Jelka z družino, brat, sestra ter ostalo sorodstvo. Drešinja vas, Vojnik, Nova Gorica, Celje in Zagreb, dne 19. februarja 1963. SDK pri Narodni banki FLRJ, podružnica Celje, razpisuje 2 prosti delovni mesti za naziv bančni uslužbenec Pogoj: končana ekonomska srednja šola ali njej enaka šola. Plača po Začasnem pravilniku o raz'delitvi sredstev za osebne dohodke uslužbencev in delavcev Narodne banke FLRJ. Prošnje naj se vložijo т sekretariatu podružnice do vključno 27. II. 1963. Služba družbenega knjigovodstva OBJAVE IN OGLASI kino KINO UNION i Do 24. 2. 1963 »MAMA, POSLUŠAJ 1 MOJO PESEM«, španski barvni * WSC film j Od 25. 2 do 26. 2, 1963 »ALI JE UMRL \ DOBER ČLOVEK«, jugoslov. film Od 27. 2. do 1. 3. 1963 »SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO«, zahodnonemški film j KINO METROPOL Od 23. 2. do 25. 2. 1963 »KRST RAKOC« in »PARTIZAN IGRA«, jugoslovan- ski film Od 26. 2. do 1. 3. 1963 »UGRABITEV SABIJANK«, ital. film CS MATINEJA 24. 2. 1963 »TOBY TAYLLER«, amer, barvni film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER v SAVINJSKI DOLINI 23. in 24. 2. 1963 »POTOVANJE Z BA- LONOM«, franc, barvni CSP film 27. in 28. 2, 1963 »V SOBOTO ZVEČER IN NEDELJO ^ШЋМЗШккЈШт.. gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 22. februarja 1963 ob 15.30: Ja- nez Zmave: JUBILEJ. I. šolski abonma. Vstopnice so tudi v pro- daji. Sobota, 23. februarja 1963 ob 15.: Erik Vos: PLESOCI OSLIČEK. Gostova- nje v Kostanjevici. sobota, 23. februarja 1963 ob 20: Cal- derón: SODNIK ZALAMEJSKL Go- stovanje v Kostanjevici. Ponedeljek, 25. februarja 1963 ob 19.30: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LA2NIVKA. Gostovanje v Krškem. Mladini do 16. leta neprimerno. Torek, 26. februarja 1963 ob 19.30: Ja- nez Zmavc: JUBILEJ. Torkov abon- ma. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 27. februarja 1963 ob 15. in 19.30: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LA2NIVKA. Gostovanje v Murski Soboti. Mladini do 16. leta nepri- merno. Četrtek, 28. februarja 1963 ob 17.: Ja- nez Zmavc: JUBILEJ. Abonma za upokojence. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 1. marca 1963 ob 19.30: Komor- ni oder: S. Beckett: POSLEDNJI TRAK in O Neill: HUGHIE. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. SLOVENSKO ljudsko gledališče spo- soja kostume za pustne prireditve dnevno od 16. do 18. ure. Za sposoj- nino je potrebna kavcija. koncerti Sreda, 6. marca: vecer ARIJ IN PESMI. — Ileana Bratuž — sopran, Jože Stabej — bas, Silva Hrašovec — klavir. Koncert je izven abonmaja. Predprodaja vstopnic v glasbeni šoli. Sreda, 13. marca: GLASBENI VE- ČER PROFESORJEV IN UČITELJEV GLASBENE SOLE. Izven abonmaja. Glasbena šola Celje službe STAREJŠA ŠIVILJA — kuharica gre v pomoč k manjši družini. Ponudbe na naslov Kolar Antonija, poštno ležeče Celje. STAREJŠA ženska gre v pomoč k manjši družini. Naslov v upravi li- sta. 1. MEDNARODNI SMUČARSKI PO- LETI V PLANICI! (22.. 23., 24. 3. 1963). V mesecu marcu enojnevni izleti z avtobusi in posebni- mi vlaki v Planico. Vstopnice in dovo- lilnice za prevozna sredstva bodo na- prodaj v poslovalnici Kompas — Celje. Za vse informacije glede Planice se obračajte na Kompas — Celje, tel. 23-50. Uprave vseh šoli Pravočasno prijavite vašo udeležbo za ogled smučarskii po- letov s posebnim vlakom. Cena prevoza 8 posebnim vlakom za dijaštvo je 92» din. Cena prevoza s posebnim vlakom za društva in kolektive je 1.1$в din. Cena prevoza s Kompas-ovim avtobu- som je 2.$00 din. V zgornjih cenah je vključen prevoz In vstopnica za ogled tekem. Prijave sprejema Kompais — Celje do 15. marca f%3. 2. DUNAJSKI VÉLESE jem: (od 1». do 17. marca, 1963) 3. KMETIJSKI SEJEM V VERONI! (v mesecu marcu) 4. FIRENCE — OBRTNIŠKI VELE- SEJEM (od 24. aprila do 14. maja 63) 5. PRAGA — SVETOVNO PRVEN- STVO V NAMIZNEM TENISU! (od 5. do 14. 4. 1963) 6. MILANO — MEDNARODNI VZORČNI SEJEM! (Od 12. do 25. apri- la 1963) 7. MÜNCHEN —• MEDNARODNI OBRTNIŠKI VELESEJEM! (od 16. do 26. maja 1963) 8. FIRENCE—RIM—NAPOLI! 6-đnevnl izlet v času prvomajskih počitnic! 9. PO TREH DRŽAVAH! Avstrija— Švica—Italija! 6-dnevni izlet v času prvomajskih počitnic! PROSVETNI DELAVCI! 1. LONDON—PARIZ! 6-dnevno pr- vomajsko potovanje. Kombinirani prevoz letalo - vlak. 2. CARIGRAD—SOFIJA! 9-dnevno potovanje z avtobusom v drugi polo- vici avgusta! Izdelane programe za oba potovanja Vam po želji dostavimo na Vaš na- slov. Za vse objavljene izlete Vam po že- lji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turisti- čno podjetje Kompas — Celje. Organi- siramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red- nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalue in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas — Celje daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, pro- daja razglednice, zemljevide, spominke, fUatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v posloval- nici: Kompae fy Celje Tomšičev trg 1 Telefon 23-50 kupim Kupim stensko uro. Naslov v upravi Usta. prodam PRODAM KUHINJSKO POHIŠTVO. Tovornik, Celje, Cesta na Dobra- vo 67. UGODNO PRODAM kompletno kom- binirano sobno pohištvo. Planine Fra- njo, Celje, Kocbekova S-III. ZELO POCENI prodam malo rabljeno kombinirano omaro, veliko okroglo mizo In stole — primerno tudi za kmečko hišo. Naslov v upravi lista. KUHINJSKO KREDENCO moderne oblike in malo rabljeno prodam po ugodni ceni. Fani Vidmajer, Žalec n. h. LEPO KUHINJSKO opremo prodam. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM 14. mes. starega psa volčjaka. Cena po dogovoru. Repin, Žalec 164. OPEL 52 prodam tudi na obroke ali zamenjam za FIAT 600. Bogataj, Ce- sta na grad 14, Celje. stanovanja ODDAM opremljeno sobo. Ogled v soboto od 15. do 17. ure. Naslov ▼ upravi lista. PRAZNO SOBO V Celju išče moški srednjih let. Naslov v upravi lista. STANOVANJE in hrano nudim mirni in čisti upokojenki. Naslov v upravi lista. ISCEM OPREMLJENO SOBO ZARA- DI ZAPOSLITVE v Celju, Medved Matevž, Trbovlje, Knezdol 33. OPREMLJENO SOBO S posebnim vhodom oddam dvema solidnima to- varišema ali tovarišicama. Naslov v upravi lista. SPREJMEM na stanovanje dva mirna uslužbenca. Soba Je centralno ogre- vana in ima ostale sanitarije. Na- slov v upravi lista. OPREMLJENO SOBO nudim ženski, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Po- nudbe na upravo lista pod »čista«. obvestila Olepševalno in turistično društvo Celje obvešča, da prireja v nedeljo, dne 10. marca gostovanje mariborske opere s Puccinijevo opero »MADAME BUTTERFLY* Vstopnice so v predprodaji od 25. 2. dalje v Turističnem informacijskem uradu, Stanetova ulica, poleg kina Metropol. Dne 14. marca prireja OTD preda- vanje Branka Senice »OD JAPONSKE CEZ AMERIKO V JUGOSLAVIJO« dne 5. aprila pa gostovanje zagreb- škega gledališča z opereto »MALA FLORAMY« PLANINSKO DRUŠTVO CELJE Vas vljudno vabi na svoj redni LETNI OBČNI ZBOR, ki bo dne 28. 2. 1963 ob 19.30 v stek- leni dvorani Hotela »Evropa«. ^ Upravni odbor razpisi Komisija za zaposlitev in odpust delavcev pri Servisu stanovanjske skupnosti »Center« Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 kleparja (KV) 2. 2 delavca 3. 1 zidarja (KV) 4. 1 zidarja (PK) Nastop službe pod 1. in 2. takoj, 3. in 4. od 1. aprila 1963. Prošnje vložiti do 8. marca 1963 raz n o OBVEŠČAM, da nisem plačnica dol- gov tov. HRASTNIK ADOLFA. KO- pačin Aglca, Celje. Dne 15. t. m. sem izgubila ROCNO URO od avtobusne postaje Celje do Šempetra. Poštenega najditelja pro- sim, da Jo vrne proti nagradi na na- slov: Novak Vilma, Šempeter 4a — nadvoz. UPOKOJENKO sprejmem v skupno gospodinjstvo. Naslov v upravi lista. 13 mesecev starega fantka dam ▼ oskrbo. Naslov v upravi lista. ZAHVALA V počastitev spomina držav, prav- nika v pok. dr. Joška Požar ja in Šol- ske upraviteljice v pok. Ivanke Zu- pančič je družina univ. prof. dr. A. Finžgarja poklonila obč. odboru Rde- čega križa v Celju znesek 5.000 aim. Lepa hvala! PLANICA 1963! V dneh 22., 23. in 24. marca 1963, k« bodo v Planici zopet poleti na 120 m skakalnici, organiziramo enodnevno avtobusne izlete v Planico za kolek- tive in posameznike. Cena prevoza In vstopnice je 2500 din za osebo. Za dijake organiziramo prevoï r Planico s posebnim vlakom. Cena prevoza in vstopnice Je 520 din n osebo. IZLETE — PREVOZE DOMA IN T INOZEMSTVO VAM IZVRŠIMO SO- LIDNO IN POCENI Z NAŠIMI TU- RISTIČNIMI AVTOBUSI. ZAHTBi VAJTE NASE PONUDBE! Se priporoča IZLETNIK cblje živinozdravniška dežurna slu2ba Dežurni veterinar od 23. 2. do 2. 3. 1963 KOŽELJ BOJAN, Celje, Kocenova 2-II (pri hotel »Evropa) te- lefon 25-67. Uredništvo in uprava (celjske- ga tednika Celje, Trg V. kon- gresa 5, poštni predal 152. Tele- foni 23-75 in 24-23. Tekočd račun pri Narodni ban- ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna — 400, četrtletna 200 din — inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov in objav do v»ake sre- de do 12. are. CLEVELAND- ameriška Ljubljana Bliža se spet čas, ko bodo prišli na obisk v staro domovino mnogi naši rojaki iz Amerike. Letošnji množični izlet bo organizirala Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) s sedežem v Chi- cagu. Izlet organizira upravnik dnevnika Prosveta Milan Med- vešek, po rodu iz Ža)bje vasi pri Novem mestu. Milan Medvešek piše tudi čr- tice in vodi tudi upravo editiega slovenskega mladinsikega meseč- nika Glas mladine (The Voice of Youth), ki ga izdaja prav tako SNPJ. Milan Medvešek poroča v >Prosveti« stalno o zanimivostih, ki jih bodo videli slovenski iz- letniki na izletu SNPJ v stari domovini. V Prosveto poroča o zanimivostih iz Slovenije tudi Mr. Frank Cesen iz Euclida pri Clevelandu. On je stalni dopis- nik chikaške Prosvete. Spremlja tudi kulturno življenje v Slo- veniji in poroča o raznih, novih tiskih pri nas. Dnevnik 3>Prosveta« ima vsako sredo tudi posebno ang^leško pri- logo za tiste člane, predvsem mladince, ki bolj težko obvla- dajo jezik svojih staršev. V Clevelandu izhaja angleški dnevnik »The Cleveland Press«, ki tudi stalno poroča o življenju in delu naših slovenskih rojakov, ki žive v Clevelatfdu in okolici. Ta list ima za naše pojme kar zavidljivo naklado: 350.000 izvo- dov dnevno. Posamezna številka doseže do sto strani, seveda je ta list tudi ekonomskega značaja, saj objavlja precej oglasov za najrazličnejša slovenska in dru- ga nodjetja v Clevelandu in dru- god. Clan redakcije »The Cleve- land Press« je tudi Slovencem dobro znani novinar Theodore Andrica. Po rodu je Romun, ob- vlada pa več jezikov, med dru- gim tudi slovenščino. On objavlja stalno pregled o delu^naših cle- velandskih rojakov. To je seveda v interesu lista, ki ima precej naših naročnikov. Theodore An- dr'ca je bil že večkrat v Evropi, dbiskal je tudi Jugoslavijo in prepotoval Slovenijo. Zato pozna dobro naše kraje in ljudi pa tudi naše razmere in zlahka spremlja naš napredek. Theodore Andrica je ST)osoben novinar, ki izdaja od časa do časa priročnike o Clevelandu. To mesto šteje okrog 800.000 prebi- valcev, med njimi je tudi kakih 50.000 Slovencev. Cleveland je najmočnejša slovenska kolonija v Ameriki. / Zgodovina mesta Clevelanda je v primeru z mnogimi našimi kra- ji po Sloveniji, pa tudi po Ev- ropi, razmeroma kratka. Mesto je bilo pred 180 leti še puščava in v nie j so gospodovali Indi- janci. Po sedanji glavni cleve- landski ulici St. Clair so pred dobrim poldrugim stoletjem pe- šačili in jezdili za plenom Indi- janci rodu Erie, ki so imeli v teh predelih svoja odlična lovišča. Branili so jih pred drugimi in- dijanskimi rodovi. Za to pokra- jino ob jezeru Erie so se že leta 1701 potegovali tudi Francozi in Angleži. Belci so ustanovili v tej pokra- jini, kjer se danes razteza Cleve- land, najprej malo trgovsko na- selbino, ki so jo postavili na ustje male reke Cuyahoga leta 1786. Deset let pozneje jo je za- čel utrjevati za-stopnik trgovske družbe Connectitut Land kompa- nije Moses Cleveland. Po njem je dobila nova naselbina svoje sedanje ime Cleveland. Nove belopolte naselnike so pač pri- vaibljala bogata prirodna ležišča raznih rud, zlasti železa in pre- moga. V letih med 1850 in 1860 so tu začeli graditi prve želez- nice. Tedaj so prišli v Cleveland tudi prvi slovenski izseljenci. O tem nas pouči mala skromna spominska brošura v slovenskem jeziku, ki jo je napisal Jože Turk v spomin na prihod prveiga slovenslkega naseljenca. Zdaj je v Clevelandu pisana minožica raznih narodov. Novi- nar Theodor Andrica je zabe- ležil v svojem opisu Clevelanda, da živi tu 46 različnih narodov. Slovenci imajo tu okrog 200 organizacij, 10 narodnih domov in 100 gostiln. Največja sloven- ska cesta je St. Clair Avenija, ob njej je tudi največji sloven- ski narodni dom z vsemi potreb- nimi prostori. V Slovenskem na- rodnem domu posluje tudi poto- valni urad Avgusta Kalandra, po rodu iz Poljčan pod Bočem na Štajerskem. Letos bi dočakal 70-letnico, a je pred nekaj leti umrl, svojo potovalno agencijo pa je prepustil posinovljencu Avgustu Kalandru, ki se je iz- vežbal v vodstvu potovanj v Ju- goslavijo. Ta potovalna pisarna pripelje v staro domovino okrog 400 potnikov letno. V Clevelandu deluje več slo- venskih pevskih zborov in dra- matskih skupin. Med drugim imajo v tem mestu slovenski program štirih radijskih družb, kjer nastopajo tudi slovenski i-z- vajalci. Za razvedrilo pa skrbi kar 12 slovenskih družbenih klubov. Cleveland nosi po pra- vici ime Ameriška Ljubljana. Jože Zupančič ŠALEŠKI FRANÍEK Visok mož, na eno oho slep, sicer pa še primemo mlad in kre- pak, že leta križari širom po Sa- mnjski dolini. Hodi od hiše do hiše, pripoveduje šale in vsako- dnevne vice, dohñ Ijtidje pa mu dajejo hrano in prenočišče. Ce mu kdo zastavi vprašanje, zakaj se ne loti pametnega dela, pram, da bi zelo rad delal, a ima tako velike in trde bule pod paz- duhama, ki jim sam mesarski nož ni kos, kaj šele kirurška igla. Enkrat, bilo je nekako pred tremi leti, je zašel tudi v šem- peterško župnišče. Rajni župnik Jančič, ki je bil ћиЛ na postopa- če, mu ni maral dati pijače prej, dokler mu ne pove nekaj verskih resnic. »Znaš deset božjih zapovedi?-» ga vpraša župnik. Franček ga pogleda z enim oče- som in odgovori. »Gospod župnik, deset- jih ne znam, tri pa še vedno nosim v glavi.<-< »Povej jih!« Prva: »Kjer je voda, tam je led!« Druga: »Kjer so čebele, tam je med!« Tretja: »Kjer so jarji, tam so guar j i!« »Marš ven!« mu je župnik Jan- čič pokazal vrata in morda hi od žeje »umrl«, da ga ni med vrati prestregla kuharica in mu na skri- vaj ponudila poln »krigelj« šmar- nice. — k Pevci in pevke izseljenci iz Clevelanda ob proslavi 15. obletnice obstoja svojega društva »Triglav« v prostorih lastnega doma HIŠE IZ MAMUTOVIH KOSTI Sovjetski arheologi so blizu Barjanska našli ostanke nasel- bine, ki je po vsej verjetnosti najstarejša, kar jih je bilo od- kritih na svetu. To z zaneslji- vostjo lahko trdijo na podlagi dejstva, da so našli kolibe teh praljudi, za katere je bil ipo- rabljen prav čuden gradbeni ma- terial — kosti davno izumrlih mamutov. SLAVNE ŽIVALI BERNARDINEC BARRY Pes, prva žival, ki se je sprijateljila s človekom in mu ostala najzvestejši prijatelj v dobrem in zlu, ima tudi iz- redne predstavnike svoje vrste. To je seveda odvisno od gospodarja, od človeka, ki si je psa naredil za spremlje- valca, za prijatelja ali pa za orodje. Pes je tudi v nevšeč- nem spominu vseh, ki so imeli opraviti s krvoločnimi zasle- dovalci gestapovske šole. Pes lahko postane tudi orodje zločina, toda v večini primerov je to žival, ki jo je človek naučil služiti dobremu in plemenitemu. Eden takih psov je bil orjak Barry. Pred kakšnimi tri- desetimi leti so ga menihi v samostanu St. Bernhard na istoimenskem alpskem prelazu vzgojili za reševanje ljudi, ki so se znašli zameteni ali zasuti v snegu. Trop takih bernardincev je patruljiral dan in noč v okolici prelaza. Okoli vratov so imeli vedno privezane sodčke osvežujoče pijače, ki je bila nesrečnim potnikom pri roki. Psi so včasih pomagali žrtvam na noge, včasih pa so tekali po pomoč celo v samostan. Najbolj prizadeven, najbolj krepak in izšolan je bil Barry, štirideset ljudi je rešil smrti, zmrzUn in še mnogo česa. Proslavil se je in reševal naprej. Pri enainštirideseti Žrtvi zime pa je podlegel. Vojak, ki je zašel v snegu in omagal v zametih, je v agoniji obupa in bližajoče smrti videl medveda. Ustrelil je in ubil bernardinca Barry ja... Slučaj George Humprey George Huimtprey je bil inženir iz Gane. Biil? Da ibii je čeprav še ži- vi. Pripravilijal se je za odgovorno doilžnasit v svojd domovini in se v Manheimu pripravljal in specializii- ral. George je osebni znajnec pred- sedniilka Nkrumaha. Bil je krepak in ispoisoiben čmsiki ¿initeMigent vse dokler se nii srečal z ljudmi ka!ki1š- ne ne (bi več pričakovaU dvaj,set let po vojini. Kaj ise je zgodiilo? Nek hišni detektiv v mamih'eim- ski ibrgovisiki hiši je ovadil Georga da je hotel uikraiäti nekaj predme- tov. Policija je Ншпјргеуа odvlek- la na policijsiko postajo, kjer so se ga lotiili s peisitmi in škoTnji do- kler ga niso nezavestoega dobili v rcike zdravinifci. Ob preiskavi so v žepu poakiodovanega Afrikanca na- šli paragoinisiki blok o plačani vsota za blago, ki ga je kupil Humprey v 'tisti trgovini. Posledice za Humpreya so straš- ne. Ogluišel je in napoi slep je. Ima stalne g'lavobiole in nesveeti- ce. Toži nemšiko policijo za od- škodninio in pravi da ne odneha. Ne samo zato, ker ne bo mogel več opravljati svojega poklica, ker je Gana brez enega redkih strokov- njakov, temveč zato, da bi opozo- ril na prisotnost fašističnih metod v nemški policija. Za dogodek ¿mamo na razpolago »■slaven« citat, po katerem so se policaji v Mianheimu ravnali, kajti navada je železna srajca: »Od časa do časa pride v ilustri- ranih revijah nemškemu zapeòkar- ju pred oči, da je tu in tam pastal kajk črnec advokat, učitelj aLi celo pastor ... Medtem ko abotno me- ščanstvo proglaša čudežno vzgojo, zna Jud iz tega skonsitraiirati teo- rijo o enakosti ljudi... to je greh nad sleherno pametjo,- to je hudo- delska blaznost, če rojeno na pol opico tako dolgo dresiraš, doiktler se ti ne zdi, da si iiz nje naredil advokata.« Citat je iz proslule knjige »Meiin Kampf« — avtor Adolf Hitler. Po stropu Vcpoljski potniki bodo m'arali včasih pozabiti na to kaj je spo- daj in kaj zgoraj. V breztežnosti ш pri delu na zunanji strani ra- dete, vesoljske ladje ali medpla- netarne postaje, bi se ob naj- manjšem gibu primerilo, da bi potnik odplaval v brezkončnost vsemirja in se za vedno izgubil. Zato bo treba zunanjo plast ve- soljskih ladij prevleči z magnet- nim poljem, ljudi pa opremiti s posebnimi čevlji, ki ne bodo do- pustili nesreče in hkrati omogo- čili gibanje. Na gornji sliki vidimo preiz- kušnjo takega magneta in čevljev. Preizkuševalec hodi lepo po stro- pu z glavo navzdoL ^ pet so pustni dnevi pred pragom •n velikanslce skrbi z njimi, v kaj bi se našemili. Ker so nekaterim na grade olepševalnega društva prenizke znanstveno delo okoli spreminja- nja lastne osebnosti v nekaj, kar naj spravi ljudi v smeh, priporočamo v izogib večjih stroškov nekaj original- nih pustnih mask. Preden pa začnemo î nasveti, bi načeli načelno vpraša- nje, če je morda Ptuj v drugi državi 'n si iz turističnih razlogov privošči tudi maškarado na prostem za pe- tične goste in za domače firbce z malo cvenka, ali za take, ki si za ma- maškare ne morejo kratiti standarda? Torej na delo pustni kandidati! Začnimo: MEDVED — Da, medved, bodisi kot posamezna ali pa vodilna figura v skupini mask. Ce še odločite za sku- oino, mora biti poleg ovca, pes, koza, zajec, mačka, skratka vse, kar ima dlako (ne ščetinarji). Medved naj no: si transparent s protestnim geslom: PROTESTIRAMO V IMENU VE- SOLJNEGA ŽIVALSTVA, KI GA PE- STIJO HUDA ZIMA IN KUCMARJI OBEH SPOLOV! Izvedba mask ni težka. Kosmat ko- žuhovinast plašč, kučma in maska, odgovarjajoča namenu ... -0- TRGOVSKI POTNIK — Izključno individualna maska. Ne more biti tr- govski potnik kakršne koli branže, temveč čisto določene zvrsti. Je lahko čisto preprosto oblečen kot vsak dan. S seboj nosi kolekcijo blaga, ki ga ponuja in to je črni, 'rjavi, leseni pre- mog, briketi, mehka in trda drva, žagovina in ostali artikli pečne po- trošnje, ki v letošnji, blagi zimi osta- jajo v zalogi. Ne pozabite se prav predstaviti: TRGOVSKI POTNIK ZA MALOPRODAJO KURJAVE. PRO- TEKCIJE IN PODKUPNINE NI! — Edini problem je kolekcija. -0- GOSPODJE IN GOSPE — Skupinski nastop večjega števila mask iz uprav gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov. Priporočamo oblačila iz sre- dine 19. stoletja. Maskiranje obraza ni zaželeno, ker bi nastop tako izgu- bil svoj smisel in namen. Spoznati bi namreč bilo treba vse, ki jim je od- več način tituliranja v družbi, od ka- tere so pripravljeni vzeti (kakšen ka- rakter) samo dobre dohodke. Tole le v izogib morebitnim pomotam in za- meri ... -0- ELITNA REVIJA — Tudi skupinski nastop mask. Stroški so izredno niz- ki. Razen nekaj parol ni nič potreb- no. Stroški so bili vloženi šele pred kratkim ... Priporočamo udeležbo vseh deklin, ki so nosile na sebi nad 50 jurjev. Dvakratna amortizacija! Smo kaj pozabili? O, pač! Nastopajo tudi starši, lovci na »baby beef« po- sebne sorte in parole. Parole imajo glavni smisel: — Dekleta: Naša vztrajnosti in tr- ma! (In zrelost!!!) — Matere: Naša potuha in zadnja beseda! — Očetje: Naš osebni dohodek in mir! — Skrici: Naš plen! -0- »LIMAR« — Oprostite izposojenki iz hrvaščine. Gre za poklic, ki se ukvarja s pločevino. Poj.ava take strogo posamične maske bi morda ukrotila nesramnost strešnih žlebov, ki tako vztrajno puščajo in zalivajo naše občane. -0- DEVICA — Mislimo na zunanji po- jav in ne na biološko resnico. Gre za individualno masko v dolgi beli ob- leki, z belim venčkom v rokah, v belih šolničkih. Namen: potvarjanje resnice!... Da se prav razumemo. G^-e za mnoco manj indiskretno res- nico kot si mislite. Maska naj bi no- sila napis: Sem hvaležna merodajnim za vneto čiščenje celjskih ulic in cest... — Pogoj, ki ga mora maska izpolnjevati je ta, da zna letati po zraku. -0- Za nameček še nekaj namečkov. Iz- vedba poljubna: — Jezni občani (skupina nekaj sto oseb): plačniki davka na osebni do- hodek. — Ciganski tabor in puščavski no- madi — nastopajo vsi, ki stanujejo v višjih legah mesta in v nadstropjih — Simbol: suha vodovodna pipa. Se predlog za veliko pustno povor- ko v Celju na pustni torek. Sodelu- jejo naj vsi poklicni in amaterski šoferji s svojimi in družbenimi vozili iz smeri Rogaška Slatina ter Zasavja. Čelna parola: Hvaležni koristniki cest I. reda. -ček Jih poznate. V pustnih dneh se po vsem svetu trudijo, da bi čim bolje ponaredili njihove obraze v pustne maske. REKLAMA PA TAKA Trgovina z južnim sadjem je ob- javila ameriškim ženam sporočido: — Jejte banane. Od tega sadja se ne bosite zredile. Roko na srce io nam priznajte: Ste že videle debelo in rej eno opico? —