Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
	
	
	B
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 48
Gorica - 29. novembra 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
IDEJE DELO ZGODOVINO
Drugače ne more biti. Delujoči faktor v zgodovini je človek; človek je pa razumno bitje, in kot lak nič ne dela, česar prej ni v misli ali ideji spočel. Odvisno je vse od tega, katere ideje so se polastile njegovega duha. Kdor je tedaj uzrl te ideje, mu ni težko naslikati prihodnjih dejanj; ideje so vzorec dejanjem.
Ideje se pa razlikujejo v prave in krive po tem kakor se zlagajo z resnico ali ne. Ta razlika je večna, kakor je v svoji veljavi večen stavek protislovja. Večno je torej tudi nasprotstvo med pravimi in krivimi idejami. Vsled greha se je pa to nasprotstvo zaneslo v človeški rod; ker je greh zakrivil, da se je človek odpadši od Boga in od resnice t. j. od pravih idej začel obračati k zmoti t. j. h krivim idejam. Nasprotstvo med pravimi in krivimi idejami se je pa najjasnejše pojavilo ter poostrilo s krščanstvom; kajti v krščanstvu se je razodel Logos t.j. večna Božja ideja, ki kot nevstvui jena resnica obsegu vse ideje. Krščanska ideja, kot absolutno prava, izziva na boj vse krive ideje. In odkar se je krščanstvo prikazalo na zemlji, se ta boj neprenehoma bije. Dyoje taborov si sloji nasproti: z .ene struni krščanska resnica, katero zastopa Kristusova cerkev, z druge strani pa krščanske resnice negacija, katera se po raznoterosti zmot javlja na različne načine.
Ta vojska idej, pravih in krivili, ni vojska v zraku, ni vojska povsem nevidnih sil — ampak ideje, prave in krive, se bojujejo v svojih vojakih, v ljudeh, kateri odpirajo idejam, pravim ali krivim, um in srce, katera se dajo od idej vnemali. Kakor se pa ideje razlikujejo na dvojo stran, tako se tudi vojska za nje deli na dva tabora.
Med idejami, tako pravimi, kakor krivimi, se nahaja »orod-nost; prave ideje se porajajo iz enega in istega pravzroka, namreč iz Božjega razuma, v . tem obstoja njih sorodnost, njih vzajemnost; krive ideje so si pa sorodne v tem, da je vsem skupna negacija in nasprotsvo resnice. Ta sorodnost prehaja od idej na ljudi; ljudje, ki izpoznavajo iste ideje, se nehote zbližajo in drug drugega oklenejo; zgodovina krščanstva priča sijajno, kako silovita je druživna moč krščanskih idej. Vsi krščansko misleči so ena družina, ena vojska, so otroci ene matere, katere je rodila večna resnica. Pa isto tako se Čutijo za sorodne tudi otroci krivili idej: in bodi razlika med njimi samimi še tolika, vendar na vse to pozabijo, podajajo si roko v zvezo. kakor brž gre za boj proti katoliški cerkvi. Vojski pravih in krivih idej si sicer stojita nasproti, odkar je človek grešil. vendar se je nasprotstvo poostrilo šele z Jezusom Kristusom. Proti njemu so se zavezale
vse sovražne sile: židovstvo, poganstvo s peklom vred. To nasprotstvo je od njega prešlo na katoliško cerkev. Njena zgodovina je zgodovina boja z nasprotnimi silami. Ta boj je pa v prvi vrsti boj pravih idej s krivimi. Katoliške dogme so od Boga razodete ideje, od Cerkve določene. In okoli teh idej se suče ves boj. One so tiste sile, ki narode dru-
žijo in razdružujejo, ki vekom presnavljajo lice.
Sicer se pa ta boj preminju po tem, kakor se v človeštvu pojavi ta ali ona zmota. Cerkev se omejuje na to, da zmote zavrača ter jim nasproti določuje in pojasnjuje od Boga razodete resnice. In kakor zmota v svoji praktični uporabi vpliva na dejanje človekovo in poraja sad v privatnem in javnem življenju, tako skuša tudi Cerkev versko določeno resnico vpotrebiti na življenje krščanskega ljudstva in tako ob ja-loviti učinke nasprotno vplivajoče zmote.
Pomoč Jugoslaviji
Zadnji teden	je Jugoslavija
dobila pri zapadnih državah novo pomoč, predvsem gre tu za pomoč iz Združenih držav Amerike. Ameriški	veleposlanik v
Beogradu AUen ter pomočnik jugoslovanskega zun. ministra Leo Mateš sta 21. nov. podpisala listino, s katero stopa Jugoslavija v krog onih držav, katerim je Amerika dala na razpolago poseben sklad za vzajemno vojaško pomoč. S tem se je Jugoslaviji odprl tretji vir za pomoč, potem ko je že prejela podporo od Uprave za gospodrsko sodelovanje in od izvozne ter uvozne banke. Z novim zneskom 16 milijonov dolarjev bo znašala skupna dosedanja pomoč, ki jo je jugoslovanska	država prejela
v Ameriki, 33	milijonov dol.
Predsednik Truman pa je izjavil, tla znaša skupna potreba Jugoslavije 75 milijonov dolarjev. Na zasedanju kongresa, ki se je začelo ta teden, bo predsednik Truman zahteval, naj odobrijo še nadaljne zneske, da bo dosežena zgorajšnja vsota.
Medtem je zaželena pomoč že začela prihajali. Poleg ladje, ki je izkrcala ameriški fižol in grah na Reki, so poslali iz Nemčije prvi vlak moke za Jugoslavijo. Gre za kakih 50 vagonov moke. Na vreče so dali napis v srbohrvaščini: »To moko pošilja jugoslovanskemu ljudstvu nemška zvezna republika ter jo bo plačala Amerika.«
Jugoslavija je tudi pristala na ameriško zahtevo, da bodo imeli ameriški opazovalci možnost kontrole in najširšega kretanja pri razdeljevanju ameriških živil.
S pristopom v okvir držav za vzajemno vojaško pomoč je Jugoslavija tudi formalno pristopila v krog zapadnih držav, čeprav tega niso uradno priznali. Zunanja politika Jugoslavije je nehala bili samostojna, kot je bila od spora s kominformom do nedavna, ter se je uvrstila v za-padni blok. To se vidi zadnje čase na vsakem koraku. Pri OZN glasuje jugoslovanski delegat skoro vodno z ostalimi za-padnimi državami. Obnovili so diplomatske odnošaje z Grčijo, iščejo zvez z Italijo, zelo so izboljšali odnose z Avstrijo, tako da so ti sedaj že skoro normalni; govorijo celo o neki zvezi med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo.
Tudi notranji položaj se spreminja. Bivši minister kominfor-mist Žujevič, ki je bil že dve leti v zaporu, je bil izpuščen na svobodo, potem ko je dal izjavo o svojem poboljšanju in skesanosti. Dejal je, da je sedaj spoznal zmoto, v katero ga je zavedla Sovjetska zveza, ki je hotela Jugoslavijo le izkoriščati. Pred njim sta dala podobno izjavo skesanosti in poboljšanja dva druga odlična jugoslovanska 'koutinfoimi-sta. Sploh se precej govori o nekem velikem pomiloščenju političnih pripornikov, ki bi sc moralo izvršiti v kratkem, ter tako tudi doseči močnejšo notranjo politično ‘strnjenost.
Bo skušal Tito v novih okoliščinah predrugačiti svoje odnose do Vatikana in katoliške cerkve? Morda. Izjave v zvezi z nadškofom Stepincem bi dale to slutiti. Titova izjava, da bo prišel čas, ko Stepinac ne bo več v zaporu, daje misliti, da jugoslovanski diktator želi poravnave s Cerkvijo. Toda pogoji, ki jih stavi, niso sprejemljivi, tako bi se vsaj dalo sklepati iz pisanja lista »Osservatore Romano«.
Španija v ospredju
Poročajo, da mislijo Francija, Amerika in Anglija zopet imenovati svoje veleposlanike pri generalu Franku v Madridu. Se pred par meseci so se angleški laburisti izrekli odločno proti temu, da bi zopet navezali redne diplomatske odnošaje s Frankovo Španijo. Danes so mnenje močno spremenili. \ politiki res ni nič stalnega.
Kaj pa Perzija ?
Zadnji teden se je na političnem polju nenadoma obrnila pozornost tudi na Perzijo. Tam so namreč sklenili z Rusijo trgovinsko pogodbo, ki daje Sovjetski zvezi precejšnje prednosti. Sedanji perzijski voditelji so sploh začeli kazali precejšnje simpatije do Sovjetov. To je takoj alarmiralo Anglijo in Ameriko, ki sta najbolj zainteresirani v Perziji zaradi petrolejskih vrelcev. Vse kaže, da komunizem v .Aziji ne bo dal miru.
Položaj na Koreji nejasen
Opazovalci mednarodne politike so spet napovedali zelo kritičen in odločilen teden. V lem tednu bi se namreč moralo pokazati, ali bo vojne na Koreji v doglednem času konec, morda že pred Božičem, kol je napovedal Mac Arthur, ali pa se bo ta razširila še na druga ozemlja, vsaj na Kitajsko in Mandžurijo. Položaj je namreč bil ob začetku tedna sledeči: Na Koreji se je začela velika ofenziva čet OZN z namenom, da stre še zadnji odpor združenih korejsko-kitaj-skih komunističnih čet. Ofenziva je uspešno napredovala, čeprav je bil ponekod odpor komunistov silno trd. Mac Arthur je računal, da bo s to ofenzivo povsod dosegel mandžursko mejo ter tako dokončal delo, ki mu je bilo poverjeno, vendar zadnji komunistični protinapad je ponovno prisilil čete OZN k umiku. Od vseh edinic OZN napreduje ob obali samo južnokorejska divizija »Capitol«. Druge editiice vodijo silne obrambne boje ter skušajo držati zasedene položaje
v pričakovanju ojačenja. Sedanji komunistični protinapad po-oslru jejo besni napadi gverilcev, ki napadajo zahrbtno boreče se čete OZN. Po zadnjih vesteh je morala 24. ameriška divizija izprazniti Chongju. Na fronto pa prihajajo nenadoma ojačenja, katera bodo gotovo kos situaciji.
V	Lake Success so pa dospeli kitajski odposlanci, da jih pred Varnostnim svetom zaslišijo glede njihove pritožbe zaradi vmešavanja Američanov na Formozi in na Koreji. Od tega zaslišanja upajo, da se bo stališče Mao Ce Tunga odkrilo in se bo pokazalo, kakšne namene ima prav za prav ta mož, ali želi vojno ali pa hoče le varovati kitajske koristi na Koreji ter le zaradi tega pošilja tja svoje ljudi. V zadnjem primeru so voljni dati mu najširša zagotovila, da bodo ostale koristi Mandžurije nedotaknjene; če pa želi vojno, jo bo imel. Verjetno je, da bodo Kitajci še enkrat skušali prikriti svoje namene in se bo vsa zadeva še enkrat odjrodila in zavlekla.
Nemške volitve
V	nedeljo 19. in 26. nov. so imeli na ameriškem področju Nemčije volitve v poslansko zbornico zveznih držav Bavarske, Hesenske in Wuertenberškc. Izidi volitev so zelo podučni. Predvsem pomenijo te volitve popoln poraz komunistov, ki niso dobili niti enega poslanca v novih zbornicah, dočini so jih v prejšnjih imeli kakih 10. Pomenijo pa tudi nazadovanje krščanskih socialcev, stranke ministrskega predsednika Adenauerja, ki so izgubili več sedežev. Napredovali pa so socialni de-mokratje, ki so povsod pridobili večje število poslancev. Na volitvah je nastopila tudi stranka beguncev, ki se je povsod uveljavila. To stranko imajo za ostanek nekdanje nacistične stranke. Poraz krščanskih demokratov in napredovanje socialistov je baje treba pripisovati notranji politiki obeh strank, kajti Adenaucr-jeva stranka zagovarja ponovno oborožitev Nemčije, dočim so Schumacherjevi socialisti proti temu. Trdijo, da so se nemški vo- j livci izrekli za Schumacherjaj zato, ker ne marajo več oborožitve.
cija ia Nemčija Kako in kdaj bodo prišli do dejanske- ustanovitve evropske vojske, je pa drugo vprašanje. Če imajo tamkajšnji diplomatje miselnost večine naših goriških mestnih očetov, bo ostalo pri pobožnih željah do vekomaj.
*
Novi libijski kralj
Emfr Cirenajke, Senus Idris, se je 27. t. m. odločil, da sprejme libijsko krono, katero mu je ponudila libijska ustavodajna skupščina. Uradno bo postal kralj združene Libije 1. januarja 1952.
Za evropsko vojsko
V	Strasbourgu je zopet zasedal evropski svet . Mnogo se je govo- j rilo o združeni Evropi, toda vsi i se niso ujemali v svojih načrtih. Anglija in severne države, Švedska ter Norveška, ' so zavzele bolj odklonilno stališče do združenih držav Evrope, ker se bojijo za svoje interese. Ostale države so pa sprejele francoski predlog, naj se ustanovi zdrhže- \ na evropska vojska. Ta predlogi podpirajo posebno Italija, Fran-1
Težave v italijanski vladi
De Gasperi ima te dni veliko dela in skrbi, kako rešili sedanjo vladno koalicijo. Pokazalo se je namreč precejšnje nasprotje glede novega volilnega zakona med krščansko demokracijo ter ostalimi strankami v vladi. Za mesece april prihodnjega leta so namreč napovedali nove občinske volitve v vsej državi. Dosedanji volilni zakon se vladi ne zdi primeren, zato bi ga rada nadomestila z novim boljšim. Toda tu »o težave, ker bi demokristjani radi imeli tak volilen sistem, ki bi bil ugoden velikim strankam: republikanci in Saragatovi socialisti pa želijo takega, ki bi dal možnost uveljavljenja tudi malim strankam. Kako se bodo pobotali, bomo videli.
Danes ob 8 h zvečer v Gorici, Riva Piazzutta 18, 3. prosvetni večer, posvečen 150 letnici rojstva Antona Mart. Slomška
Lii
Mptdtnku
PRVA ADVENTNA NEDELJA
Iz svetega
evangelija po Luku (Lk 21, 25-33 )
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:	Znamenja bodo na
soncu in luni in zvezdah, in na zemlji bo med narodi stiska in zmeda zaradi šumenja morja in valov. In ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja lega, kur pride nad ves svet; zakaj nebeške sile se bodo majale. In takrat bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z veliko močjo in slavo. Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave; zakaj vaše odrešenje se približuje. In povedal jim je priliko: Poglejte smokvi-no drevo in vsa drevesa! Kadar začno že sad iz sebe poganjati, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi, kadar boste videli, da se to godi, vedite, da je blizu božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.
Dvakrat v letu stopa Cerkev z veličastnim evangelijem preko ozkih meja našega življenja. Dvakrat nam vsili iz neznane prihodnosti sliko poslednjega dne in sicer za sklep cerkvenega leta in za začetek novega.
Oba evangelija sta težka. Vzeta sta čisto iz judovskega srca in zato trepeta v vsaki besedi strah, ki ne loči več groznega konca judovskega naroda od konca sveta. Duša je kakor v viharju ali plamenu in ne zna več meriti časa in razdalje. Vse je kar nametano: grozne slike goreče zemlje, padajočih zvezd, oteinnelega sonca, blaznega potresa. V to zmedo udarja samo večna beseda in močna roka Boga.
Vsakdanje življenje pa je čislo drugačno. Vse je majhno, lahko, zunanje in razpadajoče. Človek misli na vse drugo kol na daljne meje prihodnosti in na resničnost večnosti. Na svetu povzročajo krivice in trpljenje človeške roke in se mnogokrat tega ne zavejo prej, dokler jih n«“ ustavi neusmiljeno kolo življenja.
Zato Cerkev v ta svet vpije besede o adventu, zato mu vsiljuje vizijo obsodbe. — Moti se, kdor išče v cerkvenem adventu samo tiho pričakovanje duše, samo domačnosti zornic v zgodnjih jutrih, ko hodijo ponekod ljudje kakor romarji z lučkami v snegu skozi mrak. V adventu je nekaj' silnega in zmagujočega: prihajajoči Bog.
Prišel bo, to je gotovo. Takrat bo ustvaril po grozi razdejanja novo zemljo in novo nebo. Poslednji dan bo nosil prekletstvo in sladkost večnosti.
A pred tem zadnjim adventom, zadnjim prihodom, mora vsaka 'duša praznovati svoj advent. Bog mora priti k človeku. Pride pa tako, kakor ga človek pričaka: ali mu prisije v lahni božični zarji, ali pa mu s silo udari v dušo. Pride kakor potres, ki mora razdejali staro in otrplo, ali pa kakor tiha ljubezen, ki zna nevidno prenavljati. V duši je pomlad ali uničenje, vstajenje ali večno pogubljenje.
V	berilu nam daje apostol Pavel resen opomin, kako se lahko obvarujemo strahote poslednjega dne: Bratje:, ura je že, da od
spanja vstanemo. Kakor podnevi hodimo pošteno, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nevoščljivosti, ampak nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa.
NEDELJSKA MOLITEV ZBUDI. PROSIMO. GOSPOD, SVOJO MOČ IN PRIDI, DA SE BOMO PRETEČIM NEVARNOSTIM NAŠIH GREHOV PO TVOJEM VARSTVU OTELI IN PO TVOJEM ODREŠENJU ZVELIČALI.
»katoliški glas“ v vsako ^slovensko družino I
Svetogorska Marija se vrača
Na željo višjih jc podpisani začas« ni varuh svetogorske podobe isto
10.	nov. osebno predal provincialu slovenskih frančiškanov preč. g. p. Teodorju Tavčarju in njegovemu namestniku dr. p. Romanu Tomu nee»u, ki sta prišla v Rim po njo. Ker je letošnje romarske sezone ko« nec, smo bili mnenja, da nima po« mena je takoj vračati Sv. gori. Vse« kakor pa spomladi, ko se odpre rc« marska sezona. Končnoveljavno bo« sta o tem odločila apostolska admi« nistratura in frančiškanski provincia« lat v Ljubljani, ki bosta gotovo ra« da upoštevala upravičene ljudske želje, ki so bile za izročitev mero« dajne. Tako se bo kot begunka dru« ge svetovne vojne ravno za 30 letni« co po povratku iz prvega begunstva vrnila. Naj bi poslej mirno kralje« vala na svoji Sv. gori in delila oni« lo milosti.
P. Hugo Bren, O.F.M.
SVETO LETO
Vztrajna jesenska romarja
Koncem septembra sta se podala na romarsko pešpot iz Madrida na Španskem dva mladeniča in sta po 2 mesecih srečno dospela v Rim. Prvi je Matej Crespo, član predsedstva španske katoliške mladine, drugi je 19 letni Carlos de Lama, član Marijine družbe sv. Stanislava v Madridu. Druga polovica njiju čez 2000 km dolge pešboje se je vršila med raznimi vremenskimi neprilikami, zato sta šele pretekli teden dospela v Rim. Imela sta s seboj priporočilno pismo španskega zunanjega ministra Alberta Artajo, ki je tudi sam član visokošolske Marijine kongregacije. To pismo jima je mnogo pomagalo, da sta včasih vsa premočena in lačna dobila zavetje pri dobrih ljudeh.
Še vztrajnejša romarica
Vse romarje, ki so prišli peš po svetoletne odpustke, pa je gotovo nadkrilila romarica — Portugalka g. Maria, De Holbeclie de Beirco. Ta pogumna žena — brezverci bi ji rekli neumna — je nastopila svoje svetoletno romanje pri Marijinem svetišču v Fatimi dne 14. maja. Preromaia jo peš Portugalsko, Španijo, Francijo, kneževino Monako, I-talijo in je 30. oktobra prispela v Rim. Za seboj ima celih tri tisoč km ceste.
Nekdaj so naši romarji delali v obratni smeri to pot. ko so romali k sv. Jakobu v Kompostelo.
Bolni romarji
V	soboto, 18. novembra, je pri splošnem sprejemu v cerkvi sv. Petra vzbujala pozornost skupina ležečih in na ročnih vozičkih sedečih romarjev. Bilo je nič manj kot 200 francoskih bolnikov, ki so pod vodstvom škofa iz La Rochelle, Mosg. Lianre. hoteli opraviti svetoletno romanje in pozdraviti sv. očeta. Spremljalo jih je okoli 90 bolniških strežnikov. Sv. oče se je pri tej skupini trpečih vernikov iz vseli francoskih škofij ustavil, stopil je iz nosilnice in je vsakega bolnika blagoslovil ter mu dal roko v poljub. Nazadnje je se vse nagovoril, spominjajoč bolnike na Marijo, ki jo pozdravljamo tudi kot Zdravje bolnikov ter je prosil zanje ozdravljenja, polajšanja in potrpežljivosti v apostolatu trpljenja.
zanimanje za njih zborovanje, ki so ga te dni imeli v Rimu. Pri tem zborovanju so časnikarji posebno poudarili važnost katoliških tednikov v vsaki škofiji, ker so zelo važno sredstvo, da zanesejo katoliško zavest v vsako še verno družino. Zato pa so katoličani dolžni naročiti in brati svoje katoliške tednike, ki raz-krinkujejo laži Bogu sovražnega tiska.
Koledar za prihodnji teden
3. decembra. NEDELJA. 1. advent« na. Frančišek Ksaverij, veliki misijo« nar Indije in Japonske.
4. PONEDELJEK,- Barbara, devi« ca; zavetnica rudarjev.
5. TOREK. Saba, opat.
6. SREDA. Nikolaj (Miklavž), šk.
7. ČETRTEK. Ambrozij, škof.
8. PEL EK. Brezmadežno spočet je Device Marije; zapovedan praznik.
9. SOBOTA. Evzebii. škof.
Problem Svete dežele
Romarji, ki so romarje prevažali
Ko je najhujši naval svetolet-nih romarjev končal, so rimski uslužbenci pri mestnem tramvaju, inženerji, vozniki, sprevodniki, delavci v garažah vseh vrst: elektricisti, čistilci vozov, pregledovalci koles in zavor itd. pod vodstvom predsednika in generalnega direktorja hoteli o-praviti svojo svetoletno pobožnost. Sv. oče je hotel dati tem za urejen promet velezaslužnim romarjem svoje posebno priznanje in je nje in njihove družine sprejel v posebni avdienci. Zbralo se jih je nail 6000 v Vatikanu, kjer se je sv. oče pred vsem očetovsko zahvalil za njih trud tekom svetega leta. Saj je bila njih velika zasluga, da so sto-tisoči vernikov lahko v najkrajšem času opravili svetoletne obiske cerkva in dospeli v svoja po vsem velikem mestu določena stanovanja. — Blagoslovil jim je tudi lep kip presv. Srca Jezusovega za njih glavno postajo in jim je rekel: Naj Jezus vlada v vaših dušah, naj On posvečuje vaše delo, trud in skrbi, naj On vlada v vaših družinah. Saj je Njegovo kraljestvo, kraljestvo pravice in miru. Miru v srcih, v družinah in med narodi. Nekateri obdolžujejo cerkev, papeža, da hoče vojno, da pripravlja vojno. Ne! Ne! ni res! Cerkev obsoja vojno in njene grozote, papež hoče mir, notranji mir med državljani, mir med vsemi člani vesoljnega človeštva. To smo se čutili dolžni ponovno zatrditi in danes zopet ponavljamo javno vpričo vas, naših ljubih rimskih romarjev.
Sv. oče kat. časnikarjem
isti dan kol francoski bolniki, so bili pri splošnem sprejemu v baziliki sv. Betra navzoči tudi člani udr.uženja katoliških časnikarjev iz Italije. Tem je sv. oče izpred glavnega oltarja izrekel sledeče besede v bodrilo: Za vas prosim od Boga božjega razsvetljenja in obilico nadnaravne milosti. Imate visoko znanje, da oznanjate in nevstrašeno zagovarjate resnico, pravico, ljubezen in krščansko omiko.
Ko jc podelil apostolski blagoslov vsem romarjem, se je še pomudil pri skupini časnikarjev in jim je izrazil svoje očetovsko
Vprašanje Svete dežele je bilo že od nekdaj pereče, posebno pa je stopilo v ospredje po prvi svetovni vojni. Že leta 1919. se je v katoliških krogih poudarjalo, da bi bilo treba dati Palestini poseben mednaroden statut, ki naj bi zagotovil vsem prebivalcem, katoličanom, judom in mo-liamedancem njihove naravne in zgodovinske pravice. Toda stvari so se drugače razvile. Po drugi svetovni vojni so razdelili Palestino med Jude in mohamedan-ce, za Jeruzalem pa je Organizacija združ. narodov odobrila 29.
11.	1947. mednarodni statut, ki pa je ostal mrtvorojeno dete, kajti Jeruzalem je po črti premirja še vedno razdeljen med obe sovražni stranki, ki o kaki internacionalizaciji Jeruzelema nočejo ničesar slišati.
Sveta stolica je že večkrat povzdignila svoj glas v obrambo pravic katoličanov do svetih krajev. Posebno jasno je govoril sedanji papež Pij XII. v znani encikliki »In multiplicibus« (22. 10. 1948), v kateri izraža upanje, da bodo odgovorni krogi pripo-znali Jeruzalemu in njegovi «>Uo-lici, kjer je toliko spominov na življenje in na smrt našega Odrešenika,, mednarodni značaj, ki hi bil v sedanjih razmerah najbolj garantirana zaščita svetim krajem. Ravnotako hi bilo treba zaščitili z mednarodnimi garancijami prost dohod do ostalih svetih krajev v Palestini, kakor tudi svobodo bogoslužja ter spoštovanje verskih navad in tradicij. — Ute misli je ponovil sv. oce v svojem božičnem nagovoru 1948. leta. V encikliki »Redem-ptoris nostri« (15. 4. 1949), se je sv. oče obrnil na vernike, da bi posredovali pri svojih vladah, da bi te zahtevale internacionali-
zacijo Jeruzalema in primeren statut za ostale svete kraje. Še istega leta in sicere neposredno pred tozadevnimi odločitvami Org. združ. narodov, je pozval sv. oče vernike, da bi molili za srečno rešitev tega nadvse važnega vprašanja.
Znano je, da je Org. združ. narodov v svojem decemberskem zasedanju preteklega leta potrdila z veliko večino svojo izjavo iz leta 1947: Jeruzalem bi moral postati »corpus separatum«, to je nekaka država zase. Toda tudi ta odločitev je ostala žal le na papirju, kar ni nikakor v korist prestižu Org. združ. narodov. Poleg tega so pričeli gotovi krogi razširjati zadnje čase tendenciozne vesti, češ da je katoliška cerkev opustila misel oziroma zahtevo po internacionalizaciji Jeruzalema in ostalih svetih krajev. Pod pretvezo, da je od katoliške cerkve zaželjena rešitev nemogoča, predlagajo ti krogi nov načrt .po katerem naj bi dobile le posamezne cerkve oz. cerkvene stavbe neke vrste ekstrateritorialnost z diplomatsko hedotaldjiv ostjo pod nadzorstvom kakega mednarodnega komisarja. Pri tem širijo zagovorniki te rešitve vesti, da je tudi sv. stolica s tako rešitvijo zadovoljna.
Toda sv. stolica vstraja še vedno na svojem prvotnem stališču, da je treba problem Jeruzalema in ostalih svetih krajev' rešiti korenito s tein. da se sklep Org. združ. narodov o internacionalizaciji Jeruzalema in ostalih svetih krajev dosledno izvrši, ker bi i vsaka druga rešitev ne nudila j dovolj garancij, tla bodo pravice katoličanov do svetih krajev v dovoljni meri zaščitene.
Indonezija in verska svoboda
Predsednik indonezijske republike Soekarno je obiskal 1. novembra otok Flores, kjer je bil od 1933-38 interniran od holandskih oblasti in kjer je imel dovolj svobode, da je lahko navezal stike z ondotnim pribival-stvom ter s holandskimi katoliškimi misijonarji. Od misijonarjev jc najel takrat celo njihovo župnijsko gledališče ter tla! postaviti na oder nekaj svojih gledaliških del. Omeniti moramo namreč, da je na otoku Flores več kot 130 tisoč katoličanov, ki tvorijo nekako polovico otoškega prebivalstva, med tem ko je ostala polovica mohamedanske vere. Mohamcdanci in katoličani so živeli doslej v najlepšem medsebojnem sporazumu, le znd-čase so se vrinili med
nje
nje
razni tuji elementi, ki hi hotel zasejati neslogo med prebivalci. Ta protikatoliška gonja je planila ravno oh obisku predsednika Soekarna na dan. Poleg slavnostnih slavolokov so se šopirili napisi, ki so zahtevali odhod Holandcev, zaščito prave, lo je mohamedanske vere ter laično šolo.
Toda komaj je stopil predsednik republike na oilcr, jo z migljajem rok zaukazal odstranitev katoličanom sovražnih napisov, nakar je začel govoriti o priborjeni n«“od visnost i Indonezije ter poudaril, da pripada ta neodvisnost vsem prebivalcem, ker so vsi. mobamedanci in katoličani, žrtvovali imetje in kri za skupno domovino in da jamči zato indonezijska vlada najbolj popolno svobodo vsem prebivalcem in da je pripravljena to svobodo tudi branili. Predsednik Soekarno je končal svoj govor z besedami, da so Holandci in drugi tujci, ki so pripravljeni spoštovati državne postave, dobrodošli v Indoneziji in da bodo deležni državne zaščite. Glede katoliških misijonarjev pa je pripomnil, da ti niso prišli na otok. da hi vladali, ampak da hi delali ter služili prebivalcem. Gotovo je napravil na poslušalce globok vtis!
PRISPEVAJTE za t L. Kemperletov sklad!
Veličasten pogreb msgr. dr. Mirka Brumata
V	sredo ob lOh predpoldne se je vršil ob ogromni množici našega ljud= stva slovesen pogreb blagega pokoj« nika. Množica ljudstva, ki se je pri pogrebu zbrala, nam jasno priča o velikem spoštovanju, ki ga je pokoj* nik užival pri vseh slojih ljudstva.
Krsto so iz župnišča v cerkev no» sili možje. V cerkvi je bilo slovesno mrtvaško opravilo ob veliki asistenci vseh stolnih kanonikov, vikarjev, mestnih župnikov bogoslovcev in drugih duhovnikov. Vseh skupaj je bilo nad 60.
Po sv. maši je stopil na prižnico sošolec rajnega in celehrant veleč. g. msgr. Velči in v izklesanem italijan* skcm govoru popisal veličino rajnega kot resničnega božjega služabnika in pravega katoliškega duhovnika. Pevski moški zbor, ki je že prej na trgu pred stolnico zapel žalostinko: »Vigred se povrne«, je nato v cerkvi odpel še: »Usliši nas, Gospod!«
Nato se je razvil veličasten mr* tvaški sprevod do tržaške ceste. Za križem so šli:	Marijin	vrtec, Slov.
sirotišče, zastopnik šolske mladine, Marijine družbe iz Gorice in Trsta, redovnice, malosemeniščniki, bogo* slovci, duhovščina, stolni kapitelj, obilni venci in nato celcbrant z asi* stenco. Za krsto pa kanoniki in čez
celo ulico, glava pri glavi, množice vernikov.
S tržaške ceste so koriere in avto* mobili odpeljali za krsto veliko šte* vilo udeležencev, ki so dospevši na pokopališče obstopili sveži grob. Go* spod Mirko Mazora se je v lepo zasnovanem govoru poslovil od raj; nega, pevci so zapeli še: »Blagor mu«, ko je glasen jok premagal skoro vse navzoče. Vemo in zaupamo, dragi monsignor, da tebi res »lepše sonce sije in lepša zarja rumeni.«
ZRSPRU JE JUIOŽ ...
Pok. msgr. dr. M. Brumatu v spomin
V	zvoniku stolne cerkve zvon zapel je mrtvaške pesmi žalno melodijo o krizantemah, ki nekje bedijo, o njem, ki bol človeško dotrpel je.
Zaspal je mož — za svetle ideale neutrudni borec . . . Tiho je omahnil v vrtincu dela in ko vir usahnil, ki je napajal žejne izpod skale.
Nešteto src je v težki bolečini molče po njem, očetu, zajokalo, kot da jihstrah je vsega v tej praznini.
Naročje božje mu zdaj mir je dalo, ki ga iskal zaman je v solz dolini. Ne bo ga več gorje sveta teptalo.
Ljubka Šorli
Obletnica smrti nadškofa Sedeja
Na dan pred godoin sv. apostola Andreja, 29. novembra 1931, so mest* ni zvonovi po goriških stolpih ozna* njali tužno vest, da je dotrpel vc* liki vladika msgr. dr. Franc Borgija Sedej, knez * nadškof * metropolit ilirske cerkvene province. Naslednji dan so žalovali zvonovi cele nadško* fije od Krmina do Postojne, od Bovca do Devina nad izgubo tega izrednega cerkvenega kneza, ki je zasedel stolico sv. Hilarija in Ta* cijana v davnem letu 1906, na praz* nik Oznanjenja D. M., ko je bil od dvornega škofa Maverja posvečen in ustoličen.
Burna so bila leta njegovega ,'kos fovanja, saj je prva svetovna vojna z vajaško fronto škofijo razrezala na dva dela, mesto Gorice hudo po* rušila, stolno cerkev in škofijski dvo* rec znatno poškodovala, Malo seme* nišče spremenila v kamenito rešeto, Marijino svetišče na Sv. gori do tal razdejala.
Koliko dela in truda je stalo msgr. Sedeja, ko se je vrnil i/. begunstva v Stični, da je s pomočjo vojne od* škodnine, svojih duhovnikov in ver* nikov obeh narodnosti zopet zacelil gmotne in duševne rane na področju škofije!
Še hujše trpljenje ga je čakalo ob nastopu fašizma. Zaradi svoje mo* žatosti in odkritosrčne značajnosti pri obrambi krščanskih pravic svo* jega ljudstva je vse bolj postajal skrajno nepriljubljen pri vladnih krogih. Stal pa je trden kot hrast. Sovražili so ga, a istočasno so ga spoštovali. Ob zlati maši 1927. si je v cerkvi sv. Ignacija kar sam držal spominski govor, v katerem je dal cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega. —. Po neki nujni o* pcraciji ni prišel več do trdnega zdravja. Svetovali so mu, naj si privzame pomožnega škofa, a ni ho* tel. Fašizem pa je vJadikovo boleh* nost izrabil, ga sumničil in nadškof, ki je bil sv. očetu do skrajnosti vdan, je zaprosil za upokojitev. Ravno ko se je pripravljal, da se preseli v so* sednji Šempeter kot penzionist, mu je Bog poslal odrešiteljico smrt v njegovi sobi v škofiji, kjer so ga kakor vse njegovf prednike položili na mrtvaški oder v kapeli sv. Križa. Tužno so peli tiste dni zvonovi, a preostali smo imeli to zadoščenje, da smo spremljali očeta vsaj iz nje* govega doma k Materi božji na Sv. goro 3. dec. 1931. Tam počiva v mi* ru in upamo, da prosi za našo škofijo-.
Seja goriškega obč. sveta
V	ponedeljek ponoči je bila druga tokratna seja na Gradu. Takoj ob otvoritvi je župan izrazil našemu svetniku Ivanu Brumatu sožalje za* radi smrti brata monsignorja.
Prvo točko o razpravljanju zaradi plač obč. osebja je župan črtal iz dnevnega reda.
Nato so prišle na vrsto pritožbe dveh Slovencev, katerim županstvo zanika italijansko državljanstvo. Zdi se nam, da se pri stvari gre vedno za dejstvo, ki smo ga svoj čas ugo* tovili v zadevi dr. Čuka. Kdor se izmed Slovencev iz Gorice izseli tudi začasno mu županstvo ne da več državljanskega lista, češ, da si je med tem lahko pridobil skrivaj tuje državljanstvo. Tako ostane re* vež brez vsakega državljanstva. Tu* jega si ni pridobil, domače mu je pa odrečeno. Svetnik Bratuž je obširno dokazoval to krivico seveda gluhim ušesom. Zapisali smo si posebno pravno argumentacijo dr. Culota proti upisu v državljanski imenik na podlagi zakona 13. 6. 1912 štev. 555, ki jasno govori za 'to vprašanje. So to zadeve, katerih ne bomo pozabili v prihodnosti.
Ko je na to sledila razprava o pra* vilniku za zasedanje občinskega sve* ta, so slovenski svetniki stavili zah* tevo, da sme vsakdo govoriti v svo* jem materinem jeziku tudi na obč. seji.
Župan je ugotovil, da je to politič* no vprašanje, o katerem obč. svet ne sme razpravljati. Radovedni smo, kaj je politično in kaj ni politično. Ne, nič nismo radovedni, ker dobro vemo kam pes taco moli. Tudi te zadeve ne bomo pozabili v prihod* nosti.
Spectator
Ob 400 letnici rojstva Jakoba Gallus-a Petelina
Letos mine 400 let, ko je bil ro* jen naš veliki cerkveni skladatelj Jakob Gallus Petelin. Letnice nje* govega rojstva ter smrti so nam znane (1550*1591), a kraj nam je pa neznan, vendar se domneva, da je bil rojen ali v Ribnici na Dolenj* skem, ali pa, kar je skoro gotovo v Idriji. Da je Gallus — Petelin Slo* vence nam priča tudi dejstvo, da je pri podpisovanju svojih del, poleg običajnega imena ter priimka, pri* stavljal vedno »Carniolus«, kar nam zadostno dokazuje njegov izvor. Na to dejstvo so nas opozorili tudi če* ški učenjaki, ter tako pobili nem* sko trditev, da hi bil on Nemec Handl. Vsekakor so še tudi drugi dokazi, ki nam pričajo o njegovem slovenskem izvoru.
Petelinovo življenjsko delo je ogromno in je zbrano v knjigi
»Opus musieum«, razdeljeni na štiri zvezke. To so predvsem cerkvene skladbe: veliko število maš ter mos tetov iz cerkvene liturgije, a zraven njih imamo tudi nekaji posvetnih del, seveda v latinščini, imenovanih »mo* ralia«, ki naj bi služile zabavi. Sre* dišče Petelinovega delovanja je bila Praga, vendar je veliko potoval po nemških in čeških krajih, se ustav* ljal predvsem v samostanih, kjer je imel priliko spoznati razne kompo*
niste ter se tako učiti od njih.
Njegovi moteti in skladbe prav gotovo predstavljajo nekaj edin* stvenega za tedanjo in tudi poznejšo dobo. Saj so postale lastnina ne sa* mo našega, temveč vseh kulturnih narodov tedanjega in poznejših sto* letji. Kljub temu, da smo Slovenci mali narod, so se med nami rodili možje, ki so nam lahko samo v čast in ponos.
GOISIPODAiRSITIVIO
PORABA MLEKA V ITALIJI
V	splošnem povžije italijanski dr* žavljan zelo malo mleka. Večji del proizvodnje gre v industrijo, kjer gi predelajo v sir in maslo.
Izšla je statistika o porabi mleka v 40 največjih italijanskih mestih, med katerimi so tudi Milan, Rim in Videm.
Največ mleka popijejo v mestu Reggio EmiUa, kjer pride na leto in osebo po 117 litrov z letnim stroškom 9.400 lir. V Vidmu popijejo - (tako ali v kavi) 73 litrov za 4.700 lir. V Milanu 52 litrov za 4.375 lir, V Rimu 40 litrov za 3.450 lir, v Napoli pa 18 litrov za 1.500 lir. Sploh se opaža, da se porabi tem manj mleka, čim bolj gremo proti jugu. Tudi tekom leta je poraba različna: najvišja je v zimskem času in to decembra in januarja meseca, najnižja pa avgusta, ko pade potrošnja za eno četrtino.
Kar se cene tiče, je najdražje mle* ko v Genovi, kjer stane 90 lir. Tu je tudi najvišja razlika med ceno, ki jo dobi lastnik krave in ki jo mora plačati potrošnik. Ta razlika znaša
70°/ii napram 47°/o v vseh 40 mestih in najnižji razliki od 14°/0 v mestu Lecce.
CENA UVOŽENE PŠENICE Italija je uvozila v proračunskem letu 1949*50 mnogo pšenice, pred* vsem iz Amerike. Ta pšenica je v italijanskih lukah imela ceno 5.935 lir za 100 kg, torej manj, kot je vla* da plačala kmetovalcem, ki so od* dali svojo pšenico v ljudske žitnice.
V	zgornji ceni pa ni vključena cari* na, ki tudi ni bila plačana, ker je pšenico uvozila država in ne zasebni trgovci. Slednji sploh ne uvažajo pšenice, ker bi bila dražja kot do* mača, če bi morali plačati uvozno carino.
CARINA NA MASLO,
in to sveže ali topljeno, je bila zni* žana od 30°/» na 15°/o od vrednosti, in sicer za dobo do 31. januarja 1951. S tem hoče italijanska vlada pritis* niti na domače maslarne, da znižajo svoje cene, ki se sučejo v zadnjem času okoli 1000 lir za kg svežega masla.
D
O
P
S
I
Sv. Jakob v Trstu
Pred časom se je poslovil od nas naš kaplan č. g. Angel Kosmač, ki je odšel na svojo novo službo v K o jan. Čeprav je le nekaj mesecev deloval v naši -župniji, je vendar njemu in nam bila ločitev težka. — Dobili smo novega gospoda kaplana v osebi e. g. Franceta Zlobca. No* vemu gospodu izrekamo našo iskreno dobrodošlico in mu želimo pri no* vem delu obilo bežiega blagoslova.
Jamlje
Preteklo nedeljo je bilo v naši vasi prav lepo in veselo; saj so nastopili naši fantje in dekleta na odru s prav lepim sporedom:	kar uživali
smo ob lepo podanih narodnih pes* mih, katerih je bilo devet; pri šaljiv s ki »Povabilo« je bilo precej smeha.
pri igri »Mati« pa tudi solz ni manj* kalo. Ljudje, katerih sc je kljub negotovemu vremenu nabralo mno* go, so zadovoljni in zadoščeni od* hujali. Naša dekleta in fantje pa za* služijo kar pohvalo ter naj le na* predujejo vztrajno v delu za našo krščansko kulturo.
Tatvina v zgoniški cerkvi
Dne 24. t. m. se je v popoldanskih urah na skrivaj, vtihotapil v cerkev 15 letni dolgoprstni »ezulo« iz Reke — Aldisio po imenu, ki se je v cer« kev nič manj kot zakleni! in ostal notri toliko časa, dokler ni izpraznil nabiralnikov, ki jih je bil s silo od* pri. G. župnika je na vse to opozo* rilo rožljanje v zaprti cerkvi. Zato je takoj poklical še nekega vaščana, s katerim sta čakala, kdaj bo nade* budni obiskovalec izstopil. Ta ie
Dr. METOD TURNŠEK :
(x>m set na pl
u
na pianine.
(NOVELA)
Ciril se je začudil. Ni mogel verjeti, da hi bila že dospela na vrli. Toda stolpič, ki ga je videl Ciril že na mnogih razglednicah, je pričal, da je res. Torej sta že na temenu najvišje slovenske gore. Ciril se je obrnil in zazrl v daljave. Tam na vzhodu je nad Karavankami pravkar vzhajalo sonce. Čudovito so pršeli po nebu rožnati prameni. Savska dolina je bila še v megli. Blejsko jezero pa se je že svetlikalo. Karavanke so se s svojimi rebri zdele kot ogromna posrebrena stonoga. V Visoke Ture na severu se je sonce že močno upiralo in jih oblivalo s krminastordečo lučjo. Ledenik pod Triglavom se je divno lesketal. Ponče in Škrlatica so veličastno dvigale k nebu svoje ostre grebene. Cirilovo oko je iskalo Koroško, najstarejšo slovensko zemljo. Kakor da še sniva v dremotnem snu
kot pastir, preden ga zbude na pašo in bo poslej zaigral pastirsko pesem o vilah in kralju Matjažu in lepih nekdanjih dneh... Le na južni in zapadni strani ni bilo razgleda. Tam je nebo bilo sivo. Iz Trente je bruhala ostra burja.
»Viš, morje, naši primorski, goriški in beneški kraji so pa zaviti v črno meglo! Kot da je vsa naša zemlja tam ukleta od črnega zmaja!« je z obžalovanjem pripomnil France
»Toda jaz verujem v veliki čas. ko bo nad Triglavom in vse okrog, koder prebiva slovenski rod, cvetelo še sinje nebo, da bo slovenski narod od svoje morske obali pa do skrajnih beneškoziljskih brd ter panonskih ravnin dočakal božjo in človeško pravico, da bo Evropi in svetu v ob;lni meri nudil od skritih bogastev svojega duha...« Ciril je govoril iz globin slovenske bolečine in do vrhov slovenskih želja.
»Ons bi že bil zaradi našega večnega trpljenja!« je pristavil France.
Mrzel piš iz Trente je Cirila pognal v zavetje Aljaževega stolpa. France pa si je usedel za stolp v smeri proti Karavankam. Ciril je sede in naslonjen na pločevinasto steno kmalu zasnul, France pa je zrl dol proti svojemu domačemu kraju in najprej po Savski
dolini do bele Ljubljane. Torej zaročenko ima že Ciril! Gotovo mu bo bolj zvesta kot Tinca Lojzu. Kaj neki je storil Lojz? Če je punco z Ljubljančanom dobil še na Gorjušah, so vražje zaorali... Kot da je sain navzoč pri sporu in prepiru, je France dvignil svoj klobuk s krivci. Pa so mu v jutranjem soncu pred očmi zažarele planike, sedem planik! Duš, Ružkine so! Opolnoči jih
je natrgal, na Triglav jih je prinesel. — Menda bo
že kaj veljalo! Da, bo obiskal Ružko, skupaj s Cirilom ji bo nesel planike. Nič se ne bo obotavljal. Čimprej, lem bolje! Še preden se bo vpisala na univerzo, jo mora dobiti, z njo govoriti, sicer mu jo prevzame kdo drug! Kot da se že sila mudi, je France skočil na noge in šel gledat v stolp, kako je s Cirilom. Ta je spal in bil zelo bled. Iludimana, ali mu je slabo? France se je kar zbal zanj. Ne, ne sme zboleti! Zdrav mora priti s Triglava! Zdrav in Židane volje mora biti, ko bosta sla skupaj k Zasavčeviin na obisk! Še malo je pustil Cirila pri miru, da se spočije. Pa ni dolgo strpel. Začel je bobnati po pločevinasti steni in trobentati:
»Traraaa, traraaa... Vstaniii... Eliea in Ružka sla tu. Eliea, Ružka!«
Ciril je debelo odprl oči. Ali res? Pravkar se mu je sanjalo, da se vozijo po Bohinjskem jezeru, le tela
NBOsVHllCBE
res zapustil cerkev in se, meni nič — tebi nič, pomaknil s plenom v vas.
O	vsem je bila hitro obveščena CP, ki je tatinskega mladeniča spravila pod ključ. Na zasliševanju je med drugim povedal, da ima že več takih »zaslug« na ramenih in da, bi moral baje priti 25. t. m. pred sodišče za* radi sličnih obtožb. — Ker je poli* cija hotela zvedeti čim več, je moral »pridni« Aldisio še marsikaj po* vedati, kot na pr. to, da je »obisko* val« tudi razne »Case del fanciullo« po sosedni Italiji, ni pa povedal, kje se je te »obrti« navadil.
Dol
Na dan Brezmadežne * 8. dec. * bomo zopet slovesno proslavili tretjo obletnico, odkar imamo v naši d us bovniji prelep kip fatimske Kraljice. Po slovesnem blagoslovu s ob 2h pop. s se bodo zbrali cerkveni pevski zbori iz vse okolice in zapeli Mariji v čast ter ljudem v spodbudo vrsto Marijinih pesmi. Če bo vreme ugods no, bomo slišali tudi nekaj domačih. Zato na dan Brezmadežne pohitite k fatimski Mariji v Dol!
Peč
V	nedeljo 26. novembra so na Peči praznovali sveto Katarino. S celo* dnevnim češčenjem, z dvema maša* ma in ofrom so prav lepo počastili svojo vaško zavetnico. Le njihovega zbora je manjkalo. Zato je pa po* pravil to pomanjkljivost rupenski zbor, ki je prav lepo prepeval pri vseh pobožnostih.
MIKLAVŽ V TRSTU
Slovenski starši! Največje veselje pripravite svojim otrokom, da se z njimi udeležite našega miklavževanja v koncertni dvorani v Ljudskem do* mu. Miklavževanje je starodavni običaj slovenske mladine, ki ima v našem narodu že častitljivo tradici* jo. Pred sto in sto leti so otroci na* ših dedov prav tako hrepeneče pri* eakovali Miklavževega godu, kot ga pričakujejo naši malčki danes. Ta starodavni slovenski narodopisni motiv je umetniško zajel skladatelj Jerko Geržinič in ustvaril najlepšo slovensko mladinsko opereto. — Pridite tudi vi s svojimi otroki k našemu miklavževanju in tako bo* ste v očeh svojih otrok brali hialež* nost ,kot jo znajo pokazati samo otroške oči. PRIDITE!!!
Starši in drugi, ki bi želeli pripra* viti kake darove, naj jih izročijo v ulici Ponchielli 2, v IV. nadstropju, v ponedeljek dne 4. dec. od 8h do 12h ter od 2h do 5h pop. in v torek dne 5. dec. od 8h do Ih pop.
Ob začetku meseca v Gorici
V petek zvečer ob 8h ura češčenja v stolnici.
V Soboto zjutraj ob 6h sv. maša in premišljevanje isto tam.
Zvečer ob 8h sestanek za može in fante na Placuti.
V nedeljo ob 8h sv. maša s skupnim sv. obhajilom za može in fante pri Sv. Ivanu.
Nova revija „Stvarnost“
Že v zadnji številki smo opozorili, da bo začela izhajati z decembrom v Trstu nova, neodvisna slovenska revija, ki bo nosila naslov »Stvar* nost«. Že dolgo nam je manjkalo takšne svobodne revije. Revija bo prinašala leposlovne prispevke in pesmi slovenskih književnikov, obe* nem pa bo seznanjala bralce s kul* turno in splošno narodno problema* tiko. Skušala bo obravnavati vse probleme, pred katerimi danes one* moglo stoje mnogi slovenski ljudje doma in v svetu, in to stvarno ter neodvisno od političnih skupin in Često podedovanih miselnih shem. K sodelovanju vabimo vse, ki so, zmož* ni trezne sodbe.
Kdor pa se želi naročiti na reviio, 14 bo izhajala dvomesečno na 32 straneh in predvidoma ne bo stala nad 600 lir na leto, naj- sporoči svoj naslov upravi revije »Stvarnost«, Via S. Anastasio, l*c, Trst.
Nenadna smrt
V četrtek je umrl prof. Giovanni Lorenzoni, kateri je bil zadnje dve leti predsednik izpraševalne komisije pri slov. maturah v Gorici. Pokojnik je bil zelo priljubljen med svojimi Furlani, iz čigar vrst je izhajal in katerimi je bil tudi pesnik. Naj mu bo Bog dober plačnik!
Revija »Pregled"
Informativni center odbora za »Svobodno Evropo« v New Yorku je pričel izdajati v slovenskem jezi* ku revijo »Pregled«. Revija skuša objektivno obveščati Slovence v tu* jini o položaju v Sloveniji in pa v celi Jugoslaviji in je vsekakor zelo zanimiva in tudi potrebna.
Slovenska strokovna šola v Sv. Križu pri Trstu
Dne 27. nov. so otvorili novo slo* vensko strokovno šolo v Sv. Križu pri Trstu. Za ravnatelja novousta* novljcnc strokovne šole je bil ime*
■novan g. inž. Sošič. V njo se je vpi* salo 22 otrok, ki obiskujejo vsi prvi razred in kateri so do sedaj po.se* čali istega v oddaljeni Nabrežini. Šola ni še opremljena s vsem po* trebnim, vendar se upa, na bodo šolske oblasti v kratkem za vse po* skrbele.
Nov krojni tečaj
V šoli v ulici Croce se otvori ve* černi krojni tečaj za gospe in gospo* dične od 14. leta dalje, na katererp se bo rabil nov način merjenja »ERRE VI«, tako da ni potrebno miselno računanje. Vpis in praktični poiskusi se pričnejo v četrtek, 7. dcc.
Nova maša v Dolini
V	nedeljo 3. dec. pop. ob 3h sprejem g. novomašnika; zvečer ob 8h pozdravna akademija.
.*.
Nova maša na Brezmadežno 8. dec. Začetek pri rojstni hiši ob lOh. Novomašni govornik č. g. Malalan, župnik iz Boršta. Popoldne slovesni blagoslov ob 41i. Avstobus iz Trsta zjutraj ob 9h. .*.
Stari pregovor pravi: Na novo mašo se	splača iti tako daleč, da
človek	strga podplate. Zato
Breg	in Kras in Trst
vabljeni!
Urednik Fajgelj ponovno obsojen
Zaradi nekega članka, ki ga je lansko jesen prinesla »Soča«, je d1'* žavni pravdnik obdolžil odgovorne* ga urednika Damirja Fajigla, da je hujskal slovensko manjšino k nelo* jalnosti	do Italije.- Vsled tega je
Faigel bil najprej sojen pred gori* škim sodiščem, ki ga je pa oprostilo. Državni pravdnik je vložil priziv. Pred štirinajstimi dnevi se je vršila razprava v Benetkah in so Fajgla obsodili na 4 mesece pogojne kazni. Obsojenec je vložil priziv na kasa* eijsko sodišče v Rim. Bomo videli, kako gleda najvišje sodišče na naše boje za manjšinske pravice.
Obiski podjetji v Sloveniji
Uprava tovarne »Litostroj« je iz* dala stroge ukrepe, ki določajo čas obiskov tovarne med 9h in 12h ob nedeljah in med 3h * 5h pop. ob de* lavnikih. Vsak obisk, pa naj pride od koder koli je treba najprej pi* smeno javiti podjetju in zanj dobiti pismeno dovoljenje pri Osrednjem svetu za strojegradnje v Beogradu. Po dobljenem dovoljenju je treba tudi obvestiti Upravo tovarne dva dni pred obiskom.
Tržaškim romarjem
»Romarji drugega tržaškega roma* nja za sveto leto v Rim, naj čim prej naročijo fotografije v trgovini For* tunato v Trstu.«
Darovi za Vincencijevo konferenco
Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu naznanja, da se bo spreje* malo v nedeljo 10. dec. pri vseh cerkvah v Trstu in okolici, kjer je slovenska služba božja darove v de* narju in v blagu. Slov. Vinc. konfe* renca se že vnaprej toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom tudi v imenu ubožcev!
Zakol prašičev
Kdor hoče doma zaklati prašiča mora prositi za dovoljenje obč. živi* nozdravnika na naslov ulica Duca D’Aosta 107 * Gorica.
Živinozdravniški pregled se vrši na domu prosilca po urniku, ki je za tc določen in ki ga spodaj pri* našamo.
Gorica: ponedeljek, sreda, petek in sobota od lih dop. do 2h pop. Pevma, Oslavje in Št. Maver: torek in petek od 12h do 2h pop.
Št andr ež: torek in petek od 12h do 2h pop.
Ločnik in Podgora:	ponedeljek	in
četrtek od lOh dop. do 12h.
irŠPORT*p
Nogometna tekma Anglija - Jugoslavija
Preteklo sredo se je odigrala v Londonu nogometna tekma med dr* žavnimi raprezentancami Anglije in Jugoslavije. Izid tekme je bil neod* ločen, in sicer z rezultatom 2*2. Jugoslavija se je vsekakor tamkaj proslavila, ker so skoro vsi medna* rodni kritiki predvidevali njen poraz, kajti Jugoslovani so igrali na tujem igrišču, kjer niso mogli računati na simpatije publike, čigar vzkliki več* krat navdušijo že izčrpane igralce. Mednarodno časopisje hvali pred* vsem vratarja Bearo, ki je res moj* strsko branil in obranil jugoslovan* ska vrata pred angleškimi goli. Do* pisnik agencije »France Presse« je
zapisal v. svojem komentarju tole: »Jugoslovani so zaigrali zelo lepo. S svojim kratkim ter hitrim podaja* njem so zapustili najlepši vtis. Po* kazali pa so, da ne znajo izkoristiti možnosti za dosego gola, ki so se jim ponujala zaradi slabe igre an* gleške obrambe. Srednji napadalec Živanovič ni znal izkoristiti igre Bo* beka in Mitiča.
V	jugoslovanskem moštvu so se odlikovali Djajič in čolič, zlasti pa Beara, ki je rešil svoje moštvo pred porazom.«
Vsekakor zaseda Jugoslavija zelo važno mesto v vrstah mednarodnega nogometa.
Darovi za sklad L. Kemperleta
Tržaška Marijina družba namesto cvetja na grob pok. matere gospoda Omersa in pok. msgr. Brumata 10.000; g. Cej Franc iz Gorice 500; namesto cvetja na grob pok. msgr. Brumata daruje družina Polh iz Go* rice 1000.— lir. Srčna hvala!
ZA »SLOVENSKO SIROTIšCE
V. L. 1000; zbirka (C) 100; Vinc. Štanta, dekan v Devinu 1000; veleč, g. dr. Tul Ivan, prof. bogosl. 1000; T. A. košaro grozdja in rajskih ja* bolk, v Štandrežu nabrali več kvin* talov poljskih pridelkov in v denar* ju 2630; Neimenovana iz Trsta 10.000; Associazione Naz. del Fante:
1	kvint, riža, 3 kg mortadele, 2,30 kg salama, 1 škatlo sira, 20 škatel kon* densiranega mesa itd.; dediči Rudol* fa Figi, Oslavje št. 1, 750— lir.
Vsem našim dobrotnikom srčno zahvalo in zagotovilo molitve.
ZA »DOBRODELNO DRUŠTVO«
Dediči Rudolfa Figi, Oslavje št. 1, 750; prijatelj iz Trsta v počastitev spomina našega neustrašenega borca za vero, narod in svobodo — pok. monsignorja Brumata 1000; N. N. iz Gorice 1000; na,mest	vetja na grob
msgr. Brumata darujejo: gospa Mon* tegna Marija iz Rima 1000; družina dr. Avgusta Sfiligoj,- 500; obč. sve* tovalec g. Rudi Bratuž 500.— lir.
Miklavž bi rad prinesel goriškim in tržaškim otrokom krasno slovensko slikanico
DOMINIK S A V I O (Dobi se v Katoliški knjigarni v Gorici in pri Fortunatu v Trstu Cena:	10 0.— lir).
MIKLAVŽEVA DARILA se dobfe v VELIKI IZBERI v trgovini
LUPŠE IVA« „ PRI SONC« “
TRST Via Coroneo - Via Rismondo št. 1 nasproti SODNE PALAČE
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
ob 7h zvečer.
Z A HVAL A
Globoko prizadeti in ganjeni ob smrti dragega in nepozabnega brata, svaka in strica
Msgr. dr. Mirka Brumata
kanonika sholastika goriškega kapitlja,
se najiskreneje zahvaljujemo za tople izraze sočutja in za pomoč pre* vzvišenemu g. knezonadškofu, stolnemu župniku msgr. Velci*ju, g msgr. Novaku, g. dr. Humarju, preč. g. Mazori, stolnemu kapitlju, vsej' slovenski in* italijanski duhovščini, Marijini družbi, upravi »Ka* toliškega glasa«, dragim rojakom iz Šempetra, gg. zdravnikom in pred* stojništvu bolnišnic ter vsem onim, ki so hoteli z udeležbo, cvetjem in petjem počastiti spomin dragega pokojnika.
Gorica, 23. novembra 1950.
Družine BRUMAT = LENCH1 * GOFFO
stoji ob bregu in krči nanje in jim grozi, da jim bo že prevrnila tisti čoln...
Ciril je vstal. Utrujenost je prešla. Zdaj bi rad znova gledal slovenski svet okrog Triglava, pa je razen s severne strani bil že ves v megli.
»Kaj bo mar deževalo?« je zaskrbelo Cirila.
»Mislim, da sva ujela zadnjo zarjo. Najbolje bo, da se čimprej pobereva domov. Če naju dobe viharji in deževje v gorah, nama bodo iz nebes s škafom vlivali za vrat!«
France in Ciril se takoj odpravila z gorskega velikana. V Aleksandrovem domu sta se le spotoma okrepčala, potem pa hitro nadaljevala pot nazaj v bohinjsko smer. Zavila sta kar v hudourniško sotesko, divjo Vrtačo. Tu sta se z muko prebijala skoz divjino in pošteno delala pokoro zaradi hude žeje. Šele globoko doli sta zadela na potoček, kjer sta se po 24 urah hoje zares ustavila. Umila sta se ter si na mehki trati z jedjo in gorsko vodo privezala duši.
Do mraka sla France in Ciril že pritolkla do Sv. Janeza pri Bohinjskem jezeru. Noge so jima bile kar trde, ko sta stopila v hotel in sedla za mizo. Tu sta zvedela, kaj se je zgodilo snoči na Gorjušah, da je namreč neki lovec obstrelil svoje bivšo dekle in njenega
ljubimca. Oba so morali prepeljati v Ljubljano v bolnico, lovec pa je ušel v gozdove in ga sedaj lovijo blejski in bohinjski orožniki. France in Ciril sta se presenečena spogledala. Franceta je najbolj potrlo.
»Duš, da je Lojz tako hude krvi! Ne bi mislil, da bo kaj takega storil! Moral ga je obsesti sam vrag!« je zmajeval z glavo.
»Če ju je samo obstrelil, morda ne bo se prehudo' Sedel pa bo! Janšev oče bo dobil sotrpina...« je po-sočustvoval Ciril.
»Krščen Matiček, spet zaradi »babe«! Kako je le na tein svetu! Vendar sc je France, čim se je spomnil na Ružko, pokesal, da je izrekel trdo sodbo na račun ženskega spola.
O pustu je pri Janševih na Ribnem bilo veselo. Janez se je že mesec dni pred dosluženim rokom vrnil od vojakov. Tudi očetu so kazen zaradi one nepre-mišljenje besede znižali na tri mesece. Tudi njegov sojetnik Logarjev Lojz se je dobro izgovoril, da linče in njenega fanta ni nameraval ubiti, marveč pobeglo puto in jarega petelina le malce za kazen opraskati in ostrašiti s šibrami. Janšev oče mu je tako iztuhtal. Zato so tudi Lojzu, ki se je itak bil sam javil, kazen
znižali na tri mesece. Oba jetnika sla istočasno zapustila ječo. Lojz je seve večkrat prišel obiskat Janševe, najprpj zaradi dobrega očeta, potem pa zaradi Špelce. Da bi ga ljudje kot »nesrečnega« ženina predolgo ne vlačili po zobeh, se je Lojz odločil, da bo istočasno, kot Janez Tilko, tudi on popeljal pred oltar — Špeleo.
V	nedeljo pred pustom je bil tisti srečni dan, ko so se žarnih obrazov za vedno povezala srca dveh parov. H gostiji pa so prišli vsi Janševi vrstniki, ki so vojake že odslužili in ki jih je še čakala ta velika dolžnost. Lojza so pa počastili stari in mladi lovci od daleč in blizu. Bil je pa Lojz ves blažen ob svoji zali, ljubeznivi pa tudi resnobni beli nevesti, ki bo gori v Rudnem polju z njim kraljevala sredi skrivnostnih gorskih gozdov. Tilko pa, ki se je možila k Janševim in je bila tožna zaradi izgube ljubega doma, je Janez tolažil z ljubeznivimi pogledi in besedami:
»Ali, nič ne maraj, Tilka, za izgubljeno domačo hišo! Tu pri nas boš imela lasten dom, hi mu noč in dan šumi in poje naša Savica! Tu boš, ej, pela in pestovala otroke tudi ti, ženka moja mlada!«
(Nadaljevanje)