TRGOVSKI Časopis za trgovino, industrlfo In otort. Marocmna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din. za H leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Dia - PlaCaiin to* se v^ubljiu^ Uredništvo ir upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun prt po St. hranilnici v Ljubljani^St^^ ***” XVIII, ha napačen nctsi&v Žadnji »Domdljub« razpravlja o krizi, ki je zadela naše kreditno zadružništvo in o težkih posledicah, ki so zaradi tega nastale ža vse nkše narodno gospodarstva Pravilno poudarja »Domoljub«, da je gospodarski $troj našega naroda takšen, da ne more Pogrešati delovanja kreditnega zadružnika, ki pri nas še opravlja te funkcije ko veliki zasebni kapital pri drugih narodih. I*o tej konstataciji pa razpravlja »Domoljub« o vzrokih propadanja kreditnega zadružništva ter prayi, da je vsa ta kriza nastala le zato, ker so ljudje, ki bo odgovorni za naše gospodarstvo v zadnjih letih, le Renčali frazaste programe, ustanavljali razne urade, obljubljali gradove y oblakih in pri tem mirno, gledali, kako se pOd našim narodom rušijo gospodarska tla. Nato pa se povzpenja »Domoljub« do, naslednjega in Čist? neutemeljenega očitka, ki ga je vrhu vsega, še naslovi} na napačen naslov. »Domoljub« nariire? pravi: »To (da se ni nič storilo) je tudi največja krivda in najzgovornejši dokaz popolne nesposobnosti vseh naših tako zvanih »gospodarskih krogov« od Zbornice za T0I pa do različnih gremijev in stanovskih zadrug. Vsi ,ti številni in plačani svetniki, predsedniki, tajniki itd., so vsa ta leta mirno gledali jn trpeli, kam gre naše gospodarstvo, toda na svojih kongresih, .konferencah,, sejah ifl drugih takih praznih besedičenjih so lovili n&uhe, čenčali potrebno ip nepotrebno, a nikoli niso oaredočili svojih zahtev na sre-dišče vsega našega gospodarskega poloma, to je na ostro zahtevo, da se mora takoj gemagati našemu kreditnemu zadružništvu. si uničenje nekdaj tako cvetočega kreditnega zadružništva na tihem celo želeli.« Slabo uslugo sebi in tudi kreditnemu .zadružništvu je napravil »Domoljub« s tem skrajno kubičnim napadom na gospodarska kroge, ki pač niso zaslužili,, da dožive ja vse svoje dolgoletno prizadevanje v korist slovenskega gospodarstva tako neobjektiven in zlovoljen napad. Ze celo pa je krivičen napad na njih gospodarske organizacije ter zlasti še na Zbornico ia trgovska združenja. Z vso pravico moremo reči, dia j« bjio vse, kar je bilo sploh doseženo v vdajah časih, samo in edino zasluga gospodarskih krogov. Da je na primer padla Prejšnja nesrečna finančna politika, je edikte zasluga gospodarskih krogov, ki so »e ®wtti proti njej z ysO doslednostjo in ener-tej končno v tem bo^u tudi zmagali. Jako (istre oblike je že zavzel ta boj, da ^ je ie izda) nalog, d« se preganjajo n*&ateri .voditelji gospodarskih krogov. ^Domoljub« pia si upa na vse to Se pisati, a so le lovili niuhe. Samo da bi tudi drugi na ta način lovili muhe, pa bi bilo že davno vse bolje. _§e posebej pa so krivični napadi na gospodarske kroge in njih organizacije v zve-su s krizo kreditnega zadružništva. Zbornica je bila tista, ki je sklicala več ko eno Komorenco in priredila tudi anketo, kako pomagati n^lim denarnim ustanovam in s tem tudi kreditnemu zadružništvu* A Zbor-niča je storila še y©č in tudi čisto konkret-no predlagala, kako bi ge mogel sanirati naš denarni trg. Ustanovi* naj bi se klirinški zavod, ki bi takoj olajšal poslovanje ^ed denarnimi zavodi, ki bi poleg tega m°gel zbrati tako velik kapital, da bi se »oglo tudi denarno pomagati naSim de-Raraim zavodom. Predlog Zbornice pa je popadel, ker niso imeli zanj razumevanja Zff liudje, ki go »Domoljubu« in tndi kreneš* *adružmštvu zelo blizu.. In še da-gil„V Tim<«el klirinški zavod pomeniti re-vati x i'Prav bi v začetku začel poslo- v se tako ozkih meiah. ;i so vse »tori V Ljubljani, v torek» dtie 16.aprila 1935. Slovenski “.efh- U), kar je sploh bijo v njih moči, da se go-,a Stiska Ce pa niso mogli veS^urtida bLSe Predlogi in njih zahte- ie iag Pa ni njih krivdjS, ker Zato nn • i a mož v drugih rokah. P je tudi očitek »Domoljuba« naslov- ljen čisto napačno in zato tudi he zadene niti najmanje slovenskih gospodarskih ljudi in njih organizacij. Ce bi tudi drugi storili le polovico tega, kar sp napravili gospodarski ljudje in njih organizacije, pa bi bila kriza že znatno omiljena, če ne sploh premagana. Zalo pa tudi z ogorčenjem, zavračamo napad »Domoljuba«, Ker'je zgrešen v vsakem pogledu. V resnici je nujna potreba, da se kreditnemu zadružništvu pomaga, a da si tudi samo sebi pomaga. — In tudi »Domoljub« nam mora iprisaiati, da se je tudi v največji krizi videlo medsebojne pomoči med kreditnimi zadrugami zelo malo, ker tudi največja kriza ni mogla omiliti onih mej, ki so jih postavili centralnim organizacijam zadružništva politiki in ne zadružnikih. Na to resnico naj,©požarja »Domoljub«, mesto da po nepotrebnem napada gospodarske kroge, in potem bo res storil uslugo-kreditnemu zadružništvu. Banovinski \ic6caluH e 0.50; odnosno 1% od vseh zaslužkov delovnih sil, ki so zavesam© socialnemu zfiva^ vanju. Uspešna ptstovatofe' upcave v pceteldem fatu, Maribor, 14. aprila. V zgornji dvorani hotela Orla je zborovalo danes dopoldne mariborsko trgovstvo in s svojim zborovanjem dokazalo svojo stanovsko zavest, tovarLško vzajemnost, •obenem pa veliko požrtvovalnost, ki jo pokaže mariborsko trgovsbvo vsikdar, kp gre za interese sknpnoSM. Ob 10. uri je otvoril predsednik1 veletrgo* vec Pterdo Pinter občni zbor. ‘Z* zapisnikarja je imenoval tajnika Skazo in Zidanška, ®a overovatelja pa člana 'Perhavca. in Andesrla. Š prisrčnimi besedami je nato pozdravil mestnega obrtnega referenta dr. Senkoviča, ki je zastopal na zborovanju mestnega načelnika in mestne občino. Na-glaal je prijateljsko razmeri© in tesno sodelovanje m©d vodstvom Združenja in obrtno oblaštjo. Priznalne pozdravne bes©-de je naslovil na tajnika Zbornice TOf dr. Plessa, ki je velik prijatelj mariborskega trgovstva, ter se mu iskreno zahvalil za požrtvovalno del® v prid trgov&toa v Ma- r|boru in v vsej banovini in za zasluge, ki s} jih je pridobil sa celotno gospodairstVo nj^e države. Pdzdravil je nafto zastopnika Tujskoprometne zveze inž.;Slajmerja, vodjo trgovske nad. šole prof.. Škof a, predstavniki mariborskega tiska in zastopnike pomočniškega zbora Ledineka, Domitra in laTtibu- Spominu tragifine izgube, ki je, zadela jugoslovanski narod s smrtjjo blagopokoj-negai Viteškega kralj# Aleksandra I. Zedi-n i tel ja so ae zborovalci oddolžili z enominutnim molkom m trikratnim »Slava«. • Pozdravili so zatem mladega našega kralja, ki mu je usoda naložila v najnežnejši dobi težko ftreme, ter mu obljubili zvestobo in >vdan©št. Predsednik se je nato spomnil tovarišev, ki jih je iztrgala smrt iz vrst n a riborskega trgovstva. Umrli so v preteklem letu Karl Pireis, Marija Gajzek, Leopold Lešanc, Ferdinand Blasehewitsch, Karl Baumruck, Jožef Fric, Nicifor Pivlja-kovič in Ljudmila Jeglič. Njihov q»omin so zborovalci počastili s trikratnim vzklikom. Jfasocifo pctcUecUiika fetda Hu%tecia Predsednik Ferdo fteter ji v svojem globoko zajeterii gonoru)izvajal: »Spoštovani zborovalci! Ce pogledamo nazaj v minulo poslovno leto, ne moremo biti zadovoljni. Sicer so se že lani začeli porajati glasovi, da je višek gospodarske depresije že prekoračen ter da se približujemo normalnemu gospodarskemu stanju, toda ta sicer simpatični optimizem, ki vzbuja Veselje do dela in podjetnosti, Ml ni bil upravičen; preživeli smo v gospodarskem življenju eno najtežjih poslovnih dob. Ni to prazna trditev — neizprosne številke nam povedo brezobzirno in kruto resnico. Najboljši barometer gospodarstva so prijave in odjave trgovskih in drugih ofar&tov. Usodna statistika StatSstika nam poroča sulho dejstvo, da je bilo v letu 1934.. Odjavljenih 1373 dbrk-tov več kakor prijavljenih, Od leta 1932. ipa znaša število že nad 3000. Da bo Slika popolnejša, omenim še, da sta naš obrt in trgovina tak© nazadovala v letih gospodarske krize, rftk je skupno število odjav za 6000 večje !©d prijav. Gospodje, kjer /rovore take številke, tam umolknejo fraze! le številke govore o obupnem stanju na-§o®PodaTstva. Tako je. v resnici! Gospodom, ki tega Se ne verjamejo, po--vemo, da je 12. ura in da je zadnji Čaš, da s6 riam poiiiaga. Pričakovali smo, da Pr‘J situaciji na delu vsi od- ^Čujoci činiteiji, da najdbo leka naSemu težko bolnemu gospodarstvu. Spominjam vas samo na lansko .pridobnino, odn. na ridobninske dopise. Kriki obupa in solz© gneva v očeh zrelih mož so bile posledica prekomerno povišanih predpisov, večkrat- nega povišanja davkov, ki v resnici niso bili več davki, temveč že oddaja premoženja. Pa to ni bil ediini udarec. Samoupravni proračuni so prinesli nova bremena. Prosili smo, rotili, intervenirali itd., toda bile so vlade zaprtih vrat, gluha ušesa in nič ni pomagalo. Jasnejše perspektiv« Hvala Bogu, da je nova vlada ministrskega predsednik^ B. Jevtiča izdala hvalevredno parolo: Ne zviSati davkov, potna-gati gospodarsitvu! Vidi se, da niso bile to prazne besede, da ima vlada dobro voljo pomagati razdrapanemu gospodarstvu de novega dviga in poleta. Znižala je železniške tarife in takse na motorna vozila^ izdala bo milijardo za javna dela; itd. A vendar emo trgovci tudi sedaj dobili nove povišanje premen, in sicer od mestne občine v obliki večkratnega zvišanja mestne davščine za blago, ki se uvaža v mesto. -- Berili smo se probi povišanju uvoznine tu v Mariboru in ker ni tu dovolj, pomagalo^,,pa še v Beogradu pismeno in ustno. Obveščeni simo, da s© ie povišanje ukinilo in da ostane stara Urila Pred kratkim se je povišala banovinska trošarina na kavo, riz, čaj, karbid itd. Mi uipamo, da bo nova vlada imela moč in voljo, ter kudi samoupravnim telesom naročila, da je trebai iti s proračuni navzdol in ne navzgor, štediti se rtiora pričeti povsod in naj se enkrat prične s štedenjem od zgoraj navzdol, a ne, kakor je bilo dor sedaj v praksi, od spodaj navzgor. Vlada g,; Jevtiča je poudarila,,d?.,je pripravljena delati sporazumno z gosjk)darškimi krogi. Do sedaj še nismo slišali takih besed, zaj,© sem prepričan, -da j© naša perspektiva za bodočnost vendar nekoliko jasnejša. Klic po »gospodarskem svetu« Sedaj je prišel,čas, da se uveljtiyim<>. če hoče vlada z nami sodelovati, potem mora-mo dobiti zastopstva v vseh državnih, samoupravnih in komunalnih institucijah, kje* se govori iin sklepa o naših interesih-Ob tej priliki bi omenil zopet'zahtevo po važni instituciji, po »gospodarskem ©vetu«. To vprašanje je tako pereče’, da se ■ JdJOr.a rešiti čim prej. Važnost te institucije to žlasti pravilno reševanje gospodarskih vprašanj s pomočjo širše gitepdarske javnosti, ki M pospešilo srečeri izid Sparijo gospodarske krize. ZnanO je, da izhod ni mogoč, če ne zvišamo cen kmetijekinK pri-J delkom, če se ne omogočita, denarnim zavet-' dom likvidnost in redno poslovanje, 6e z dobrimi trgovinskimi pogodbami/ne dosežemo izvoza lesa, živine in drugiji pridelkov in če v obče, ne dvignemo kup^ae močikB)©' ta, delavstva itd, Za vse to pot^bujemo forum, kjer bi se vsa ta vprašanja! objektivno reševala iri ta: forum1 bi bil od gospodarskih organizacij svobodno izvoljen gospodarski svet. Intenzivno in strokovnjaško se bavijo sedaj s temi vprašanji in problemi naše zbornice, in ne trdim preyeč, če izjavljam^ da je v tem naša Zbornica, za TOI v Ljubljani prednjačila. Bodi, ji s tega mesta izrečena najiskrenejša zalivala, za vso izdatno pomoč našemu združenju. Pomagajmo še sami... V svojih izvajanjiji s©m se doteknil vseh vprašanj, katerih, rešitev bi bik n I Stran 2 časopisja ter končno sodelujmo po svojih 1 močeh pri ureditvi javnih vprašanj, zlasti kjer gre za naše interese. Znaki kažejo, da bomo v bodočnosti, če bomo izpolnjevali svojo stanovsko dolžnosti, lahko uspešno zahtevali na vseh mestih naših pravic, in upam, da bomo ob letu lahko z zadovoljstvom konstatirali napredek k ozdravljenju našega gospodarstva. To je moje prepričanje, to so moje najiskrenejše želje in s temi v srcu končam svoje poročilo.« Izvajanja tajnika dr. Plessa vodoma se je zahvalil za pozdrave predsednika in zborovalcev v svojem imenu in za zbornico, ki jo zastopa ter sam pozdravil občni zbor v imenu Zbornice za TOI ter zadržanega predsednika Zveze trgovskih združenj ter nadaljeval: »Prepričan sem, da je bila letos uprava Združeaja pri sestavi poročila v zadregi, kako bi se v kratkem obrisu podala slika vseh težav in borb, ki jih preživlja trgovstvo. Saj je bilo minulo leto najtežje, saj vidimo, da je v nevarnosti ves sistem, ki je bil v veljavi vseh 80 let obstoja naše zbornice. Še nikoli ni stala ta pred tako težkimi nalogami, kakor stoji danes, zlasti ko ugotavljamo, da bi se dalo mnogo tega preprečiti, če bi se bile pravočasno poslušale ugotovitve in predlogi naših gospodarskih 'organizacij. Zal je bilo vedno nasprotno in : šele po neuspehih so» pričeli odločilni krogi revizijo. Preusmeritev gospodarstva se začenja pri nas pod težo največjih obremenitev in hudega rizika; za prilagoditev novim razmeram se mora izčrpavati pod davki in tako zahteva ta proces pri nas neznosnih žrtev. Lani 1344 odjav, v dveh letih pa 5644 odjavi To ni več običajen selekcijski proces, to je gospodarski in socialni problem. Proces se tudi letos ne ustavlja; v prvih dveh mesecih imamo 112 prijav, pa 279 odjav. Lahko bi se trgovstvo postavilo na stališče: pa to nas nič ne briga, bo vsaj manj konkurence. To stališče bi bilo napačno. Naša davčna uprava bo zato obremenila preostale trgovce toliko bolj! Saj je večina odjav zaradi tega, ker posamezniki niso več zmogli prevelikih dajatev. Žrtve se zatekajo v posredovalne poklice in tako smo dosedaj ugotovili samo v Dravski banovini ogromno število 10.000 šušmarjev. V svetu se godijo veliki gospodarski prevrati. Slediti moramo tudi mi in prilagoditi strukturo našega gospodarskega organizma položaju. Probleme moramo zgrabiti piri vzrokih in n© šele pri posledicah. Z moratoriji si ne moremo pomagati. Pri nas je kriza, ker je kmečki stan prezadolžen. Pravočasno smo na to opozarjali, kakor na padanje cen kmečkih produktov. — Nova vlada je prva, ki je posvetila del svojega . programa gospodarskim vprašanjem. Ve-m«, da ne bo kmalu čutiti zboljšanja. Je pa iže v tem uteha, da je prevladalo prepričanje, da je davčni vijak presegel možno višino, Naša glavna zahteva je ukinitev f 7. davčne novele in pričakujemo, da bomo uspeli. Poleg davčnih dajatev so nas zadele težave z izvozom lesa in sadja. Napoved o reviziji gospodarskih odnošajev z Italijo nas navdaja z novim upanjem. — Omeniti moram, da razdelitev 568 milijonov, ki jih je vlada določila za popravilo naših cest, ni pravilna. Delež je za nas premajhen. 35 milijonov za Dravsko banovino, od tega za vse področje bivše Štajerske samo 5 milijonov, to je krivica. Dobili smo zagotovilo, da se bo tudi to še popravilo. 'Nova vlada vzbuja nove nade. Verujemo v njene obljube, delajmo v prepričanju, da ;prebrodimo te čase. Kakor bo sledil današ-jnji cvetni nedelji teden trpljenja in za njim vstajenje, tako smo prepričani, da pride v kratkem vstajenje tudi za nas.« Govorniku se je zahvalil za njegova izvajanja predsednik Pinter in naglasil, da je vsota 5 milijonov za popravilo ceste Št. Uj—Maribor za naše razmere absolutno prenizka. Urediti se mora naša prometna žila Maribor—Celje—Ljubljana—morje in pri tem računamo z vso gotovostjo na vso pomoč Ljubljane. Kajti sicer bi se lahko zgodilo, da se bomo usmerili iz Maribora proti jugu preko Zagreba... Sodelovanje z občino Mestni obrtni referent dr. Senkovič pozdravlja zborovalce v imenu mariborske mestne občine. Procvit mesta bazira na trgovskem razvoju. Zagotavlja, da bo mestna občina tudi v bodoče z vsemi silami ščitila' trgovski stan, kjerkoli bo možno. Pobijala bo krošnjarstvo z vsemi legalnimi sredstvi. Poudarja potrebo, da se. vnese v kroSnjarske knjižice seznam vseh onih mest, v katerih je krošnjarstvo prepoveda-«o. Apelira na zavest trgovstva, da prepre- či nelojalno konkurenco, zlasti v pogledu odpiranja in zapiranja trgovskih lokalov. Pozdrav pomočniškega zbora prinaša zastopnik Mavrič. Trgovski nameščenci se zavedajo, da je njihov obstoj ozko povezan s procvitom trgovine ter želijo, da bi se sedanje razmere izboljšale. Poslovanje Združenja v minulem letu Obsežno in izčrpno poročilo o delovanju Združenja v minulem poslovnem letu je podal glavni tajnik g. Skaza, ki je nastopil svojo funkcijo s 1. septembrom 1934. Nova uprava na delu. Na lanskem občnem zboru izvoljena nova uprava se je konstituirala na seji 8. maja pr. 1. s predsednikom Pinterjem na čelu ter dne 9. maja; prevzela posle vodstva združenja. Novo upravo je čakalo obširno delo. Dosegla je najprej omiljenje kontrole računske takse,’ ki se je začetkoma raztegnila že na poslovne prostore in celo na ulico. Zahtevala je* ukinitev takse po Din 0‘50 in uvedbo takse Din 1'— pri računih nad 100 Din. Proti fatalnemu zvišanju pridobnine je sodelovala v deputaciji mariborskih gospodarskih krogov pri finančnem ravnateljstvu. De-putacijo je vodil predsednik Združenja Pinter. Povišanje uvoznine v mariborskem proračunu, je bilo tretji udarec v lanskem letu. Obremenila bi v 99 odstotkih trgovce ter povišala posamezne postavke za 10.000 odstotkov nad dosedanjo tarifo. Združenje je uspelo, da bo taksa ostala na dosedanji višini. Hud je bil boj proti stalnemu sor vražniku trgovstva — krošnjarstvir. Z opo-zoritvijo orožniškega poveljstva se bo stopilo na prste tudi onim »grosistom«, ki krošnjarijo z avtomobili. Ukrenilo je tudi potrebne korake, da ne bodo na »Mariborskem tednu« tujerodni kramarji delati tri1 govstvu konkurence. V upravo »Mariborskega tedna« je vstopil predsednik Pinter, ki bo znal varovati interese domače trgovine. Tvorniške prodajalnice in njihovo favoriziranje pri obdaČevanju so rafe-rana, proti kateri se mariborsko trgovstvo dolga leta zaman bori. Uspeh bo moči do>-seči le z novelizacijo obrtnega zakona. Pomožna akcija Na kratko se je poročevalec dotaknil tudi mariborske pomožne akcije. Zelo različno se je komentiralo aktivno sodelovanje Združenja pri tej akciji. Uprava je smatrala to kot najprimernejši način, da obvaruje trgovstvo nadaljnjih, morebiti še težjih bremen. Mestno poglavarstvo se je postavilo na stališče: ali se zberejo potrebna sredstva prostovoljno, ali s posebnim davkom. Da bi obvarovalo svoje člane nadaljnjih davčnih bremen, ki jih fr- potem težko odpraviti, je ponudilo Združenje pri pomožni akciji svoje sodelovanje ter. naslovilo na članstvo znani apel. Združenje je sodelovalo pri vseh pomembnejših stanovskih prireditvah trf govstva, tako v Skoplju na jugoslovanskem trgovskem kongresu ter pri ustanovitvi Centralnega predstavništva trgovskiht združenj v Beogradu, v katerega upravi je tudi predsednik mariborskega združenja, dalje pri skupščini Zveze trgovskih združenj v Konjicah, kjer je predsednik Pinter podal strokovni referat o naši gospodarski politiki. Gospodarski položaj združenja Iz obširnega blagajniškega poročila, ki ga je podal tajnik Zidanšek, bi bilo zlasti-omeniti, da so znašali upravni stroški Združenja, zvezna doklada, potnine itd. Din 107.334-—, na podporah obubožanim trgovcem se je izplačalo Din 9.227"—, od tega za božičnico v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja Din 5.015'—r brezposelnim trgovskim nameščencem Din 10 tisoč 595’—, raznim dobrodelnim in humanitarnim društvom Din 3.223*—, za zasledovanje krošnjarjev se je izdalo Din 3-tisoč 707'—. Bilanca izkazuje Din 723.908*87 premičnega in nepremičnega premoženja, ki se vodi v osmih različnih fondih. Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik g. Perhavec. Nadzorni odbor je opravil natančno revisijo blagajne in knjig vsako četrtletje. Konstatira, da je bilo vsekdar vse v najlepšem redu. Vsi izdatki nad 1.000 Din so vneseni v sejne zapisnike ter potrjeni. Na lanskem občnem zboru je bila sprejeta nova konceptna moč za pisarno Združenja, glavni tajnik g. Fran Skaza, vendar je bil sklenjen samo sprejem, ni pa bila vnesena v proračun potrebna kvota njegovih prejemkov. Preseg proračuna Din 13.535‘— je opravičen s sklepom skupščine. — Najemnina za stanovanja in lokale v gremijalni hiši je plačana v celoti, izkup hranilnih knjižic, skle-. njen na lanski skupščini, se je realiziral. Predlaga, da se formalno odobri prekoračenje proračuna in da se podeli upravi za j njeno delovanje razrešnica. Za Simon Novakovo ustanovo je.poročal predsednik kuratorija g. Rosina. Brezplačno stanuje v poslopju 11 obubožanih trgovcev, plačujočih strank je 5. Število reflektantov za stanovanja neprestano narašča. Hiša se je lani s pomočjo občine elektrificirala. Nadzoruje jo g. Prešeren, smeti in sneg odvaža brezplačno g. Berdajs. Statistika Stanje mariborske trgovine je bilo v minulem letu naslednje: Združenje je štelo koncem minulega leta 601 podjetje, od tega pa jih 10 ne obratuje več, 11 pa je začasno svoj obrat ustavilo. Med tem številom je 59 trgovskih družb. Sodno protokolira-nih tvrdk je 171. Pomočnikov je bilo koncem leta zaposlenih 335, vajencev 148. Trgovsko nadaljevalno šolstvo in vajeniško vprašanje Vodja trgovske nadaljevalne šole prof. Škof je pozdravil zborovalce v imenu učiteljskega zbora in učencev. V danih razmerah se šola ugodno razvija. Manjkajo enotni učni načrti za vse šole ter so med posameznimi zavodi za učence prevelike razlike glede zahtev. Mariborska šola je na višku vzgojno in kulturno. Izbirati pa bi moralo trgovstvo samo, obdržati le preizkušene nadarjene vajence. Idealno bi bilo, če bi imeli trgovski dom z lastno vajeniško šolo in prostori, ki bi vajence tesneje povezali z zavodom. Potrebna bi bila tudi stalna predavanja za mlade pomočnike. V svojem odgovoru je predsednik Pinter naglasil, da se snuje skupno z obrtniškimi krogi vajeniški dom, ki bo nudil tudi trgovskim vajencem zatočišče. Nehati se mota fabritacija vajeniškega naraščaja. Trgovci, ki nimajo pomočnika, ne smejo imeli vajenca. Ptoračun Poslovni proračun za leto 1935. izkazuje Dir* 101.620T— dohodkov ih: Dim 101.900'— izdatkov. Članarina ostane kakor dosedaj, in sicer plačajo branjevci nestalnih obra-tovališč Din 20'—, oni v lokalih Din 30'—, ostali trgovef Din 70—, za vsakega družabnika, nameščenca ali vajenca Din 20'— več, največ pa. znaša skupna članarina 150 dinarjev. Proračun hišnega sklada, ki se- je letos na zahtevo nadzorstva prvič sestavil, predvideva Din 158.000 dohodkov,, od tega Din 149.000- od najemnine, ostanek od obresti, izdatkov pa Din 153.500, od tega 30.000 za nameravano popravilo hiše m preureditev prvega nadstropja v poslovne lokale Združenja, pri čemer se bo uredila tudi manjša dvorana za sestanke in zborovanja članstva. Prebitek Din 4500’ ih saldb iz 1. 1934. Din 251.810'50 dasta skupno predvideno stanje za 31. dec. 1935 Din 256.310f50. (Sprejete resolucije in sklepe objavimo prihodnjič. — Ur;) Točno ob 12. uri je- predsednik Pinter zaključil uspelo zborovanje z apelom na stanovsko delo, za sporazum in slogo. šolskim upraviteljstvom Letošnji XV. pomladanski velesejem v Ljubljani bo bogato založen z izdelki naše industrijske in obrtne proizvodnje. Velesejmu bodo priključene še posebne razstave: prva velika gasilska; gospodinjska »Zena v obrtu«; domača volna;, perutnina, ptice in kunci. Šolskim upraviteljstvom priporočamo* da privedejo zaupano jim mladino na ogled te prireditve in da združijo to ekskurzijo z majniškim izletom svoje šole. Ogled velesejma bo v mladini vzbudil ponos na sposobnost in ustvarjajočo silo domačih ljudi, navdal jo bo z zaupanjem v uspeh pridnega in smotrenega dela. Po drugi strani pa jim bo to, kar bodo videli na velesejmu, mnogo koristilo pri predelovanju učne tvarine v šoli, v pripravi za pozneje v življenju. Za vse šole kakršnekoli vrste znaša vstopnina Din 3'— za učenca (učenko). Občni zbori Mariborska tiskarna ima svoj 16. občni zbor dne 29. aprila ob desetih v ravnateljstvu tiskarne v Mariboru. Obrtno hranilno in posojilno društvo na Bledu sklicuje občni zbor na dan 25. aprila ob 16. uri v restavraciji Potočnik na Bledu. Kmetska hranilnica in posojilnica na Vrhniki ima svoj 53. občni zbor dne 25. aprila ob pol treh popoldne v zadružni pisarni. Društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije ima svoj XII. občni zbor dne 6 maja ob 18; uri v Lipičevi ulici 6. ■ " :* Združenje trgovcev v Ljutomeru sklicuje za 27. aprila ob pol desetih redno, letno skupščino, ki bo v dvorani Posojilni-ce v Gornji Radgoni s tem dnevnim re-J dom: Volitev dveh overovateljev zapisnika. 1 Ob 10-letnici združenja. Predsedniško, taj-1 niško in blagajniško poročilo. Obračun in f poročilo nadzorstva. Proračun za 1. 1935.1 Volitev uprave, nadzorstva in častnega odbora ter delegatov za skupščino Zveze trg. združenj. Samostojni predlogi. Slučajnosti. * Pclifične veafi Na nedeljskih volilnih shodih so imeli : važne govore ministri dr. Popovič in dr. f Kožul v Sarajevu, Jankovič, Hasanbegovič I in Čirič v Banjaluki, dr. Marušič in senator Pucelj pa v Cerknici. Na delegatskem sestanku vseh krajevnih skupin »Boja« v Ljubljani je bila izvoljena nova uprava s predsednikom Stanetom | Vidmarjem. Voditelji nasprotne smeri, ki se udeležujejo kandidatur na Ljotičevi Ii- J sti, so bili izključeni. »Kurier Warszawski« je objavil članek ! o italijansko-jugoslovanskih odnošajih, v katerem med drugim pravi: »Zmaga jugo-slovanofilske struje v Bolgariji, okrepitev nacionalističnega gibanja v Albaniji in polom venizelistične politike v Grčiji so ustvarili Jugoslaviji vodilni položaj na Balkanu. Jugoslavija more sedaj staviti Italiji pogoje za sporazum.« Francoski ministrski predsednik Lava! je že prispel iz Strese v Ženevo na sesta- * nek sveta Društva narodov, kjer bo sprejet njegov predlog za posvaritev Nemčije, Na kolodvoru so pozdravili Lavala zastopniki Male antante in Balkanske zveze ter mu čestitali za uspehe na konferenci velesil v Stresi. : » Nemški pogoji za vstop v zvezo velesil ’ so po berlinskih poročilih predvsem ti, naj bi vzhodni pakt vseboval obvezo proti napadom in proti uporabi sile, razsodiščno j klavzulo, posvet ob grozečih konfliktih in i določbo proti podpiranju napadalcev. Na konferenci v Stresi so se zapadne velesile zedinile za utrditev francosko-bri-tansko-italijanske fronte iz lanskega leta, in sicer, tudi v vprašanjih nemške oborožitve, organizacije varnosti v vzhodni Evropi, neodvisnosti Avstrije, letalskega pakta, za nadaljnja razorožitvena pogajanja ' ter za splošne in regionalne sporazume. — Vse udeležene vlade so z uspehom zelo zadovoljne. Ureditev razmer v Srednji Evropi je konferenca v Stresi prepustila posebni konferenci, ki se sestane dne 25. maja v Rimu. Hitler je, kakor poroča »Havas« iz Strese, sklenil povabiti Lavala v Berlin. V Franciji smatrajo, da bodo direktna pogajanja med njima vsaj nekoliko razčistila nejasno stanje. Nemški vohuni v Parizu do se zbirali v šoli za jezike. Organizacijo je vodil neki Baerhuber. Hkratu z njim se je posrečilo aretirati mnogo njegovih sodelavcev. Policija pa o svojem velikem uspehu še noče izdati podrobnosti. Anglija želi, naj dobi Nemčija nazaj otoke v Tihem morju, ki jih pa Japonska he bo dala, kljub temu, da je prejela mandat nanje od Zveze narodov. Od svoje posesti pa Anglija ne more odstopiti niti pedi. Tako je izjavil v spodnji zbornici Sir J. Simon. Amerika ostane v primeru nove evropske vojne nevtralna tudi materialno, pra- vi poročilo o konferenci med Rooseveltom in podtajnikom za zunanje zadeve Hullom, ki sta tudi sestavila zakonski načrt o prepovedi posojil, prodaje orožja in o prepovedi potovanja ameriških državljanov v vojujoče države. »Popolo d’ Italia« podaja v svojem članku pesimistično sodbo Mussolinija, ki pravi, da prihaja Italija na konferenco močna in brez moralne odgovornosti za nastali položaj. Ce bi se v Stresi sprejel njegov načrt, bi bila Evropa takoj rešena mdre, ki jo danes tlači. In če bi bili njegovi predlogi sprejeti pred 15 meseci, bi se bila Nemčija zadovoljila s 300 tisoč vojaki, zdaj pa jih postavi 550 tisoč in bo po opremi njena armada prvovrstna. Smo torej v dobi zopetnega oboroževanja in vzhodni pakt ni rešitev, ker ustvarja za Poljsko brezizhoden položaj. — Iz italijanskih mnenj pa vidimo, da tudi Italija nima nikakega novega načrta, ki bi pome-hjal ključ za rešitev sedanjega zapletenega položaja. Nemško-ruska trgovinska pogodba je bila sklenjena že 9. 1. m., d očim se fran-cosko-ruska pogajanja za trgovinsko pogodbo še zavlačujejo. I Zc dr ka se lai la> od D če 1 oi ir 1' je zl h rt š< d rt d i\ ii u u t< F 1 P h 1 č ( s c U no ii- r ; mi M i-| g' i. ; [Oennpstvc I Zopetno imraščanje hranilnih vlog v raznih državah V zadnjih mesecih opažamo v različnih državah srednje Evrope, ki so preje enako akor Jugoslavija trpele od tezavracije, da 3e vloge v njihovih denarnih zavodih polagoma zopet dvigajo. Na prvem mestu stoji Poljska, kjer so lani hranilne vloge pri hranilnicah narasle od 506,526.000 zlotih (1 zloty približno °in 8'25) na 624,374.000 zlotih, t. j. za celo četrtino. Prirastek znaša v naši valuti blizu 1 milijardo dinarjev. Po Novem letu se opaža isti razveseljivi pojav, kajti v tem mesecu so narasle vloge pri hranilnicah za 17 milijonov zlotih, t. j. za blizu 140 milijonov dinarjev. Delniške banke še niso zbrale podatkov. Na Nemškem znaša prirastek vlog pri hranilnicah v mesecu januarju 1935 nič foanj kakor 189 milijonov mark, t. j. v našem denarju 3 milijarde in 325 milijonov dinarjev, ter dosegajo skupaj 14‘4 milijard mark ali v našem denarju 253'4 milijard dinarjev, dočim znašajo vloge pri vseh jugoslovanskih denarnih zavodih okoli '0 milijard dinarjev. Na Češkoslovaškem se je lansko leto ustavil odtok vlog iz delniških bank in se je zopet pojavil razveseljiv, četudi neznaten prirastek vlog v višini 23 milijonov Kč. Pri nekaterih zavodih znaša prirastek vlog 100 milijonske zneske, kar je pripisovati predvsem smotreni pomoči države v času, ko so se češkoslovaški denarni zavodi borili s težavami. Ta uspeh je tem važnejši, če pomislimo, da je lansko leto prišlo na Češkoslovaškem do devalvacije Kč, ki je sicer mirne češkoslovaške vlagatelje precej vznemirila; vendar se je znaten padec vlog v prvem polletju 1. 1934 že izravnal s prirastkom v drugem polletju. Pri češkoslovaških hranilnicah se je končalo leto 1934 še z malenkostnim odtokom vlog, ki pa se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta izpremenil v živahen prirastek vlog. V teh 2 mesecih so vloge narasle za nič manj kakor 223 milijonov Kč, i- 412 milijonov dinarjev, in sicer izkazujejo celo nemške hranilnice v ČSR, kjer j? ^ položaj najtežji, znaten prirastek vlog. anes znašajo vloge pri češkoslovaških "ramlnicah 21 milijard Kč, t. j. blizu 39 mi-lJard dinarjev. A ko upoštevamo, da te številke (izvzemši ' eškoslovaške delniške banke) še ne vsebujejo obresti za lansko leto, nas morajo te številke razveseliti. Sicer pa se tudi v Jugoslaviji kažejo prvi znaki zboljšanja: po podatkih beograjskega združenja bank so znašale vloge pri jugoslovanskih denarnih zavodih marca 1935 9911 milijonov dinar-kar je za 124 milijonov več kakor ob em času lani. Narodna banka Po izkazu banke z dne 8. aprila se je jena skupna podloga povečala za 16 mi-jonov 288.751-31 na 1.327,029.834'39, zunaj podloge za 3,932.148'27 na 166 *a °V 467-724”57, kovani denar se je liin 419 neznatno zmanjšal na 236 mi- 77.645'—. Posojila so padla za 10 uijonov 667.847-64 na 1.809,430.778’82; tis I10 s° Predjemi državi narasli za 709 i)n„\ 2^’ zjasni pa ostali (600 milijo- ,,0J) neizpremenjeni nii„r^nos^ rezervnega fonda so se dvig- 688 ^atno (7-121'10) na 109 milijonov (12 Q9n-o^ali fondi 86 niso Spremenili ~039)l 319.165-69 so narasle 253’79 m razna aktiva 148 «soč d^o°VCev se je Poveeal za 11,339.365 na 4.443,269.130 Din/obveze pokaz so nazadovale za 10,664 34972 a 1.180,132.418-38; narasle so obveze z r°kom za 7,900.000 na 278,600-000 in razna Pasiva za 1,461.463"49 na 231,483.712"67. roo^tok in obveze izkazujejo 5 milijard ■»ni 548'38 Din s celotnim kritjem ' .“/« ter kritjem v zlatu 27'09°/o. Kritje • le torej povečalo od 31. marca za 0"37°/o ln v zlatu za 0"51°/o. Občni zbor delničarjev Zanatske banke zbor 86 ie vr^il v nedeljo občni »M /r (Obrtne) banke U n,!S,ed8h">m *• “H""« Stojanoviča. PranchettiJa.?e J50 ,Frišli .na občni zbor gg' Qice ' Predsednik ljubljanske podruž- Vr° Pičmnn JT°3ip Rebek> Ivan Kavka, Lovora nh ’ i?an in Šimenc, iz Ma- ora Pa g Franjo Bureš.: de- Čisti dobiček banke je znašal 2 06 milijona Din. Dividenda je določena na 7 odstotkov. V razpravi o poročilih upravnega odbora je g. Pičman ostro napadal upravo ljubljanske podružnice. Razcepljenost med slovenskimi obrtniki pa ni napravila med zborovalci dobrega vtisa. Za zastopnika slovenskih obrtnikov v upravnem odboru se je vnelo bojho glasovanje in izvoljen je bil g. Lovro Pičman s 4050 glasovi. Ta izid je izzval v krogih delničarjev živahne komentarje, ki za obrtniško gibanje v Sloveniji ne bodo ostali brez pomena in posledic. * Hranilne 'vloge so znašale po statistiki zveze 'bančnih zavodov koncem marca v vsej Jugoslaviji 9.911 milijonov Din, za 124 milijonov več, kakor pred enim letom. Posojilnica v Rušah ima 30. redni letni občni zbor v nedeljo, dne 28. aprila v Rušah-v svojem uradnem prostoru. Med češkoslovaškim finančnim ministrom in bančnim konzorcijem je bila sklenjena pogodba o emisiji 500 milijonov bla Tajniških zapisov. Posojilo se bo porabilo za financiranje najnujnejših del za vojaško obrambo. Centralna banka čeških hranilnic je na svojem občnem zboru sklenila, da izplača iz čistega dobička 4,126.000 Kč 5 odstotno dividendo, to je od delnice 20 Kč. L oporoki Devizno tržišče Tendenca mlačna; promet Din 5,974.245*29. Ljubljana, dne 18. aprila. Živahnost, ki se je opažala tekom preteklega tedna v deviznih kupčijah, je tokrat nekoliko popustila. Nasproti prejšnjemu tednu, ki se je zaključil z rekordnim prometom na 8V« milijona dinarjev, izkazuje ta borzni teden nazadovanje za nekaj več ko 2‘/4 milijona dinarjev. 666 avstr. priv. klirin^ Amsterdam 307 69 Berlin 11 Din-deviza 411 666 Budimpešta 7 Dunaj 812 3.057 Bruselj 2 Curih 540 85 Kopenhagen 18 London 1.901 673 Madrid 930 27 Newyork 2.262 316 Pariz 924 916 Solun 4 Trst 130 165 VarSava 4 — , f' fl Nasproti zadnjemu tednu je bil izredno močan promet v avstrijskem privatnem kliringu* v katerem je bilo nabavljeno samo avstrijskih šilingov za nad tri milijone ali več ko polovico V9ega deviznega prometa prejšnjega tedna. Porast prometa v avstrijskih šilingih znaša v primeri s prejšnjim borznim tednom 2.245 tisoč dinarjev, v dinarski devizi pa le 255 tisoč dinarjev. Vse druge devize so utrpele znaten padec, najobčutljiveje pa je nazadoval promet v devizi New York, in sicer za skoraj dva milijona dinarjev. Dnevni devizni promet se je gibal takole: 8. aprila Din 610.286'80 Din-London 9. aprila Din 3,636.237’38 Dunaj-Pariz 10. aprila Din 329.374‘25 Dunaj 11. aprila Din 520.341'40 Dunaj 12. aprila Din 878.005'46 Din-Dunaj Največji dnevni devizni promet je bil dosežen na torkovem borznem sestanku v višini 3.6 milijona dinarjev. Baš tega dne je bil perfektuiran gros zaključkov v av-stiijskih šilingih (2.142 tisoč dinarjev), pa tudi v francoskih frankih (840 tisoč dinarjev). Narodna banka je posredovala v Amsterdamu, Curihu in Parizu in dala na razpolago za Din 125.000"— deviznega blaga. Notice privatnega kliringa z Avstrijo so bile ves minuli teden Din 8*62—8*72 za en šiling, le v torek 9. t. m. Din 8’60 do Din 870. S primo Narodne banke Devize 8. aprila 1935 12. aprila 1935 Povpr. Pon. Povpr. Pon. Din Din Din Din Amsterdam 295575 2970'35 2974"30 2978'89 Berlin 1756'08 1769‘95 1756'08 1769'95 Bruselj 745-35 750‘41 742‘49 747’56 Curih 1421-01 1428-08 1421‘01 1428‘08 London 21265 214'71 212"35 214"41 Newyork 4362'54 4398'86 4355"43 439174 Pariz 289'60 291'03 289'60 291'03 Praga 183"35 184'46 183"42 184"52 Trst 365'27 368"35 363'14 366'22 Po gornji razpredelnici so v razdobju tedna popustili tečaji Bruslja (—2*86), Londona (— 0‘30), New Yorka ( —711) in Trsta (— 2"13), medtem ko se je okrepil tečaj Amsterdama (-f- 8"55) ter Prage .( ' 0 07). Curih je beležil docela brez izprememb, Berlin in Pariz pa sta včeraj notirala ob ponedeljkovih tečajih. Efektno tržišče Tendenca nestalna. V tem borznem tednu so vsi državpi pa-piiji nekoliko popustili, in sicer 7*1» investicijsko posojilo za 4 točke v povpraševanju, za 3 točke v ponudbi, 7*/, Blair pa za eno točko v ponudbi ter povpraševanju, dočim je nazadoval blagovni tečaj 8f»/» Blaira tudi za eno točko, denarni pa ostal neizpremenjen. Povsem brez tečaj-pih izprememb so beležile begluške obveznice, malenkostno pa je osciliral Se-ligman. Agrarne obveznice so beležile najvišje na torkovem borznem sestanku, in sicer Din 47"— za denar, Din 48"— pa za blago. Od ponedeljka na včeraj so okrepile svoj blagovni tečaj za eno točko. Nasprotno pa je vojna škoda dosegla najvišje tečaje v sredo 10. t. m. (Din 375'— povpraševanje, Din 380"— ponudba), medtem ko je od ponedeljka na včeraj popustil denarni tečaj za eno točko, blagovni pa za dve točki. Dne 12. t. m. so bili doseženi ti-le efektni tečaji (prva številka povpraševanje, odnosno denar, druga ponudba, odn. blago): 7 °/o investicijsko posojilo Din 75'— Din 77'—, 8 °/c Blairovo posojilo Din 77'—, Din 79"—, 7 % Blairovo posojilo Din 67’*—, Din 68'—, Seligmanove obveznice Din. 70'—, Din 72'—, Agrarne obveznice Din 45'—, Din 47'—, Begluške obveznice Dih 65'—, Din 66'—, Vojna škoda Din 371'—, Din 373'—. Žitno tržišče i. Tendenca še, vedno stalna. Zaključeni so bili trije vagoni pšenice, i Cene so ostale povsem neizpremenjene za vse mlevske izdelke in oves, medtem ko se je na ponedeljkovem borznem sestanku podražila pešhica za Din 2'— pri 100 kg, koruza pa na sredinem borznem sestanku za Din 1'— pri 100 kg. 1 ' ■ : Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna. Na tukajšnji borzi so bili zaključeni v tem tednu 3 vagoni friz, 6 vagonov re-meljnov in 2 vagona hrastovih podnic. Kakor znano je Italija dovolila izvoz še za nadaljnje tri mesece v izmeri izvoza lanskega leta (april—maj). Ker pa je lani ravno v tem času že bila uveljavljena povišana italijanska uvozna carina, so naši italijanski uvozniki kupovali takrat le najnujnejše blago. Na drugi strani pa, je letošnji uvoz vezan še na posebne formalnosti. Izvoznik, ki hoče izvažati v Italijo, mora dokazati, da je lansko leto izvozil v tem času določeno količino blaga, nakar šele dobi dovoljenje za izvoz iste količine tudi v teh mesecih. Seveda pa italijanski uvozniki s temi omejitvami in Predpisi lansko leto niso mogli računati, zbog česar jim je sedaj težko pribaviti potrebna dokazila. Kajti večinoma sploh niso shranjevali uvoznih dokumentov, kar jih zdaj silno ovira pri nabavljanju novih dovoljenj. Na vsak način je nujno potrebno, da še sklene stalna dolgoročna trgovinska pogodba z našimi sosedi, ker le na ta način bo mogoče računati na stalno urejen izvoz našega lesa. V nasprotnem primeru je vsaka kombinacija povsem iluzorna. Kupčija s testoni je v popolnem zastoju. Letos . s,e pri nas testoni sploh niso izvažali, kolikor pa je bilo prodanih, so se porabili doma v lastni industriji. Sicer pa se produkcija testonov za enkrat sploh ne izplača. Poročila o občnih zborih trgovskih združenj v Laškem, Krškem, Ptuju in Slovenski Bistrici, ki so bili v nedeljo, objavimo zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki ... [ Euntmfa. irgovfna Znižane voznine za južno sadje Prometni minister je znižal z dnem 16. apiila železniško voznino iz Sušaka do Ljubljane, in sicer s popustom: za limone, mandarine in pomaranče pri kosovnih pošiljkah sto kg na 30*90 Din, za 5000 kg na 1000 Din, za 10.000 kg na 1800 Din. Do Kočevja za enake pošiljke 4980, 1675, 2980 Din; do Kranja 3810, 1280 in 2280; za suho grozdje iz Sušaka - pristanišče ter za blago v kosih do Ljubljane pri 100 kg -na Din 25'5, tisoč kg 1195, deset tisoč Din 2000. Za suhe Smokve na 35'40, 1075 in 1770. Podobni popusti veljajo še za pomorski uvoz kave, kolonialnega blaga, žvepla in žveplovega cveta. * Konzulat kraljevine Rumunije je opozoril Zbornico v Novem Sadu, da je za, uvoz v Rumunijo vselej potrebna posebna viza, ki jo izda rumunska Narodna banka in ki se dobi hkratu z dovoljenjem za uvoz. To velja za vse naše izvoznike blaga v Rumunijo. Novo vodstvo Medarodnega kmetijskega zavoda v Rimu, ki mu predseduje baron Acerbo, skliče za 4. junij konferenco o-unifikaciji analize vina v mednarodni trgovini. Japonska vlada je kupila od Bolgarske za 180 milijonov levov tobaka, da bi ji Bolgarska pomagala prodreti z japonskim blagom na balkanska tržišča. Bolgarskemu blagu bi Japonci dovolili uvoz v Mandžurijo. Nemška družba iz Hamburga za promet živine ustanovi v naši državi postajo za nabavo blaga, in sicer v Zagrebu. Nakupovala bc zlasti blago za zakol in ga predelovala nato v Nemčiji v mesne konzerve. Gradbeni oddelek drž. železnic v- Ljubljani sprejema do 26. aprila ponudbe o dobavi vijakov. Pri Vojno-tehničnOm zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertno licitacije: Dne 23. aprila za dobavo; flanš, dne 24. aprila za dobavo kalkuma, kleja, gumi-arabike, dne 25. aprila za dobavo šivalnih strojev, nožev, Škarij, šil, igel, dne 1. maja za dobavo jekla, dne 2. maja za dobavo jekla, dne 7. maja za dobavo milar karbida, boraksa, kalija, govejega loja, žvepla, soli, minija, svinčenega oksida, amonijaka, raznih kislin in še raznih drugih kemikalij tor za dobavo mikrometrov, dne 8. maja za dobavo parnih kotlov, dne 9. maja za dobavo cinka, aluminija, bakra, magnezije, železnih legur, praška za dez-oksidacijo aluminija, bronce in medenine, azbestnih vrvic, grafita, kavčuka, dne 11. maja za dobavo medenine, dne 13. maja za dobavo cevi, nafto, bencina, strojnega olja, cilindrskega olja, kompresorskega olja in raznih drugih olj, rmnene masti, dne 14. maja za dobavo šamotne 'opeke in moke, dne 16. maja za dobavo žice, rasnih naprav, dne 17. maja pa za dobavo cinka, aluminijeve pločevine, medeninaste pločevin© itd. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 20. aprila t. 1. ponudbe o dobavi 18.100 kg katrana. Direkcija drž. rudnika Vrdnlk sprejema do 25. aprila ponudbe o dobavi 10.000 kg bukovega oglja. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 25. aprila ponudbe o dobavi naprave za varjenje, 4 transformatorjev, raznega jeklenega materiala ter strokovnih knjig. Dne 27. aprila bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo premoga. (Pogoji so na vpogled pri komandi.) Pri ekonomskem oddelku gen. dir. dri. železnic v Beogradu bodo naslednje ofert-ne licitacije: dne 23. aprila za dobavo 12.040 m raznega tekstilnega blaga, 1.982 kilogramov filca, 870 kg konjske žime in 2060 kg morske trave; dne 25. aprila za dobavo električnih žarnic; dne 2. maja za dobavo električnih svetiljk; dne 3. maja za dobavo 1475 svetiljk m vagonsko razsvetljavo, 1275 sveč, 1150 steklenih cilindrov; dne 4. maja za dobavo 1542 ton bukovega oglja, raznih svedrov in 1970 m krovnega platna; dne 7. maja za dobavo 91.070 m’ kisika in 21.295 m raznega tekstilnega materiala; dne 8. maja za dobavo 6.490 ton koksa in kovaškega premoga. Delavske mezde v Veliki Ljubljani (Po stanju pyi _Q]tr. tfvfdfpS).. marca 033) V jatj(48riu„ J9^5 ;.je OUZD v Ljubljani ^ objavil BfkVisttko zavarovanih -mezd jiVčev, zaposlenih ha območju Velike Ljubljani. Analogno je sestavil mezdno statistiko po stanju zadnjega marca 1935 z navedbo mezdnih razlik, katere so nastale v času treh mesecev, t. j. od 31. decembra 1934 do Sl. marca 1935. Statistika se ne nanaša na vajence, kateri so uvrSčeni brez razlike v I. mezdni rafctfed (dnevno Din 6'—). Zavarovana mezda je ca. 20 odstotkov manjša od faktičnih zaslužkov, deloma zaradi sistema lestvice mezdnih razredov, deloma zaradi opravilnega prijavljanja. Statistika faktičnih hiezdje praktično aeizvedljiva, ker bi z&Mevala ogromne finančne žrtve. Hišna služinčad v Ljubljani je skoraj Mez izjeme kategorizirana, t. j. uradno uvrščena v lV.jriezdni razred (dnevno Dtn 11*60). Dane številke ne prikazujejo niti približno faktičnih zaslužkov. JRu^arji, železničarji, poljedelski delavci ip deloma trgovski nameščenci načelno niso zavarovani pri OUZD v Ljubljani. Mezde delavstva v Ljubljani so v pryem trjmesečju 1935 v,javnem padle, in sicer vrpovprečnosti dnevno Din p‘49, dasiravno bi morale že radi same sezije narasti. Od industrijskih skupin jih izkazuje samo ^zboljšanje, i7 industrijskih skupin pa poslabšanip mezd. Ene skupine, rudarstva, nif v statistiki. Zboljšanje plač opažamo predvsem pri kvalificiranem delavstvu:, denarni in zava-cqv»lpi z^vo^i ter samostojne pisarne + Din 5 37, gledališča, svobodni poklici nam; rt- M l-14,občin9ki obrati + P in 0:08, Jugiena + Djn 085, grafična industrija + Din 0*42, kemična industrija + Din Mtca za Ui^oiuM pbsoi&a? (Pojasnilo naših dehafAfb1 zfiVodeV) Prvi sestanek Kffiijskife# «*»«* Dne 11. t. m. še je *eatal odbor ifpeno-vanih kmetijskih strokovnjakov, lliitna nalogo, urediti vprašabje cen za kmetijske pridelke. Prisotni 80 bili vsi člani, Pozdravil jili je niinister Jankovič, nakar so 'določili za naslednji sestanek te razprave i& referate: o stabilizaciji cen za mastne svinje (dr. Petrovič)* P stanju in ureditvi cen za pšenice ih koruzo (Edp Markovič), e možnosti dviga «en za riž, opij m oljam-ce (V. DjordjeVijč), o organizaciji Instituta za proučevanje Xprof(, Jovanovič), (J- l$do Markovič je poročal ze oa ,teni seBtanku o izvozu pSeaice in je odbor .takoj sklfinUpaj-potrebnejše ukrepe, da se čimprej -doseže zvišanje cen. .■ ____________ Nova gospodarska knjiga : '«?. Jurkj tomičič, d» mgjL miapredjivanje spoline trgovine (v Bfedgfa-du;,Ratnieki dom), jfe dokončal svojo strokovno knjigo »Tishniki medjunarodne trgo-yjj,e«, ki izide še pred začetkom izvozne se- ?0^esebini knjige: tfvodi - Pojam i rasjJo-dela trgovine. - Znamenje medjunarodne trgovine. - I, Robne berie, njihovo uredje-me i uloga u medjuharodtibj frgdvirii — Jr. Mere i težihe u medjuharodnoj trgoVini. — HI, Otprema robe u thedjuttarodnoth fmetu šuvozeipnim i' vbdehim putem. Osiguranje M tiMWmWkb} trgovini. _ vi. Način napiate faktura i saobra-6aj ša bankama u lpedjunarodiioi trgovini. — VII Pravna zaštita u medjunarOdhom njrometu. - Vili. Prodajhe usahisfe ii naj-važniiiin granama medjunarodne trgovine. Ker naimerava knjigo izdati v lastni založbi, prosi vse, ki si žele knjigo nabaviti, da mu z navadno dopisnico to sporoče in dodajo svoj točni haslov ter pošljejo 60 Dih naplačila. Ostanek plačajo ob prejeftid khtf-ge s povzetjem. Knjiga bo oblegala prlbliž-ip Š00 strini in bo vfeljala v prednSroKbf in 120*—. v knjigarnah pa Din 150'— V zadnjem času se večkrat pojavljajo zahteve, naj se zniža obrestna mera za dolgoročna hipotečna posojila, ki jih pri nas dajejo pretežno samoupravne hranilnice. Ponekod se je zahtevalo znižanje celo na 5 odstotkov^ češ pomagati je treba tudi hišnim posestnikom, četudi je težko najti na svetu mesta; kjert bi; Mio praznih tako malo stanovanj) kakOr v: Ljubljani. KhkOr je sicer pbzdraviti v interesu go: spodarstva znižanje obrestne mere za po1^ sojila, Da ne smemo prezreti, da se le-ta ne mpfce Afb&ti qh6strenskb le po <5takte-vah djolžnikpv. NesnijehM) pQZabit|l,rdi jahajo tudi vlagateljt, katerih je iftnhgo Vfeč ih ki si odtrgujejo svoje prihranke od ust, svoje jnesporne praVjtce do primernega obrestovanja svojih prihrankov. Varčevanje kot podlaga novih.posojil in predpogoj vtfeh novih ihvešticij V gospbdarstvu mora prenehati, ako vlagatelji ne. bodo dobivali za svoje prihranke pHmerhfli' .obresti. Te so sedaj določene za vso državo z največ 4, odnosno 5 odstotkov. Ako daje denarni zavod 5 odstotkov obresti, mora torej računati za obresti od posojil nekaj več. ka Češkoslovaškem, fejer je’ mhogb ihoč-nih’ denarnih zavOdpv, ki imajo zaradi ‘švor jega obsega ražmer6iha hižje upraVnis. stroške, zahtevajo up^ftvni sttofeki pri bankih kljub znatnelhu znižanju uradniških' 'plač, ki pa so še vedno mnogo višje kakbr v Jugoslaviji, nič maAj kakor 1*6 odstotka vseh pbsojil. Ako pa upoštevamo, di so nkši de-' iikiVii "■ iaVodV irihAfeb bWJ obremenjeni z davki, in. da zlasti hranilnice pri n&s he Uživajo iljtorai nikikih davčnih privilegijev glede dfhzbefe^i diVka, kakor jih sicer uživajo v d^Ugili držaVah, je jasno, da o obteštni hieti za posojila .izpdd 7 odstotkov splovi ne me inHerej niti ni posojila. Danes se tudi. p9javlja zahteva, da se podaljša amortizatijVka -doba tahipotečna posojila, ki služijo v .pretežni meri za financiranje novih stavb. Hranilnice so dajale faka posojila pri naš prej navadno na 15 let, za odplačilo zaščitehih krhečkih dolgov velja odplačilo v 12 tetih. Na drugi Strani zahteva uredbh o zaščiti denarnih zavodov, da mora den&rhi zavod iit^^jev&ti svoja posojila tako, da bo hibgel najpozneje v 6 letih proglasiti za prbstb razpoložljive vse stare vloge (hove so itak proste). Iz tega izhaja, da je popolnoma nemogoče,;da bi n. pr. hranilnice, ki so smatrale za svojo glavnb dolžnost podpirati gradbeho delavnost s cenenimi dolgoročnimi posojili, še povečale amortizacijsko dobo. Kako pa odplačujejo hišni posestniki svoje dolgove zunaj Slovenije, kjer šo mogli dobiVati dolgoročna posojila skoraj le pri Državni hipotekarni banki, vendar tudi pri nji le na največ 10 let, dočihi so pri drugih denarhifi zavodih dobivali le kratkoročna posojila? In koliko odstotne obresti sO plačevali pred zakonitim maksimiranjem obrestne mere? Ako bi torej denarhi zavodi znižali danes obreštrio inerb ztf dOlgbrbčni posojila pod pribtfžho 8 bibftdtkdv, v68iho^i ne bi mOgli zaslužiti niti tbKko, d? bi krili rfeSjo; div-ke in potrebhte odpise- iPri hranilnicah bi dane dolžhikom — hišnim posestnikom, dovedle do r izgub. Žnilanje obrestAe mere za posojila jiod najnižjo. obustno, merp, ki še dopušča rfed-nO poslovanje denarnih zavbdov, bi torej moglo ponovno ogroziti nadaljnje njihovo uspešho pbsloVinje, katero naj bi zopet omogočila utrdbi o zaščiti denarn¥h zavodov. TrgoVittski register Vpisala se je nastopna tvrdk*: Hfatetsfik', djraibii'1 iJ % f, V IijuMjaifl. -pj^ifc^i V^den^fe hot^fek^ai stavracijskega ih kavarniškega1 obrta; nakup, najeirTih ^kiit) hep^hiičnm’ teF ^ trebriega inven>taijti tA izvrševanje dnie-nieneea obrta. i!»andvna gliviada v viSihi «K).'0TO Din je bila vpla$mtl V celoti. SoVodja: Andrej MejaŽ, viefetrgovec ih posestnik ik; V itk<> Mejači ^ošrttlhičaiir in liosestnik, oba v Komendi prt Kamniku. Družbo zastnhurK«*B ul. 21 Telfttiin it ti It Domet in po. Nj. Vel. kralj Peter II. je na prošnjo društva preVzel pokroviteljstvo državnega Skavtskega saveza. Finančni minister je potrdil ljubljanski mestni proračun brez bistvenih izprememb Ministrstvo za kmetijstvo. je pripravilo uredbo o oljaricah, ki bo.v. kratkem objav! ljena. Zveza združenj jug. gradbenikov je jpsl nedeljskem občnem zboru v Beogradu sprejela resolucijo v ■ prid izvedbi javnih del z domačim gradbenim materialom, ki se pa mora poceniti. Razpišejo naj se, nove licitacije. Zoper takse na motorna vozila so prir redili beograjski avtomobilisti v nedelj« veliko in hrupno manifestacijo na Kali-megdanu. 381 avtov in 24 motociklov je prirejalo pred finančnim ministrstvom« ovacije dr. Stojadinoviču,v zahvalo, ker je ukinil takse. A Ustanovil se je >Savez ekonomista kr. j Jugoslavije«:. Ko bodo potrjena njegova pravila, skliče kongres za ekonome iz vs& j države, ki bo ohravnaval aktualne domaoe | gospodarske probleme. Novo ležišče bavksita.so odkrili pri Dit-nišu v kraju Velužiču. Ker je povpraševanje po tej rudi vedno večje, bodo takoj pri,-, čeli eksploatacijo in je v Drniš že dospel ravnatelj tvrdke Adria bavksit iz Budimo peštel Velike rafinerije petroleja v Ploestiju v j Rumuniji so pogorele. Škoda je ogromna^ Eksplodiralo je 16 velikih rezervoarjev. Celo ribiško brodovje je uničil tajfun,-kakor poročajo iz Manille. Utonilo je 132 j ribifSev, .. ... , _ , v , .. J 22 profesorjev atenske in solunske univerze je grška vlada odstavila, ker so s/ bili udeležili venizelistične vstaje. ‘Pcnud.be Tvrdka M. Horovitz, Cairo, Rue Cherifein, j No. 1—A — želi stopiti v kupčijske zvez® s tukajšnjimi tovarnami, ponudbe je nasloviti direktno na pr,ej, na.yedeno firmo. — | Korespondenca v francoskem jezikh. »Službeni list« kralj- banske uprave Dravske .banovine 30. kos, z dne 18. aprila objavlja: Uredbo o preprostejšem in hitrejšem postopka pri kazenskih sodiščih — Odločbo o naročili#*1 raznesilnih snovi— Odločbo o zvaničnikih finančne kontrole — Izpremembo glede plačila telegrafskih in telefonskih pristojbin — Bansko urfcdtao o ustanovitvi zdra»* stvemh Občin na pedročju Dravske bana* vine — Razne objave sodišč in drugih oblastev ter razne objave. Hadic~£j Sreda, 17. aprila: 12.Q0; Instrumentalne | solistične točke na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, Debussy: Nokturni (plošče) — 18,Q0: Plošče po željah — 18.30! Pogovor s poslušalci — 19.05: Prenos Bachovega »Matejevega pasiona« z Dunaja ' 22.00: Cas, poročila — 22.15: ladijski orkester. , Četrtek, 18. aprila: 12.00: Iz Verdijevega »Rekviema« (plošče) — 12.50: Poroči' la — 13,00: Čas, cerkveni zbori n^ plo ščah — 18.00: Duhovne kazaške pesmi ploščah — 1§.20: Slovenski velikonočni običaji (Joža Vombergar) — 18.50: Bel' lioz: Sanje — Trpljenje (iz fantastične simfonije) — plošče — 19.20: Cas, jedilo* list, program za petek — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Postne.-pesmi poje Ciril; Metodov zbor — 20.45: Baydn: Sedem besedi, izvaja radijski godalni kvartet < 21.45* Čas, poročila. SpetiLictlšho podjetje fl. Rauzinger Cjubljana Telefon 2C»6C pmvzema v to stroko sedajo* l>o*le La»tno »kladiiče e direktnim Hrom od .« 'iskaria: O MlHALRK Llubljana.