SREČANJE DOPISNIKOV IN RAZNAŠALCEV NSK Kot je vtečeno redno mesečno izhajanje Naše skupnosti, tako je vtečena tudi navada, da se ob koncu leta srečamo člani uredniškega odbora s stalnimi dopisniki in razna-šalci Nsk. Srečanje je bilo tudi tokrat prisrčno. Kar 27 nas je bilo — nekaj pa se jih žal vabilu ni moglo odzvati. Najprej je pogovor stekel o tehnični in finančni strani časopisa. Ugotovljeno je bilo, da je v letu 1976 izšlo 12 šte-vilk Naše skupnosti na 148 straneh, kar pomeni v po-prečju dobrih 12 strani vsake številke. Trikrat je v Naši skupnosti izšla tudi Delegat-ska tribuna na skupno 32 časopisnih straneh. Enkrat je izšla priloga občinske konfe-rence ZSMS na 8 straneh in trikrat umetniška priloga 25. MAJ na skupaj 12 straneh. Ob 12 številkah Nsk s prilogami pa je uredništvo izdalo še 232 polovičnih strani Delegatske tribune v samostojnih števil-kah, kar je toliko kot 14,5 strani Naše skupnosti na 8 straneh. Naša skupnost je izhajala poprečno v nakladi 21.000 izvodov; 18.700 izvodov so vsak mesec družinam raznesli raznašalci, preostali izvodi pa so bili dostavljeni po pošti. Delegatska tribuna, ki je izšla samostojno, je bila tiskana v manjši nakladi, in sicer po 3000 izvodov, nekatere šte-vilke pa tudi v 5.000 izvodih. Vse so bile razdeljene po pošti. Pripomniti je treba, da je bilo uredništvo po novinarski strani obremenjeno le z Našo skupnosto, z Delegatsko tri-buno pa samo po tehnični strani. Pogosto pa je bilo težko vse skupaj uskladiti. Pri vsem tem je izredno pomembna vsebinska spre-memba, storjena v lanskem letu: izšla je priloga mladinske organizacije — DIM in začela je svojo pot umetniška priloga 25. MAJ! Ta dokazuje, da so na razvojni stopnji Naše skupno-sti nujne delitve. Nekatera področja imajo svoje rubrike na stalnih straneh, druga področja imajo samostojne strani, tretje pa že svoje časo-pisne strani v obliki priloge — na primer 25. MAJ. To je svoj-stvenO bogastvo in naraven dokaz stopnje vsestranskega razvoja naše občine. Pri tem naj posebej omenimo še druge družbene vrednote, da namreč vztrajamo brez profesionalnih dopisnikov (jih posebej ne angažiramo), s čimer prak-tično uresničujemo načelo podružbljanja tiska. Naš občan je bralec in dopisnik, torej tudi neposredni obliko-valec Naše skupnosti. V nada-ljevanju je beseda stekla o finančni strani, ker pa po-slovno leto še ni bilo zaklju-čeno,ni bilo mogoče povedati točnih kazalcev. V glavnem pa je uredništvo ravnalo s sred-stvi skrajno varčno, tako da je bil nekajkrat izbran celo slabši papir, da ne bi trpela vsebina. Za ves program je bilo porabljeno milijon dinar-jev. Dopisniki in raznašalci so bili seznanjeni tudi z vsebin-sko zasnovo in programom za leto 1977. Oba temeljita predvsem na povečanju komunikativne kakovosti, po drugi strani pa terja tehnično razbremenitev. Zato je v pro-gramuza leto 1977 predvidena ločitev Delegatske tribune od Naše skupnosti, le-ta pa bi povečala obseg strani in s tem tudi obseg informacij s po-dročja delegatskega delovanja občinske skupščine in skupš-čin SIS ter tudi delovnih orga-nizacij. V zadnjem delu so se nav-zoči dotaknili še nekaterih slabosti pri dopisovanju in raznašanju. Urednik je pove-dal kritike, ki so jih med letom sporočali občani, predvsem da je bila v nekaterih območjih Nsk. po nekaj dni kasneje razdeljena in da v stolpnicah ter blokih ni bila razdeljena po poštnih omaricah temveč v svežnju. Raznašalci pa so ponovno potožili nad lastniki psov. Prav zaradi teh nekateri občani Naše skupnosti ne prejemajo. y Sicer pa občani radi berejo Nsk, še zlasti vsi tisti, ki so družbenopolitično dejavni, tako da vsak zakasneli izid številke povroči plaz vprašanj raznašalcu, češ kaj je zdaj z našim časopisom. Po skupnem dogovoru, da se bomo v letu 1977 potrudili odstraniti še teh nekaj črnih pik in po prijateljskem kle-petu so udeleženci prejeli še skromna novoletna darila, ki so jih dale delovne organiza-cije z našega območja. Novoletna darila so prispevale delovne organizacije: Saturnus, Žito, Kolinska, Cankarjeva založba, Ljubljan-ska banka, Nama, Žima in Tiskarna Jožeta Moškriča. Uredništvo Naše skupnosti se delovnim organizacijam za razumevanje javno zahvaljuje.