Učiteljski tovariš Stanovsko poli tisk o glasilo J. C/. Lf. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani = Mesečna priloga »Vrosveta« m Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarin». Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon 3112 Za ločitev šolstva od politične uprave V. banOViilSka Skupščina V naši svobodni domovini se je pojavilo vprašanje potrebe ločitve šolstva od politične uprave takrat, ko so se pričeli izdelovati prvi načrti enotnega šolskega zakona. Že v 1. 1924. je priobčil »Učiteljski tovariš« več člankov, v katerih je natančno očrtan ustroj takratnega slovenskega šolstva in na osnovi, tekom desetletij pridobljenih izkušenj, je učiteljstvo plediralo za ločitev šolstva od politične uprave. Že takrat je vodilo slovensko učiteljstvo želja, da 'bi se šolstvu omogočil popolnoma pravilen in neoviran razvoj, kar pa bi bilo mogoče le, če bi pripadalo šolstvo pod upravo, povsem ločeno od obče upravnega oblastva. Da bo povsem razvidno kakšno stališče je učiteljstvo takrat zavzemalo, posnemam iz omenjenih člankov naslednji odstavek: »Med temeljne zahteve učiteljstva, ki jih stavlja pri uveljavljenju šolskega zakona, spada tudi popolna — personalna in teritorialna — ločitev šolske uprave od politične, t. j. samouprava šolstva.« Dasi se je ta potreba ponovno poudarjala. vendar se ni upoštevala ob sprejetju zakona o narodnih šolah, ki je izšel 1. 1929. — Na eni strani se je pojavil, že od prvih po-četkov javnega šolstva znani izrek, da je šola »politicum«, a na drugo stran je postavilo učiteljstvo zahtevo, naj se loči šolstvo od splošne politične uprave. Učiteljstvo je do-vedlo do te zahteve spoznanje, da je vsak vpliv lajikov nai šolske zadeve kvaren. In čim bi bilo šolstvo povsem samostojna ustanova bi bil kakršenkoli vpliv lajikov nemogoč, podrejeno politični upravi, pa je šolstvo izpostavljeno najrazličnejšim vplivom, ki za šolstvo največkrat niso povsem blagodejnega značaja. Pri sprejetju zakona pa je zmagalo prvo načelo. Oglejmo si nekatere člene zakona o narodnih šolah iz 1. 1929. Iz teh je povsem jasno razvidno, da je šolstvo popolnoma odvisno od splošne uprave. V VIII. poglavju: Uprava in nadzorstvo, je to povsem točno poudarjeno. § 112. namreč pravi: Vrhovno upravo in nadzor nad vsemi narodnimi šolami, zabavišči in drugimi prosvetnimi napravami izvršuje minister prosvete neposredno in posredno. Posredno izvršuje preko šolskih uprav, sreskih načelnikov in ban-skih uprav. Nadalje vsebuje slične določbe tretji odstavek § 115., ki se glasi: Sreski šolski referent je prosvetni referent sreskega načelnika. Tudi prvi odstavek § 117. jasno določa: Sreski šolski nadzornik kot strokovni referent obče upravnega oblastva opravlja zlasti sledeče dolžnosti... Sestavo banovinskega šolskega odbora določa § 135. a § 136. določa: Predsednik banovinskega šolskega odbora je pomočnik banov, a nadomestuje ga načelnik prosvetnega oddelka. — Slične določbe vsebujejo tudi drugi §§ zakona o narodnih šolah. To so dejstva pred katerimi stojimo že od 1. 1929. dalje. Prizadevanja organizacije, da bi bilo šolstvo ločeno od politične uprave niso bila upoštevana ob sprejemanju zakona o narodnih šolah. Obžalovali smo to dejstvo, ker posledice tega je občutilo le učiteljstvo. Prav gotovo je, da se šolstvo, podrejeno obče upravnemu oblastvu, ne more razvijati tako, kot bi se razvijalo pod povsem samostojnim strokovnim vodstvom. To dejstvo, ki ga je povsem v podrobnosti nemogoče obrazložiti v kratkem načelnem članku, nas ponovno vzpodbuja, da dvignemo svoj glas in povemo povsem odkrito, da bi bilo v interesu šole in učiteljstva, da se to načelo upošteva. In prav v zadnjem času se pojavlja med učitelj stvom ponovna zahteva po popolni ločitvi šolstva, od politične uprave. Tako je sprejelo sresko društvo v Celju še pred nedavnim naslednjo točko v resoluciji svojega zborovanja: »Ugotavljamo, da podrejenost šolstva politični upravi ni koristna prosveti. Šolstvo naj vodijo šolniki, ne pa politiki in juristi, ki so na tem polju lajiki. Kakor vse druge stroke, tako potrebuje tudi šolstvo strokovnega vodstva, da bo nastal red in mir, ki sta predpogoj uspešnega prosvetnega dela. Le od strokovnjakov pričakujemo tudi umevanja in pravičnosti. Jerobstvo politikov in politične uprave nad šolstvom nam je jemalo pravno sigurnost ter je škodovalo ugledu učiteljstva med narodom. Zato prosimo centralno vodstvo JUU, naj zastavi vse sile, da doseže popolno ločitev šolstva od politične uprave. Vse šolstvo naj bo podrejeno samostojnim prosvetnim direkcijam, na sedežih sre-zov pa naj se ustanove sreski prosvetni inšpektorati, popolnoma neodvisni od politične uprave, podrejeni neposredno prosvetnim direkcijam.« Prav tako je bila tudi na zborovanju 9 sreskih društev v Ljubljani sprejeta v resoluciji naslednja točka: »Šolstvo je temelj vsega narodnega kulturnega razvoja. Razvijati se more le pod strokovnim vodstvom. Zato uvidevamo potrebo, da naj se loči šolstvo od politične uprave. Vse šolstvo po banovinah naj bo podrejeno banovinskim direkcijam odvisnim le od ministrstva prosvete, a na srezih naj bi bili posebni prosvetni inšpektorati, podrejeni banovinskim prosvetnim direkcijam.« Tudi naše udruženje se je začelo v zadnjem času intenzivnejše baviti s tem vprašanjem in ga je tudi že izneslo na merodajnem mestu. Ali je mogoče misliti, da bi se upoštevala splošna želja učiteljstva po popolni osamosvojitvi šolstva? Nešteto je dokazov, ki govorijo za to. Šolstvo jie namreč ona ustanova, ki je osnova vsega ostalega kulturnega narodovega napredka. In prav taka ustanova se mora razvijati povsem nezavisno, ako hočemo od nje pričakovati pravilnega razmaha in pravih uspehov. Ako imamo po banovinah samostojne poštne, železniške in finančne direkcije, ki niso v nikaki posredni ali neposredni odvisnosti od kr. banske uprave, bi bilo prav zaradi nujne potrebe in interesov šolstva prav, da bi se. na sličen način osnovale tudi prosvetne direkcije, ki bi bile podrejene le ministrstvu prosvete, a sreski šolski nadzorniki naj bi bili podrejeni neposredno prosvetnim direkcijam. Z ločitvijo šolstva od politične uprave, bi mu bil zasiguran lep razvoj pod samo strokovnim vodstvom. Tudi učiteljstvo bi se moglo bolj nemoteno posvečati svojemu šolskemu delu. Odpadlo bi. pai tudi prav gotovo mnogo zaščitnih primerov pri organizaciji, kajti večina teh primerov izhaja iz dejstva, da si razni lajiki lastijo od dne do dne večje pravice do vpliva na šolstvo. Prav tako kot dvig našega šolstva, je potrebna tudi močno moralna opora učiteljskemu delu, a to je mogoče doseči le z ločitvijo šole od politične upTave. —ž. Seja glavnega odbora JUU Odklonjena ostavka izvršnega odbora — Soglasna zaupnica — Glavna skupščina v Sarajevu — Komunike Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je na svoji seji 16. junija t. 1. sklepal o raznih učiteljskih vprašanjih. Ob otvoritvi prve seje je predsednik tov. Ivan Dimnik počastil spomin prosvetnega veterana pokojnega Mihaila Joviča. bivšega predsednika Jugoslovenskega učiteljskega udruženja in ustanovitelja mladinskega lista »Zorica«. Nato je obširno poročal o situaciji v Udruženju, o šolskih in prosvetnih vprašanjih. Tajnik glavnega odbora tov. Milinko Lazič je prečita! ekspoze o administrativnih poslih udruženja, a tov. Josip Pezelj član izvršnega odbora je noročal glavnemu odboru o personalnih zadevah. Po končanih poročilih je prečkal tov. Dimnik glavnemu odboru naslednjo izjavo: Da bi se mogel glavni odbor JUU v današnji situaciji povsem nepristrano izjaviti glede zaupnice dosedanjemu in nadaljnjemu delu izvršnega odbora je sprejel ta na svoji 32. seji sledeči soglasni sklep: Glavnemu odboru se stavijo na razpoloženje mesta vseh članov izvršnega odbora s prošnjo, da o tem sklepa. Ako smatra za potrebno, da! se v interesu čim boljšega uspeha v organizaciji pregrupira in spremeni na- čin dosedanjega dela in nastopanja, se naproša, da sklepa tudi o tem. Glavni odbor JUU je razpravljal o sklepu izvršnega odbora z dne 16. junija t. L, in je v njegovi odsotnosti soglasno sklenil: 1. Kot vrhovni predlstavnik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja izraža glavni odbor svoje popolno zaupanje vsem članom izvršnega odbora, ki so prišli na ta mesta po soglasni volji in želji celokupnega jugoslovanskega učiteljstva. 2. Glavni odbor odobrava v celoti stališče in delo izvršnega odbora, ki je ukrenil za stan in organizacijo v korist šole, naroda in države vse, kar in kolikor je bilo- v njegovi moči in je prav zato potrebno, da ostane na svojem mescu in vztraja na delu. 3. Ker je izvršni odbor izraz splošnega razpoloženja učiteljstva, se glavni odbor skupno z organiziranim učiteljstvom v vsem soli-darizira z izvršnim odborom in prevzema popolno soodgovornost za njegovo delo. Po sprejetju tega sklepa so glavni, izvršni in nadzorni odbor nadaljevali svoje delo. Glavnemu odboru je bil predložen osnutek novih pravil JUU. v katerih so upoštevane vse želje, ki jih je izražalo zadnja leta Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani bo v dneh 11. in 12. jnlija 1935. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani Spored: Dne 11. julija: 1. Ob 9. uri: Verifikacija delegatov pred vhodom v zborovalno dvorano. 2. Ob pol 10. uri: Skupna seja predsednikov sreskih društev z upravnim odborom sekcije: Razgovor o tehničnem delu skupščine. 3. Ob 10. uri: Otvoritev skupščine in nagovor predsednika. 4. Volitev odsekov. 5. Tajniško poročilo. 6. Račun za poslovno leto 1934./35. 7. Ob 14. uri: Seje odsekov na učiteljski šoli v Ljubljani. Dne 12. julija: Ob 8. uri Nadaljevanje skupščine. 1. Predavanje: »Reforma učiteljske izobrazbe«, referirata pTof. g. Gustav Šilih in tov. Josip Dovgan. 2. Poročilo odsekov. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Proračun za leto 1935./36. 5. Resolucija. Legitimacij za banovinsko skupščino sekcija ne bo razpošiljala. Sreska društva naj izdajo svojim delegatom sama primerna potrdila Predloge za skupščine, imena delegatov in statistične podatke za tajniško poročilo naj pošljejo sreska društva sekciji vsaj do 3. julija t. 1. Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, dne 9. junija 1935. Ivan Dimnik, s. r. Metod Kumelj, s. t. predsednik. tajnik. IV. seja upravnega In nadzornega odbora JUU — sekcije za dravsko banovino bo v sredo dne 10. julija ob 15. uri v prostorih sekcije Dnevni red: 1. Čitanje in overovljenje zapisnikov. 2. Razgovor o točkah dnevnega Teda skupščine. 3. Druge zadeve in slučajnosti. Ivan Dimnik, s. r. predsednik. Metod Kumelj, s. r. tajnik. učiteljstvo. Prav tako je izdelal izvršni odbor po željah učiteljstva osnutek novega pravilnika JUU, osnutek za Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra in osnutek pravil Učiteljske samopomoči, ki naj bi se organizirala po vsej državi. Vsi ti osnutki bodo predloženi banovinskim skupščinam v obravnavo. Glavna skupščina JUU bo v Sarajevu v dneh 22., 23. in 24. avgusta t. I. Na dnevnem redu bo predavanje o reformi učiteljske izobrazbe, katere temo bodo obravnavale predhodno že vse banovinske skupščine, ki bodo pripravile za glavno skupščino tudi konkretne predloge in sklepe. Dolgotrajna je bila debata o predloženem proračunu za bodoče upravno leto. Proračun izkazuje vsega 1,458.750 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov ter je bil končno po nekaterih nebistvenih izpremembah soglasno sprejet ter bo predložen glavni skupščini kot soglasen predlog glavnega odbora. Po končanem delu je izdal glavni odbor sledeči soglasno 9prejeti komunike: Glavni odbor JUU je na svojih sejah 16. in 17. junija t. 1. po- poročilih predsedništva in ostalih članov izvršnega odbora JUU, kakor tudi predstavnikov vseh banpvinskih sekcij, sprejel naslednji KOMUNIKE: a) Število članstva1 JUU se je znatno povečalo, kar je znak, da učiteljstvo razume ve- liki pomen organizacije in da ima popolno zaupanje v svoje predstavnike. b) Vzdrževanje narodne šole je do take mere nepovoljno, da ogroža pravilni prosvetni razvoj jugoslovanske mladine. c) V administraciji je dosegel izvršni odbor viden uspeh, dasiravno je letošnji proračun za 170.600 Din manjši od lanskega' in za 580.400 Din manjši od predlanskega. č) Izvršni odbor je, dosleden svojim obljubam podanim takoj po izvolitvi, .deloval za dvig moralnega, intelektualnega' in materialnega niveau-a jugoslovanskega učiteljstva. Še posebej se pozna trud za notranjo ureditev in okrepitev organizacije — kar priča izdelava osnutkov: pravilnika Socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, pravil in poslovnika JUU, pravil Fonda učiteljske samopomoči, Pedagoške biblioteke i. dr., v katerih so upoštevane vse učiteljske želje v teh problemih. d) V posebno delikatnem vprašanju pravne zaščite članstva je podvzel izvršni odbor vse ukrepe in je izčrpal vsa sredstva, ki so mu bila po čl. 3. točka g. in čl. 14. točka c) pravil na razpolago, da bi se popravili oni primeri, za katere so dani moralni in pravni pogoji. Izvršni odbor se pooblašča, da izkoristi vsa legalna sredstva, ki so mu na razpolago. Glavni odbor ga zagotavlja da ga bo podprlo pri tem prizadevanju celokupno jugoslovansko učiteljstvo. Preosnova Učiteljske samopomoči US v Ljubljani nudi svojim članom sledeče dobrine: 1. izplačuje po umrlem zadružniku posmrtnino, ki znaša danes okroglo Din 12.700'—; 2. nakazuje članom v bolezni in denarni stiski podpore iz podpornega sklada; 3. s 1. julijem 1935. prične poslovati starostni podporni sklad, to je da bodo nekateri najstarejši člani (računano po članski pripadnosti v US) oproščeni vseh članskih dajatev. Nič ni stalnega, nič takega, kar bi ustrezalo za vso večnost! US je živela 30 let s samo posmrtnino, nad 20 let rabila prvotna pravila. Preobrat po svetovni vojni je še le zanesel v US nove misli, nove predloge in nove načrte, katere smo polagoma vnašali v pravila, pomnoževali članstvo, preuredili dajatve članov in prejemke za preostale. Zadružniki želijo še več. Mi živimo hitro, živimo praktično. Koristi US naj se pokažejo v zadostni meri in to že zadružnikom samim v življenju. Te želje mnogih mlajših tovarišev (-ic) zadružnikov in nezadružnikov je tov. Anton Volavšek iz Teharij pri Celju strnil (v 'več predlogov za preosnovo US. Predloge je formalno obravnaval občni zbor US v Celju 2. junija 1935. Občni zbor je soglasno sklenil: »Izvoli se 3-članski odsek (tov. Volavšek, Vo-glar in Kocijančič), ki naj predloge temeljito premisli, predela in sestavi konkreten predlog za prihodnji občni zbor. Da se preosnova US izvede vsestransko pravilno, za zadružnike koristno, zadruge same pa ne spravi v nevarnost, naj se v »Učit. tovarišu« pozove vse zadružnike US, da pošljejo k predlogom svoja mnenja, nasvete ali nove osnutke.« Danes priobčujemo A. Volavškove predloge. Vljudno prosimo vse dobromisleče zadružnike, da sodelujejo v ti za vse članstvo US zelo važni zadevi. Vse primerne pripombe k preosnovi US ali nove osnutke pošljite vsaj do konca septembra 1935. zadružni upravi US v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. ' - PREDLOGI ANTONA VOLAVŠKA ZA PREOSNOVO UČITELJSKE SAMOPOMOČI. Splošno mnenje je, da Samopomoč ni samopomoč, nego da je bolj podobna pogrebnemu zavodu. Kritika je upravičena, ker član sam od nje ničesar nima razen možnosti brezobrestnega posojila, ki pa je le posojilo. Če se pomisli, da je Podporni sklad stvar zase, le v okviru Samopomoči, tedaj moremo trditi, da Samopomč članu osebno ne nudi ničesar. Namen te ustanove je, podpreti svojce umrlega, zaščititi jih pred najhujšo stisko. To potrebo je podčrtati tudi danes, saj je jasno, v .kakšnem gmotnem položaju se znajde vdova po mladem učitelju, zlasti še, če je mati številne dece. Najlepšo, najblagodejnejšo socialno funkcijo pa vrši Samopomoč v slučaju, če umre njen član — rodbinski oče v dobi, ko še nima pravice do pokojnine. Pri članih v zrelih letih in pri vseh onih, ki nimajo lastne rodbine, pa Samopomoč te socialne funkcije nima. Ugotoviti in jasno povedati je treba, da so minuli časi, iko so motrili člani to ustanovo z idealnega, altru-ističnega vidika, nastopila je doba kritične praktične presoje. Samopomoč ne vleče k sebi mladoporočencev, kajti če so zdravi, ne računajo z možnostjo prerane smrti, pač pa se boje dolgoletnega plačevanja prispevkov, od česar osebno ne bodo nikdar ničesar imeli. Samci in samske tovarišice ne pristopajo, saj bi bilo njih članstvo v korist samo tujim ljudem. Glede pokopa jih ne skrbi, ker plača država pogrebnino. Starejši člani in članice s preskrbljenimi otroki, še bolj pa priletni člani (-ce) samskega stanu ter vdovci in vdove brez otrok ne morejo imeti interesa na posmrtnim. Smatramo, da bi značilo resnično samopomoč, če bi se tem članom v določenem starostnem dospetku izplačala pripadajoča vsota v celoti ali vsaj delno, kar bi značilo marsikomu podaljšanje življenja. — Kako se sklada to z zdravim razumom, če si star, bolan, potreben dragega zdravljenja, pa ti je radi pomanjkanja gotovine nedosegljivo; prerano moraš v grob, a ni se še posušila tvoja gomila, že je denar tu za — dediče, zdrave, cesto nepotrebne, a tudi cesto nevredne! Taka je dejanski naša Samopomoč. Zato zadružniki ne morejo uspešno pridobivati novih Članov, ker ne morejo operirati z učinkovitimi razlogi. Da postane žiyljenja in razmaha zmožna, se mora preustrojiti, da bo dobila vsaj deloma obeležje zadružnega zavarovanja na doživetje. Zato predlagam sledeče možne rešitve, naglašujoč, da pritegnimo oni del rezervne imovine, ki za gladko izplačevanje posmrtnin ni nujno potreben. A. Najstarejšim zadružnikom po vrstnem redu najdaljše članske pripadnosti naj izplača US iz rezervnega sklada polovico onega zneska, katerega bi tvorila posmrtnina pri obstoječem številu zadružnikov. Število teh do polovice izplačanih naj bo določeno z zneskom rezervne imovine, ki presega nujno potrebno vsoto za gladka izplačila posmrtnin. Pred prejemom polovice pa se mora zadružnik - prejemnik pravnoveljavno zavezati, da bo do 70. leta starosti redno plačeval vse iz članstva US izvirajoče dajatve. Če prejemnik umre pred dopolnjenim 65. starostnim letom, plača Vsak zadružnik tudi za ta slučaj Din 5'—, od katerih je Din 2'50 za dediča umrlega zadružnika, Din 2'50 pa za novega reflektanta na predplačilo polovice. . ; ::: 'i Če pa delno izplačani zadružnik preživi 65. leto, se ta slučaj prišteje k smrtnim slučajem; tako plača tudi zanj vsak zadružnik Din 5'—, od katerih dobi upravičenec Din 2'50, a Din 2'50 gre za novi slučaj predplačila polovice. Toda izplačani zadružnik se mora ponovno pravnovel javno zavezati pred' prejemom druge polovice, da bo redno plačeval vse iz članstva US izvirajoče dajatve do 70. starostnega leta, ali pa dovoli, da se mu odbije pripadajoči znesek. Po 70. letu starosti naj odpade vsaka obveznost napram US. B. Drugi predlog se v splošnem krije s prvim, razlika je ta: »Število do polovice izplačanih zadružnikov določa znesek Tezervne imovine, ki presega nujno potrebno vsoto za takojšnje izplačilo polovičnih posmrtnin.« Utemeljitev: Že po sedanjem staležu znaša polovica posmrtnine Din 6542*50, kar bi bila zadostna prva pomoč do vplačila vseh prispevkov, ko bi se nakazala druga polovica. C. Tretji predlog predvideva okrnitev izplačil v korist rezervnemu fondu, če je predlog A. ali B. načeloma sprejet: Da se nadomešča porabljeni del rezervne imovine in da bo omogočeno s tem čim več izplačil že ob doživetju, se odbija v ko-tist rezervnemu fondu od prve polovice 5%, od druge, ob doživetju izplačane polovice 5%; od polovice, izplačane po zadružnikovi smrti, se odbije 2'5%, od cele po zadružnikovi smrti izplačane posmrtnine pa 1%. Utemeljitev: Sigurno je, da bi po taki reorganizaciji porastlo zanimanje za US, zlasti pri mladih, ker bi nudila daljša doba včla-njenosti prednost. Upravičeno bi bilo pričakovati porast števila zadružnikov v kratkem na 3000. Prejemniki izplačil ne bi čutili majhne okrnitve, nego bi imeli napram sedanjemu staležu članstva še majhen plus. Primer: Po sedanjem staležu odmerjena, za 5% okrnjena prva polovica = Din 6215'37, druga ob doživetju izplačana, za 5% okrnjena polovica bi znašala pri staležu 3000 članov Din 7125'—. Torej bi dobil zadružnik vsega Din 13.340*37, torej za Din 255'37 več, nego znaša danes cela posmrtnina pri staležu 2617 članov. Č. Če bi pa interes likvidnosti posmrtnin ne dopustil porabe nobenega zneska rezerve, se naj prišteje v prvem poslovnem letu po spremembi pravil k smrtnim slučajem 50% kot slučaje predplačanih polovic. Primer: a) za prvo leto: 30 smrtnih slučajev a Din 5'— = Din 150'—, + 15 predplačil a Din 2'50 = Din 37'5 (prvo leto plača član Din 187'50, nova obremenitev = Din 37'50); b) za drugo leto: če umro n. pr. 3 do polovice izplačani Člani, je slika ta: 27 rednih smrtnih slučajev a Din 5'— = Din 135'—, 3 smrtni slučaji začasno delno izplačanih a Din 2'50 = Din 7'50. 3 nova izplačila živečim a Din 2'50 = Din 7'50 (skupaj Din 150'—). Od prvoletnih prejemnikov bi jih živelo še 12, k tem se prištejejo 3 novi = 15. Po tem načinu ostane število delno izplačanih zadružnikov vedno 15. Poslovanja ta. način ne bi mnogo otežko-čil, ker bi se vršila vplačila za Vsak smrtni slučaj po Din 5'— kakor do zdaj. D. Če bi pa članstvo ne sprejelo za prvo leto nove obremenitve Din 37'50, bi se razdelila na 3 leta tako: 1. leto: 30 smrtnih slučajev a Din 5*— = Din 150.—, -f 5 predizplačil a Din 2'50 — Din 12*50. Skupaj Din 162'50 = 150 + 12'50. Na koncu prvega leta je bilo 5 delno izplačanih. 2. leto: slučaj, da 1 od delno izplačanih umre: 29 rednih smrtnih slučajev a Din 5'— = Din 145'—, 1 smrtni slučaj delno izplačanega Din 2'50, 6 novih predplačil a Din 2'50 = Din 15'—. Skupaj Din 162'50. Na koncu drugega leta bi bili 4 prejemniki iz prvega leta plus 6 novih = 10. 3. leto: primer, če so od teh 10 članov umrli 3: 27 rednih smrtnih slučajev a Din 5'— = Din 135'—, 3 smrtni slučaji delno izplačanih a Din 2'50 = Din 7'50, 8 novih predizplačil a Din 2'50 = Din 20'—. Skupaj Din 162'50. Po treh letih bi bilo torej 15 do polovice izplačanih. Vsak zadružnik bi bil nanovo obremenjen za 3 krat Din 12'50 = Din 37'50. Ta postopek bi se dal nadaljevati do poljubnega števila slučajev izplačila polovice ob doživetju. To je odvisno od tega, za koliko let dovolijo člani, da se jih obremeni po Din 12'50. E. Če se ne sprejme nobenega prejšnjih predlogov ali katerega drugega predloga, se poveri upravi, dognati po statistiki, kako dolga je še povprečna življenjska doba doseda- njih šestdesetletnikov. Na tej podlagi naj uprava izposluje najugodnejšo ponudbo kakega denarnega zavoda, koliko plača nad 60 let starim reflektantom za E)in 13.085'—, ki jih bo prejel od Samopomoči po preteku povprečne življenjske dobe nad 60 let. Jasno je, da mora biti ponudba tem ugodnejša, čim starejši je reflektant. Če zadružnik ponudbo sprejme, mora prevzeti US napram zavodu jamstvo, prejemnik pa ostane član US do smrti, oziroma do polnega 70. leta, ko prenehaj vsaka obveznost in se prišteje njegov slučaj k smrtnim slučajem. Če število zadružnikov medtem pade, plača primanjkljaj US iz rezervnega fonda, če število poraste, izplača presežek upravičencu, oziroma njegovim dedičem. F. Če ne najdemo sami zadružniki sprejemljivega načina preosnove Samopomoči v smislu doživetja, se pooblasti uprava, da poveri zadevo zavarovalnemu tehniku in da po prejemu načrtov skliče še tekom leta 1935. izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda. Občni zbor zadruge „Dom učiteljic" v Ljubljani Zadruga »Dom učiteljic« je zborovala dne 8. t. m. na šentjakobski šoli v Ljubljani. Razveseljivo je, da so se občnega zbora udeležile zlasti članice in poverjenice iz oddaljenejših krajev. Mnoge pa so se opravičile radi nujnega izvenšolskega dela. Prva. točka dnevnega reda je bilo predavanje tov. Vodetove: Dom učiteljic — kulturno središče našega ženstva, v katerem nam je predavateljica prikazala potrebo duhovnega središča učiteljic. V preteklosti se je vidno pokazala ta potreba že takrat, ko je bilo ustanovljeno »Društvo učiteljic«. Dandanes je potreba po večji vzajemnosti tem večja, saj je učiteljica po značaju svoje službe poklicana v javnem življenju na vodilno mesto. Vsem nam je znano, da so bile žene, Iki dajejo današnjemu ženskemu gibanju idejno smer, učiteljice, kakor Lojzka Štebijeva, Cirila Štebijeva, Minka Govekarjeva itd. K večji vzajemnosti nas sili tudi materialna potreba, saj je naš položaj omajan družabno (po prevladujoči miselnosti sedanjega časa) in materialno (po gospodarski krizi): ženskemu naraščaju je še vedno onemogočen vstop na učiteljišča, poročene učiteljice so še vedno prikrajšane pri plači. — Naš dom bi bil zunanja oblika naše duhovne skupnosti. Kakor znano, bi bil urejen tako, da bi bila v njem stanovanja za posameznice in Skupna stanovanja za prehodno bivanje v Ljubljani. S tem bi bili omogočeni ožji stiki med mestom in deželo. Še večje važnosti pa bi bil dom kot središče izobraževanja. Tu bi bili tečaji za učiteljice, ki bi po banovinski ženski zvezi prihajale v stik z gospodinjskimi učiteljicami in z drugimi ženami. Z gojitvijo skupnosti se širi obzorje,-kar je najboljša priprava za delo na deželi, ki ne obstoja samo v gospodinjskih šoiah, ampak se izraža predvsem v vplivu lastne, izgrajene osebnosti. — Samo na ta način si bomo utrdile naše omajano stališče. V domu —naj bo samo »dom učiteljic« ali »ženski dom« — bo moralo najti prostora vse žensko snovanje: kuhinja bi združevala naš poselski, kmečki in delavski naraščaj; v njem bi bilo zavetišče predvsem za učiteljske sirote, društvene sobe raznih ženskih društev, predavalnica ali zborovalna dvoranica, razne posvetovalnice za ženske zadeve. Dom naj nudi možnost za medsebojno spoznavanje s Hrvaticami in Srbkinjami, prav tako pa tudi z učiteljicami drugih narodnosti. Doslej je bilo to nemogoče, saj nimamo nobenega prostora, kamor bi povabile naše goste. Druge države so bogatejše v tem pogledu, a tudi žene so mnogo bolj požrtvovalne. — To je samo nekaj misli, nikakor pa ne končnovelja-ven program; tega bodo postavile lastnice do- O _.(■„?■..........--t*______ ____r-r Al. Hreščak: Nov podrobni učni načrt za ljubljanske osnovne šole Dne 3. t. m. je zboroval letni učiteljski sreski svet za mesto Ljubljano. Letošnje zborovanje pomenja za razvoj ljubljanskega osnovnega šolstva vsekakor dogodek zgodovinske važnosti: učiteljski sreski svet je namreč obravnaval in sprejel nov podrobni učni načrt, ki bo imel svoj1 vpliv, če se ne motimo, tudi daleč preko mej ljubljanskega mesta. Ljubljanski učiteljski sreski svet je imel učni načrt že na vzporedu svojega lanskega zborovanja. Ker pa je bil lanski načrt sestavljen v tradicionalni sistemizaciji po učnih predmetih in je tej dosledno predstavljal izrazit tip didaktičnega materializma, ga je uči-teljstvO odklonilo in naložilo stalni anketi sreškega sveta, da izdela za letošnje zborovanje nov osnutek podrobnega učnega načrta. Šolski nadzornik Rado Grum je imenoval v to anketo učiteljici Marijo Jegličevo in Angelo Vodetovo ter učitelja Zmaga Bre-ganta in Alojzija Hreščaka. Ta stalni odbor je delal vse letošnje šolsko leto, da je mogel predložiti letošnjemu učiteljskemu sreskemu svetu nov osnutek podrobnega učnega načrta. Učiteljstvo je razpravljalo o njem že na svojih predidočih domačih konferencah ter ga v splošnem soglasno pozdravilo. Osnovo temu načrtu tvori ministerialni učni načrt za osnovne šole v kraljevini Jugoslaviji od 15. julija 1933. Načrt je sestavljen za vsak razred v dveh ločenih delih: a) kompleksni del, ki vsebuje vso stvarno snov, kon- rtUOBT rvn .— Šmarje pri Jelšah; Podboj F. Sabina, Grosuplje — Ljubljana vzh. del; Vitine I. Štefanija, Pil-štanj — Šmarje pri Jelšah, Stebih S. Frančiška, Cankova — M. Sobota; Bakovnilk J. Ljudmila, Naklo — Kranj; Brezovar M. Olga, Izlake — Litija; Furlan A. Eleonora, Stari trg — Črnomelj; Germek A. Lucija, Svetinje — Ptuj; Gregorač I. Ana, Sv. Lenart — Laško; Grošelj A. Valerija, Primskovo — Litija; Hribar J. ¡Helena, Cerklje — Kranj; Kochl J. Zlata, Sv. Anton n/Poh. — Dravograd; Ljubic D. Barica, Adlešiči — Črnomelj; Robnik F. Marjeta, Sv. Anton v Slov. gor. — Maribor levi breg; Seiko I. Vincencija, Sv. Marko — Ptuj; Svetek A. Danijela, Zabukovje — Brežice; Šijanec L. Natalija, Reka — Maribor desni breg; Trobevšek Magdalena, Čemšenik — Kamnik; Vrtovec C. Zora, Vel. Kostrevni-ca — Litija; Suhadolnik J. Vida, Naklo — Kranj; Možina I. Bogomila, Sv. Marjeta — Laško; Zimic J. Florjana-Cveta, Čatež — Novo mesto; Pograjc F. Stanislava, Artiče — Brežice; Bajec I. Teodora, Sv. Anton — Brežice; Baumgartner T. Miroslava. Dol. Nem. vas — Novo mesto; Bauer A. Marija, Mirna peč — Novo mesto; Beranič M. Amalija, Lepa njiva — Gornji grad; Čerček F. Olga, Sv. Janž n. Dr. p. — Ptuj; Ferjan M. Milena, Srednja vas — Radovljica; Gajšek A. Ema, Kebelj — Slov. Konjice; Hafner J. Marija, Bušeča vas — Krško; Hirovat F. Hermina, Tržič — Kranj; Jug Š. Helena, Sv. Vid nad V. — Slovenj gradeč; Juršič F. Hedvika, Sv. Duh ,v Hal. — Ptuj; Klun U. Angela, Gaberje — Dol. Lendava; Gruden J. Bogomira. Griblje — Črnomelj; Konič F. Antonija, Radatoviči — Črnomelj; Križaj A. Ivana, Šmartno p. Slg. — Slovenjgradec; Maguč V. Slava, Sv. Lovrenc na Dr. p. — Ptuj; Makuc F. Bogdana, Stogovci — Ljutomer; Marin R. Alojzija, Sv. Bolfenk v SI. g. — Ptuj; Medved J. Alojzija1, Sv. Peter — Novo mesto; Podjavoršek G. Antonija, Sv. Vid pri Ptuju — Ptuj; Požeg A. Marija, Stopiče — Novo mesto; Robnik I. Ema, Št. IIj — Maribor levi breg; Smolnikar J. Leopoldina, Sv. Jurij pod K. — Krško; Štu-hec M. Pavla, Ribnica na Poh. — Dravograd; Švigelj F. Ladislava, Mežica — Dravograd; Ueaikar A. Vida, Predoslje — Kranj; Veliko-nja M. Marija, Gradišče — Maribor levi breg; Vesel T. Marija. Sv. Ana — Maribor levi breg; Višner A. Ana, Dobrniče — Novo mesto; Lutar Š. Elizabeta, Zg. Sv. Kungota — Maribor levi breg; Firis Anka, Radatoviči — Črnomelj; Leskovic Ana, Jevnica — Litija; Vuk Vanda, Ruše; Fras J. Ivana, Pišece — Brežice; Hude A. Bogomila, Tribuče — Črnomelj; Janšovec F. Kristina, Cerklje — Kranj; Jesihar J. Gabrijela1, Sv. Anton — Brežice; Junger F. Marija, Artiče — Brežice; Kolenc I. Verona, Razbor — Laško; Korošec I. Ge-novefa, Trbovlje-Vode — Laško; Lešnik I. Marjeta, Sv. Jošt — Ljubljana okol.; Lušin F. Karolina. Bizeljsko — Brežice; Miselj J. Marija, Dubrovnik — Dol. Lendava; Mrak A. Branislava, Sv. Barbara v Hal. — Ptuj; Štibler J. Gizela, Sv. Jurij v SI. g. — Maribor levi breg. —i Napredovali so učitelji(-ce) v VI. skupino: Komar Ljudevit iz Ponikve — v V. skupino nadzornika: Arrigler Anton iz Kamnika in Velnar Jožef iz M. Sobote. — V VIII. skupino: Slapšak Stanislava iz Ribnice. — Prevedeni v IX. skupino: Meško-Jazbec Marija iz Trdkove. —i Upokojeni so učitelji(-ce): Amalietti Viktorija iz Sladkega vrha, Zrimšek F. Matilda, ž. r. del iz Narapelj, Gomsj Olga iz Loškega potoka. Žolnir Oskar iz Maribora, Luk-man Ivan iz Maribora, Kos Štefan iz Sv. Bol-fenka, Vasič-Medič Marija iz Kamnice, Jureš-Osterc Ana iz Križevcev, Prebevšek-čuček Helena iz D. M. v Brezju. Lazar Marija iz Kočevja, Čepič Drago iz Solčave, Del Cott Olga iz Žalne, Košar Agneza iz Škal, Tomšič-šiška Ana iz Most, Perko-Logar Ana iz Slov. Bistrice, Vrbič-Jager Matilda iz Stične. Učiteljski pravnik —§ Roč. katalog za 1935./36., izide sredi avgusta t. 1. preurejen in bo vseboval vse najnovejše zakonske ipredpise in navodila. Vsak tovariš(-ica) naj ga naroči še preden odide na počitnice, da dobi gotovo to koristno knjižico, ker bo letošnja naklada omejena. — Tovariši(-ce) novinci, ki si niso še nabavili Roč. kat. za š. 1. 1934./35., ga lahko dobe, ker ima Učit. knjigarna še nekaj izvodov. —§ Vprašanje: I. BI. iz Z. Ali ima učiteljica poročena z neučiteljem pravico do na-turalnega stanovanja? Odgovor: Po § 30.. finančnega zakona za 1. 1933./34. in po tolmačenju ministrstva pro-svete nima pravice. —§ Vprašanje: V. K. v M. Ali ima žena-učiteljica pripravnica z mesečno plačo 970 Din pravico do polne mesečne plače, ako je njen mož v IX. skupini? Pripravnik(-ca>) ima samo mesečno plačo ter nima nikakih draginj-skih doklad; po mojem mnenju torej ne mo- re biti po oni uredbi o znižanju draginjskih doklad govora o kakem znižanju. Odgovor: O prejemkih urad. pripravnikov je posebna »Odločba« (Roč. kat. str. 75 do 77), ki odreja v čl. 2., da se zniža taki uslužbenki plača za 30%. —§ Vprašanje: M. P. iz Orm. — Študij na konservatoriju. Odgovor: Obrnite se direktno na konser-vatorij kjer dobite točna pojasnila. Povedati morate, kaj bi se hčerka učila in kaj naj bi dosegla. Naša gospodarska organizacija ČLANSKE SKUPINE US. Zadružna uprava razpošilja vsem članom — navadno enkrat v mesecu — položnice za nakazilo članskih prispevkov. Vsaka taka po-šiljatev stane zadrugo 1 Din, in sicer: položnica 15 p, ovitek 10 p, znamka 25 p, od vsakega nakazanega zneska nam poštna hranilnica odbije za vknjižbo 50 p, skupaj 1 Din. Vsak odpošiljatelj plača na oddajni pošti za vsak vpis ene položnice 50 p. Mesečno razpošlje zadružna uprava okrog 2000 pisem s položnicami. Iz računskega zaključka za 1. 1934. vidite, da je znašal izdatek za pošto, znamke in poštno-hranilne stroške (vknjižba, položnice) Din 22.114.23. Že večkrat se je .poskušalo zmanjšati poštne in upravne stroške na ta način, da se je priporočalo zadružnikom združevanje v skupine s skupnim nakazovanjem članskega prispevka na eni položnici. Do zdaj imamo v evidenci 11 takih skupin s 148 zadružniki. Ti člani povrnejo upravi za vse leto 12 poštnin po 11 Din, to je 132 Din. Če bi nakazoval članske prispevke vsak sam, bi 148 zadružnikov izdalo na poštnini (samo zadružni upravi) 1776 Din. Ti člani si prihranijo na leto 1644 Din. Pri tem ne upoštevamo članskega izdatka po 50 p za vsak vpis na oddajni pošti. Skupino tvori najlažje učiteljstvo (seveda zadružniki US) ene šole ali zavoda, ki skupno dobiva mesečne prejemke. Izmed sebe si zberejo enega poverjenika in ga pooblaste, da pri izplačilu odtegne od mesečne plače vsakemu zadružniku določeni znesek, prejema od US pismena obvestila (položnice) in odpošilja članske prispevke za vse zadružnike na eni položnici. Na ta način si prihranite mnogo nepotrebnih izdatkov, potov na pošto, zadružni upravi pa olajšate delo pri razpošiljanju in vknjižbah. Mogoča je še druga pot, ki pa le delno razbremenjuje člane in upravo. To je: Več zadružnikov se odloči, da prejemajo položnice v enem ovitku. Ohračun za 10 zadružnikov po tem načinu bi bil sledeč: 10 položnic Din 1.50, 1 ovitek 10 p, znamka 25 p, za 10 vknjižb pri poštni hranilnici 5 Din, skupaj Din 6.85. Poštno-upravni stroški bi znašali posamezno za 10 članov 10 Din. Prihranek znaša samo Din 3.15, zato pa je vknjiževanje v upravi zamotanejše (preračunavanje stroškov računanih v parah za število zadružnikov v skupini). Iz tega vzroka kakor tudi z ozirom na malenkostni prihranek, je ta način manj priporočljiv. Podpisana uprava poziva vse člane-za-družnike US, da se po možnosti združijo v skupine za skupna nakazovanja na eni položnici. Sporoče naj nam samo imena vseh zadružnikov v skupini in ime poverjenika, ki bo prejemal naša obvestila (položnice) in nakazoval US članske prispevke. Spremembe v skupini (priselitev novega zadružnika, odhod enega zadružnika drugam itd.) naj nam poverjenik pismeno sporoči, da popravimo naš seznam. Za našo evidenco to zadostuje, vsak poverjenik bo itak imel seznam vseh zadružnikov v svoji skupini. Poskusite izvesti ta nasvet, saj bo v Vašo korist! Uprava US v Ljubljani. —g Obvestilo zadružnikom US. Letošnji občni zbor v Celju, 2. junija 1935. je soglasno spremenil, oziroma dopolnil sledeče točke v pravilniku za podeljevanje podpor iz podpornega sklada: Točka 8. in 13. Proti zadružnikom, ki ne vračajo določenih podpor redno in pravočasno, naj postopa načelstvo po določilu točke 13. pravilnika. Računovodstvo, oziroma finančno direkcijo se naprosi, da odteguje dolžne obroke do najvišje dopustne meje. Točka 12. V dobi 6 mesecev (od 1 jul. do 31. dec. 1934.) jje utrpel podporni sklad Din 106.10 nepovrnjenih stroškov. Zato se v bodoče zahteva za tiskovine (prošnja, izjava), poštnino, poizvedbe itd. znesek 10 Din. Odklonjenemu prosilcu se preostanek vknjiži v v dobro. Točka 14. in 15. Od dovoljene podpore se odtegne 1% za upravne stroške. Nagrado za upravne posle določi nadzorstvo, ki poroča o tem občnemu zboru. Točka 2. Kdor ni bil 3 leta član US, ne more dobiti podpore iz podpornega sklada. —g Za socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za učiteljstvo in njegovo siročad, so prispevala sreska učiteljska društva: Murska Sobota 1000 Din, Ptuj 1000 Din, Zenica 100 Din, Svilajnac 235 Din, Podravska Slatina; 1000 Din. Skupaj 3335 Din. Prej objavljeno 54.990 Din. Skupno 58.325 Din. Ali ste že član Učiteljske tiskarne? Mladinska matica —mm Knjige Mladinske matice so se razposlale. -Če jih pomotoma kdo ni še prejel, naj jih reklamira. Prav tako tudi v primeru vsake pomote. Reklamacije naj se izvršijo čimprej, ker se na kasnejše ne bomo mogli ozirati. —mm 7. in 8. številka »Našega roda« sta pošli. Kdor ima 6. številk »Našega roda« in bi hotel imeti tudi knjige, mora doplačati poleg Din 2.50 še 2 Din, torej skupno Din 4.50 za knjige. —mm Kdor želi imeti knjige na boljšem papirju, doplača 1 Din za vsako knjigo. Slikanica je izšla samo na navadnem papirju. Učiteljski pevski zbor JUU —pev Članstvo UPZ opozarjamo, da bo zborova skupščina dne 3. julija ob 10. uri dopoldne v Glasbeni Matici v Ljubljani. Na zborovi skupščini se bo razpravljalo tudi o bodočem delu in namerah pevskega zbora. Upravni odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da priredi zbor ob desetletnici pevsko turnejo po Jugoslaviji. Koncerti bodo v glavnem po južnem in vzhodnem delu Jugoslavije. Pozivamo tovarišice pevke in tov. pevce, da se udeležijo polnoštevilno zborove skupščine in vrnejo zboru note in mape. —pev Vabilo k pristopu. Vabimo vse tovarišice in tovariše, ki nameravajo vstopiti v pevski zbor, da se udeležijo zborove skupščine, ki bo 3. julija ob 10. uri dopoldne v Hu-badovi dvorani Glasbene Matice. —pev Udeležencem turneje po Bolgariji. Odbor UPZ vljudno prosi vse tovarišice in tovariše, ki so fotografirali sprejeme itd. v Bolgariji, da posodijo vse negative odboru. Takoj po uporabi jih bomo vrnili. Upamo, da se bodo vsi odzvali naši prošnji, keT predstavlja taka zbirka spominov iz Bolgarije za pevski zbor dragocen arhiv. Šolski radio —r V petek 28. junija bo ob 9. uri oddaja Vidovdanske proslave III. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Program: 1. Govor. Govori prof. Raič Slavko. 2. Slovenec, Srb, Hrvat. Sattner: Opomin k petju. Poje mešani zbor. Vodi prof. Juvanec Ferdo. 3. Dr. Tavčar: Odlomek iz »Visoške kronike«. Recitira pe-tošolec Marolt Svetozar. 4. Neruda: Berceuse slave. Drdla: Tarantella. Na violino igra sed-mošolec Jerman Stanko, na glasovirju spremlja osmošolec Hubad Samo. 5. Ruska narodna : Dvanajst razbojnikov. Oskar Dev: Še ena. Poje gimnazijski oktet. 6. Govor. Govori pe-tošolec Šubic Janek. 7. Schubert: Scherzo v b-duru. Chopin: Valček v h-molu. Na glaso-vir igra osmošolec Demšar Gojmir. 8. Beethoven: Večerna.. Sattner: Žabja. St. Premrl: Dvignimo skupni krog! Poje mladinski zbor, spremlja na 'glasovirju osmošolec Demšar Gojmir. Zbor vodi prof. Juvanec Ferdo. 9. Razdelitev hranilnih knjižic najboljšim dijakom. 10. Dr. Joža Lovrenčič: Manom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. De-klamira petošolec Bratovž Vid. 11. Državna himna. Pojo vsi učenci. —r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 23. junija predaval g. Štrekelj Josip: Cvetlice lončnice. Stanovska organizacija JUU Iz društev: Vabila = JUU SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ - METLIKA javlja vsemu svojemu članstvu, da odpade najavljeno zborovanje društva v Semiču v tekočem šol. letu. Pač pa se bo vršilo prvo zborovanje v nov. šol. letu v Semiču, in sicer meseca septembra. — Na banovinski in glavni skupščini bosta zastopala naše društvo tov. Ljubic Matko, preds. in tov. Vilfan Maksimilijan, tajnik društva. Tovariši in tovarišice, preden odidete na počitnice, poravnajte članarino, dolžniki pa svoje obveze! — Vesele počitnice želi vsem odboT z željo, da se vsi zdravi in zadovoljni vrnete na svoja stara mesta! — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA. Ker se radi nepričakovanih ovir sklicano zborovanje ni vršilo, se isto vrši kot zadnje v tek. šol. letu dne 26. junija na Jesenicah s pričetkom ob 10. uri. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Došli dopisi. 3. Poročilo blagajnika. 4. Določitev prihodnjega zborovanja. 5. Slučajnosti. — Odbor. PoroClla i + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 11. maja 1935. v Ajdovcu, kjer se je zbralo kljub oddaljenosti mnogo članov. Po otvoritvi in pozdravih se je vršilo predavanje o učiteljskih gospodarskih ustanovah. Referat tov. Hrena je temeljito preštudiral in potem tolmačil tov. Kopriva iz Do-berniča. Zainteresiral je učiteljstvo za naše gospodarske ustanove, naglašajoč njih velik gospodarski, kulturni in moralni pomen za celoten stan in posameznika. Zlasti se je navzoče učiteljstvo zanimalo za Učit. samopomoč. Poverjeništvo za to našo prevazno ustanovo je prevzel tov. Dekval iz Dvora, ki je stopil takoj pri skupnem kosilu v akcijo ter pridobil zanjo vse navzoče učiteljstvo, ki doslej še ni bilo včlanjeno. Predlog o bolniškem zavarovanju učitelj-stva, ki ga je tolmačil tov. Baškovič, je bil sprejet v načelu. Bolniško zavarovanje pa bi moralo veljati za vso državo. Želeli bi. da, se o tem prevažnem vprašanju razpravlja tudi Šolstvo v Turčiji Srednje šole. V dobi sultanata so bile turške srednje šole trirazredne (nižje), pet in sedemrazredne (višje). Republikanska vlada pa je uvedla tip srednje šole v našem smislu, nazvan licej, ki ima 6 razredov. Lice j se deli v dva oddelka v nižji in višji. Oba imata po tri razrede. Nižji oddelek more obstojati tudi samostojno in je prikladen za manjša in podeželska mesta. Pravijo mu nakratko srednja šola (ortamektebi). Po francoskem zgledu so te šole urejene internatsko. Na koncu tretjega leta napravijo dijaki malo maturo. Izpričevalo o tem izpitu daje možnost vstopa v višji oddelek Iiceja, kakor tudi v četrti letnik turških učiteljskih šol. Na višjem oddelku Iiceja sta prva dva razreda, to je IV. in V. za vse dijake skupna. Poslednji, Vi. razred pa se deli na dve skupini: prirodoslovno in jezikoslovno. Dijaki V. razreda si lahko svobodno izbirajo v katero skupino se bodo vpisali. Na srednjih šolah in na liceju je izvedena koedu-kacija. V prvi razred srednjih šol morejo biti sprejeti učenci osnovnih šol po dokončanem petem razredu in opravljenem sprejemnem izpitu. Na nižjih srednjih šolah se poučuje en tuji živi jezik, na višjih pa dva, kot pomožna predmeta. V poštev pride francoščina, nemščina in angleščina. Izbira je svobodna. Moderne pedagoške struje in poučevanje niso še oficielno uvedene. Med profesorji, kakor tudi učitelji pa se opaža za to že veliko zanimanje in so se posamezniki že zavzeli za to. Predmeti na srednji šoli so isti kot pri nas. samo da v nekoliko skrčeni obliki. Študij se konča s prehodnim izpitom, h kateremu je pripuščen kandidat na podlagi izpričevala male mature in uspelega izpričevala VI. razreda. Izpit se polaga pismeno in ustno. Pismeni izpit se polaga iz treh predmetov: turščine, zgodovine in zemljepisa in iz enega živega tujega jezika. Pri ustnem izpitu pa pridejo vpoštev: prirodo-pis in risanje, fizika in kemija, matematika in filozofija. Absolventi gimnazije (licej a), ki so z uspehom položili prehodni izpit, se lahko vpišejo na univerzo (darulfiimun) v Carigradu, po drugih sekcijah. Zadevni načrt naj naša sekcija odstopi drugim v pretres. Nato smo razpravljali o nadaljnjih stanovskih zadevah. Želeti bi bilo, da delajo kmetijski referenti skupno z učiteljstvom v svrho gospodarskega podviga naše vasi. Mariborsko učiteljišče, ki ga nameravajo ukiniti, naj ostane še nadalje. Odtegovanje uslužbenskega davka na stanarine, naj se ukine. Fr. Mervar, preds. Rafaela Hrovatova, tajn. + JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo 5. junija t. 1. Navzočih je bilo 93% članov. Po prehodu na dnevni red se je odobril zapisnik zadnjega zborovanja. K zapisniku se določi, da bo prvo zborovanje v prihodnjem šol. letu posvečeno kulturni skrbi in povzdigi vasi, predavala bosta tov. Menhart in Mencej. Razpravljali smo o dopisih. Predsednik je apeliral na članstvo glede Mlad. matice, ki naj vzdrži prihodnje leto vsaj dosedanje število naročnikov. Glede prispevka za podporni sklad se je članstvo izjavilo proti prispevku, pač pa za stalnega pravnega referenta, za katerega bomo plačali izredni prispevek 5 Din za leto 1935/36. O odtegljajih uslužbenskega davka za stanarino se je vnela, kot vsakokrat, ko so stanarine v razpravi, prav živahna debata. Mnenja smo, da mora najti sekcija pot za ureditev izplačevanja stanarin potom banovine skupno z ostalimi prejemki. Ostale dopise je vzelo članstvo na znanje in jih rešilo s primernimi pripombami. Tov. predsednik je nato poročal kratko o poteku občnega zbora Učit. samopomoči v Celju. Tov. Ulaga Angela, ki se je udeležila pevske turneje UPZ v Bolgariji, je predavala o osebnih vtisih in doživljajih. Pri obeh skupščinah bo zastopal društvo tov. predsednik — odnosno podpredsednik. R. Macarol, preds. Vrečko, tajnik. ki ima pet fakultet: medicinsko (tip fakiiltesi), juridično (huhuk f.), filozofsko (edebiyat f.), prirodoznanstveno (fen f.) in teološko (ilahiyat f.). Poleg teh pa se vpišejo absolventi lahko še na visoko šolo državnih ved (yiikrek miil-kiye mektebi), visoko šolo za profesorje izobrazbe (yliksek umalhim mektebi), visoko šumarsko šolo (yuksek orman mektebi), visoko inženirsko šolo (yiiksek miihendis mektebi), visoko živinozdravniško šolo (yiiksek bayter mektebi), visoko poljedlsko šolo v Ankari (Ankara yiiksek piraat mektebi), visoko trgovsko šolo (yiiksek ticaret ve iktisat mektebi), visoko pomosko šolo (yuksek bahriye čarkči ve kaptan mektebi), umetniško akademijo (giizel saniatlar Akademisi) in pravniško fakulteto v Ankari (Ankara hukuk fakiiltesi), ki je začetek druge turške univerze. Učiteljske šole. Pod prejšnjim režimom so bili zavodi nameščeni v glavnih mestih po-edinih rilajetov. Upravljani so bili zelo slabo. Zanje so se malo brigali. Običajno so bile nastanjene te šole v domovih, od katerih pa so bili le redki za to urejeni. Manjkalo jim je vse od učil do profesorjev, zato je prihajal učiteljski naraščaj iz teh šol zelo nepripravljen za svoj poklic. Novejše učiteljske šole pa so vse državne. V splošnem so petletne a izjemoma trirazredne. Te trirazredne šole služijo za pripravo učiteljskega poklica za podeželske osnovne šole. So deške, dekliške in skupne. V prvi letnik se sprejemajo učenci, ki so uspešno absolvirali petrazredno osnovno šolo in položili završni izpit. Dijaki tretjega razreda srednje šole pa lahko vstopijo v četrti letnik učiteljskih šol. Prvi trije razredi srednje šole so istovetni s prvimi tremi letniki učiteljišča in njih dijaki so v turških statistikah zapisani med dijaki nižjih srednjih šol. K učiteljskim šolam se prišteva tudi petrazredna glasbena učiteljska šola v Ankari. Na vseh učiteljskih šolah služijo prvi trije letniki zato, da bi se dijaki postopoma vsesplošno izobrazili, zadnja dva letnika pa sta namenjena za praktično izpopolnitev. Študij se končuje z zrelostnim izpitom, ki daje kandidatom pravico do poučevanja na osnovnih šolah. (Dalje prihodnjič.) Mali oglasi Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne nanese občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din FR. P. ZAJEC Ispralaai optik Linmm*a,St*rttrg « priporoča: naočnike, Jčipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno. Novosti na knjižnem trgu —k Posmrtna knjiga Frana Milčinskega »Humoreske in groteske« je pravkar izšla v izdanju Tiskovne zadruge v Ljubljani. Knjiga ima 216 strani in stane broširana Din 45.—, v platno vezana Din 60.—. Fridolin Žolna, kakor je pokojni Milčin-ski rad podpisoval svoje podlistke, je tudi v teh svojih humoreskah in groteskah ves tisti, kakor ga pozna širše občinstvo in kakršen je zavzel v naši književnosti svoje trajno mesto. Poln je tistega pristnega domačega humorja, ki brez globoke učenosti z neprestanim nasmeškom na ustnicah lahno boža naše napake in vso našo resnost predočuje v luči pravega humorja. Zlasti za nas Slovence velja, da si sila radi ustvarjamo svoja načela, da si do-mišljujemo, da živimo po vseh pravilih resnega doživljanja, dočim je resnica najbrže na popolnoma drugi strani in je mnogo našega hotenja in nehanja humorističnega in grotesknega. — V Milčinskem imamo najkrepkejše-ga predstavnika pravega in povrhu še slovenskega humorja. — Knjiga se dobi tudi v Učiteljski knjigarni. —k Modra ptica štev. 6 prinaša naslednjo vsebino: Vladimir Bartol: Onkraj tolmačenja sanj. Milena Mohoričeva: Popotne impresije. Dr. Silva Trdina: Murnova pisma. V zapiskih je izvleček iz predavanja Andréa Mauroisa o Stracheju. V Poročilih je priob-čena kritika o Bevkovi knjigi: Ljudje pod Osojnikom. — Letna naročnina Modre ptice Din 100.—. Naročniki rednih publikacij prejemajo revijo brezplačno. Uredništvo in uprava Modre ptice v Ljubljani, Rimska c. 3. —k Misel in delo kulturna in socialna revija prinaša v svoji 8. številki naslednjo vsebino:. Ob kongresu nacionalne mladine. Dr. E. Turk: Jugoslovanska misel in nacionalno gibanje slovenske omladine do uedinje-nja. Dr. B. Vrčon: Fašizem in lastnina. Poleg navedenih člankov ima tudi bogat »Obzornik«, ki vsebuje: Med Streso in Ženevo. — O nacionalni vzgoji itd. List izhaja mesečno. Letna naročnina znaša Din 60.—. Uprava: Ljubljana. Gosposvetska c. 4./I. —k Proteus. Prejeli smo 8. številko II. letnika »Protensa«, ki priobčuje naslednje znanstvene članke: Bengt Berg: Kako sem zalezoval žerjavovo gnezdo. Prof. Silvo Bre-skvar: Zvezda v plamenih. Dr. Oskar Reja: Suh in vlažen zrak. Med Drobnimi vestmi objavlja: Naše mikrološke zbirke. — Krvne sku-Dine z antropološkega vidika. — Nebo meseca junija. Zanimiva so tudi Vprašanja in Odgovori na vprašanja. »Proteus« se v smislu odloka ministrstva prosvete P. br. 53.890 od 20. I. 1935. priporoča vsem šolam. Uprava je v Ljubljani, Gosposka ulica št. 6./III. — Naročnina letno Din 50.—. —k Adamičevi »Izobčenci« so izšli v novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš val«. V novi številki srečamo zopet Viktorja Pirnata s prijetno kozerijo »O, Adrija«, Angela Cerkvenika z novelo »Domovina, spominjaj se vedno svojih herojev« in Schônherrja z »Otroško tragedijo«. Našemu valu je priključena posebna priloga s programi vseh važnih oddajnih postaj. Mesečna naročnina znaša 12 Din. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana. 19 3 5 PLATNO PLATNO PLATNO PLATNO P L A T N O PLATNO V KRASNI IZBERI! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 Novo! Slike z Jadrana velikost 42 X 52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis 1. Baska na otoku Krku 2. Mesto Rab 3. Slapovi Krke pri Skra-4'nu 4. Sibenik 5. Pogled^na Trogir z otoka Čiova 6. Pogled na Split 7. Dubrovnik 8. Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80'— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo 1 Za cenj. naročila se priporočata Knjigarni „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani in podružnica v Mariboru Rotni katalog 1935/36 Učiteljska tiskarna z i de v mesecu avgustu 1935 Cenjene tovariše in tovarišice prosimo, da si naroče ta koristen pripomoček takoj, da bomo mogli določiti naklado Inozemsko šolstvo in učiteljstvo ^BnBpBBHKBHa^BaHHBaMHanMMUHanHMUBISMCaHaMBH«^ ...... 11,1