Poštnina plačana v gotovim. Štev. 11. M Uublian*. dne 17. marca 1997, Posamezna štev. 3is« i*- Leto M. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Naročnini » tnzemshro: četrtletno 7-SO Din, polletno iS Din, celoletno SO Din; u Inozemstvo i Četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. — Račun poStnc hranilnice, podružnice » Ljubljani, it, 10.711. SLS ni storila doslej še ničesar za Slovenijo Bahanje s pavovim perjem — Klerikalci z radikali dosledno odklanjajo vse predloge opozicije — Klerikalci v strahu, da bi izgubili ministrske stolčke, tako plešejo, kakor jim radikali svirajo Ko so klerikalci stopili v vlado, so bile razmere take, da bi bili lahko izsilili za svoje pritisk SLS, kar bo mogoče verjela le kakšna ženičica, verna bralka «Domoljuba», temveč podpiranje zapuščenih radikalov največje ko-1 pod pritiskom splošne javnosti v Jugoslaviji, risti za Slovenijo. Nihče ni hotel reševati radikalov, samo naša SLS je v velikem hrepenenju po lepih ministrskih stolčkih stvorila z radikali novo vlado. Ker se je SLS strašno, toda neutemeljeno bala, da bi jo prehitela kakšna druga stranka, ni stavila za svoj vstop v vlado prav nikakih pogojev. To izdajstvo koristi slovenskega ljudstva po SLS se vsakdan bolj jasno kaže. SLS je v finančnem odboru glasovala za nespremenjene visoke davke, za nespremenjene visoke takse, proti odpravi davka na ročno delo, proti odpravi davka na poslovni promet. To je storila SLS kljub temu, da je svoječasno sama to zahtevala. Da bi klerikalci zakrili to svoje izdajstvo preobremenjenih davkoplačevalcev, se sedaj hvalijo s tem, ker se je vlada končno vendarle odločila, da sprejme vsaj nekatere predloge SDS, ki jih je vladna večina v finančnem odboru odklonila. Sem spada predvsem prevedba kronskih upokojencev na dinarske pokojnine, obnova davčnih oprostitev za nove' zgradbe v vsej državi ter odprava 30odstotnega izrednega pribitka na dohodnino. Finančni minister je tudi držal besedo, dano finančnemu odboru še pod prejšnjo vlado, glede moratorija za odplačilo davčnih zaostankov, ki se bodo po višini davčnih dolgov lahko plačali v roku štirih prihodnjih let. Nadalje se bodo smeli na račun davčnih dolgov namesto gotovine sprejemati 20odstotne priznanice pridržanih kron skih novčanic, toda samo one, ki se glase na ime dolžnika. Hranilne vloge na vložtie knjižice in na tekoči račun so proste vseh davkov in doklad. Eksistenčni minimum je povišan na '6000 Din. Vrednostna taksa pri nepremičninah se zmanjša od 2 na 1 odstotek, pri nepremičninah pa od 6 na 4 odstotke. Plačilo takse za ikonzum v gostilnah in kavarnah se bo odslej f-vršilo pavšalno. Koncerti, predstave, ki jih fprirejajo šole in šolske organizacije, razna ^človekoljubna društva, Sokoli, Orli, telovadna Mn športna društva, invalidske organizacije itd., so prosti takse. .Vsa ta dopolnila k proračunu (amand-mane) je sprejel ministrski svet ne morda na kajti za te olajšave, ki jih je zahtevala SDS in vsa opozicija, so pač gotovo tudi radlkal-ski in klerikalni pristaši. Če bi bili za te olajšave, ki končno poleg drugih ogromnih davčnih bremen ne pomenijo baš mnogo, samo naši klerikalci, bi jih prav gotovo ne dobili. Klerikalci pač ne vodijo radikalov, kar je jasno. Radikali so na vse to pristali, ker je v vrstah njihovih pristašev začelo pokati in grmeti. Glavno, česar klerikalci niso dosegli, ker radikali niso za to, pa je dejstvo, da se dohodnina ni prav nič omilila. To pa je tisti davek, pod katerim krvavi vse naše gospodarstvo. In ta davek je najhujši v Sloveniji. Tu bi morala SLS doseči vsaj spremembo kronske lestvice v dinarsko. Posebej za Slovenijo, ki je davčno najbolj obremenjena pokrajina v državi, ni SLS dosegla še ničesar. To se pravi z drugimi bese dami: SLS je v vladi le privesek radikalov brez soodločevanja In mora tako plesati, ka Bahanje s pavovim perjem ne bo preva^ ralo mislečih ljudi, ki se dobro zavedajo, da od klerikalne «moči» v vladi ni pričakovati absolutno ničesar. Državni proračun bo sprejet, kakor so si ga radikali zamislili in kakor radikalom kaže, SLS bo le zanj glasovala zato, da bo lahko še sedela v vladi in skušala izbiti iz vladovanja kakšne strankarske koristi. Za Slovenijo posebej je zabeležila doslej le take «uspehe», od katerih ljudstvo nima ničesar. Odstavitev obeh dosedanjih velikih županov v Sloveniji, ki sta bila oba izvrstna uradnika, pač ni ljudska korist. Za to, da bo SLS še manj zahtevala, so radikali začeli «glihati» z drugimi strankami za vstop v vlado, s čimer pripravljajo klerikalcem večen strah pred izgubo ministrskih stolov. Politika, ki jo vodi sedaj SLS, je škodljiva Sloveniji. Ako bi bilo klerikalcem res za gospodarske koristi Slovenije, bi bil njihov nastop odločnejši. Oni bi morali zahtevati to. kar gre nam Slovencem, ki hočemo biti enakopravni v državi. Ako se pa bi tem njihovim zahtevam ne ugodilo, bi morali odstopiti in s tem pokazati, da za svoje opravičene zahteve odklanjajo celo ministrska mesta. Vse to klerikalcem seveda ne bo padlo na um, temveč bodo lepo glasovali za sprejem proračuna, ki v glavnem ne zmanjšuje težkih davčnih bremen, kar bo najbolj občutila Slo- kor svirajo radikali, kakor radikalom prija iz venija, ki je večino svojih glasov zaupala strankarskopolitičnih ozlrov. 'SLS. Predlogi poslancev Naprednega bloka v ljubljanski skupščini Danes priobčujemo, kakor smo obljubili, nekaj nadaljnjih važnih predlogov, ki so jih stavili napredni poslanci v ljubljanski oblastni skupščini. Predlog Ivana Tavčarja in tovarišev o pokrajinskem starostnem in Invalidskem zavarovanju. Pri obstoječih političnih razmerah v državi ni pričakovati, da se izvede za vso državo starostno in invalidsko zavarovanje. Vsi gospodarski, socijalni in upravno-organizatorni pogoji so pa dani, da se za Slovenijo lahko uvede pokrajinsko • starostno in invalidsko zavarovanje za vse one delavce in nameščence, ki tega zavarovanja še niso deležni. Zato skleni oblastna skupščina: 1.) Oblastnemu odboru se naroča, da stopi v zmislu člena 88. zakona o samoupravah v stik z mariborsko oblastno skupščino glede proučevanja vprašanja, kako naj se izvede za Slovenijo starostno in invalidsko zavarovanje delavcev in nameščencev. 2.) K proučevanju tega vprašanja je pritegniti zastopstva strokovnih organizacij delavcev in nameščencev ter Delavsko zbornico, ki ima tozadevno izdelanih že več načrtov. 3.) Že v prihodnji oblastni proračun naj se vstavi primerna postavka za izvedbo zavarovanja za starost in invalidnost. . Predlog Frana Zebala in tovarišev o bivših deželnih cestah in mostovih. Bivše deželne ceste in mostovi prve in druge vrste v ljubljanski oblasti se nahajajo v tako slabem stanju, da bo kmalu ves promet onemogočen. V naši oblasti imamo povsem močno razvito lesno industrijo, ki težko zadosti svojim potrebam, in to zaradi ovire slabih cest pri dovozu in odvozu lesa. Iz gospodarskega ozira je posebne važnosti, da so ceste v naj- Prcllog dr. Dinka Puca in tovarišev o »Sevalnih delih na ljubljanskem Barju in o regulaciji Ljubljanice. Ena najnujnejših zadev v naši oblasti je vprašanje osušitve ljubljanskega Barja in regulacije Ljubljanice. Izvrševanje tozadevnega velikopoteznega načrta jc ustavila svetovna vojna in sedmo leto teče, odkar se ni v tem pogledu napravilo nič. Posledica tega so redne vsakoletne poplave na Barju, ki bi moralo biti ena najplodnejših ravnin v naši deželi, na kateri pa jc vsaka melijoracija tako rekoč izključena, dokler ni regulirana Ljubljanica in s tem tudi nivo talne vode. Preti pa tudi še druga nevarnost, namreč ta, da dosedanja dela popolnoma propadejo. Piloti, zabiti še pred vojno v strugo Ljubljanice, so začeli gniti. Ako odnehajo, bo talna voda, ki je pod velikim pritiskom iztisnila v zemlji se nahajajočo plast mivke, teren sc bo pogreznil, obrežni zidovi pa nagnili. V tem primeru obstoja nevarnost tudi za hiše, zlasti na levem bregu Ljubljanice. Ker je pristojnost oblastne samouprave glede na člen 2. in 3. zakona o oblastnih samoupravah brez dvoma, predlagam, da visoka oblastna skupščina sklene: Oblastnemu odboru se naroča, da nemudoma stopi v stik z vsemi v poštev prihajajočimi činitelji, zlasti pa z ministrstvom za kmetijstvo in vode v svrho, da sc nemudoma za-sigurajo dovoljna denarna sredstva za do-vršitev osuševalnih del na ljubljanskem Barju in regulacijo Ljubljanice. Predlog Ivana Mohoriča in tovarišev o podpori zavodu za pospeševanje obrti. Poročilo g. velikega župana, ki nam je bilo podano na otvoritveni seji skupščine, ugotavlja silno nazadovanje mnogih panog domače industrije, ki so za pasivne kraje ljubljanske oblasti velikega pomena, ker nudijo prebivalstvu v teh krajih skoro edino možnost zaslužka. Obenem jc v tem poročilu konstatirano, da zavod za pospeševanje obrti ne razpolaga s potrebnimi krediti, da bi razvil ono aktivnost s prirejanjem tečajev, krajevnih razstav, poučnih predavanj, ekskurzij in študijskih potovanj, ki je za pospeševanje in napredek obrtništva v naši oblasti potreb- na. Težak položaj našega obrtništva spričo rastoče konkurence tovarniških podjetij kakor tudi vedno močnejšega pritiska inozem^ ske konkurence je razviden iz mnogobrojnlbfr resolucij strokovnih obrtniških organizacij zadrug. Velik tehnični napredek obrtništva industrije v inozemstvu zahteva odločno, <_.. se tudi naše obrtništvo prilagodi zahtevamf tehničnega napredka ter da modernizira in ■ racijonalizira svoje obrate. Posebno nujno pal je to za obrtništvo ljubljanske oblasti, ki je' po svoji legi kot obmejna oblast najbolj iz-! postavljena pritisku inozemske konkurence.* Znano je, da se je že v konzularni pogodbi z Italijo dovolilo naseljevanje italijanskih' obrtnikov pri nas in da bodo to ugodnost v," najkrajšem času dobile tudi ostale države." Italijanska pogodba je bila od narodne skupi" ščine že lani sprejeta in bo morda v najkrajšem času ratificirana ter stopila v veljavo. Tedaj bo nastal za naše obrtništvo mnogo! težji položaj in eksistenčna borba. Zato je potrebno, da se intenzivno pospešuje njegov, napredek, da bo moglo izdržati konkurenco priseljevanja. Razvoj razmer v naši državi zahteva, da sc poskrbi tudi za uvedbo novih panog obr-tov, ki pri nas sploh še niso zastopani, odnos-no Ie v neznatni meri.To so lukrativne stroke raznih kemičnih, elektrotehničnih in galanterijskih strok pa tudi tekstilnih panog, kjer bi imelo naše obrtništvo v bodoče neomejeno možnost udejstvovanja. Vsak denar, potrošen v tc svrhe, predstavlja važno produktivno investicijo, ki se bo ljubljanski oblasti v povečani davčni moči obrtništva stotero obrestovala. Zato je že pred vojno bivši deželni zbor v polnem razumevanju važnosti pospeševanja obrti in domače industrije votiral v te svrhe v zadnjem proračunu pred vojno 40.000 kron, kar bi odgovarjalo danes vsoti približno 440.000 Din. Po členu 2. zakona o oblastnih samoupravah spada pospeševanje obrti v delokrog oblastnih skupščin. Ker državni proračun za leto 1927./1928. ne predvideva zadostnih kreditov za prirejanje tečajev, poučnih predavanj, razstav in ekskurzij v svrho pospeševanja obrti in ker se letos priredi v Ljubljani velika obrtniška boljšem redu in je treba posebno skrb imeti pri vzdrževanju teh cest. Vpoštevati je treba tudi, da sc od te industrije preživlja velik del siromašnega prebivalstva. Ljubljanska oblast se nahaja v bližini državnih mej in je žc iz strategičnih ozirov nujno potrebno, da so ccste in mostovi vsaj v dobrem stanju. Zato predlagamo: Oblastna skupščina naj sklene: Oblastnemu odboru sc naroča, da takoj v sporazumu z gradbeno direkcijo preskrbi pri sestavi proračunov potrebne kredite za boljše vzdrževanje bivšili deželnih cest in mostov prve in druge vrste. Predlog Ivana Mohoriča in tovarišev o podpori strokovnim nadaljevalnim šolam. Vedno težavnejša borba za obstoj zahteva, da sc strokovni izobrazbi obrtnega In trgovskega naraščaja posveča posebna paž-nja. To izobrazbo nudijo pretežni večini naraščaja obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Teh šol smo imeli lansko leto v Sloveniji šc 50, letos jih jc samo 44, in kakor je podoba, jih bo bodoče leto še manj, ker državni proračun ne predvideva za te šole niti ene desetine podpore, ki bi bila potrebna in ki jim po obstoječih predpisih pripada. Po točki 11. člena 2. zakona o oblastnih in srezkih samoupravah spada v področje oblastnih samouprav tudi sodelovanje pri strokovnem izobraževanju, torej tudi skrb za strokovno nadaljevalno šolstvo. Večina teh šol danes zaradi nezadostnih kreditov nima niti potrebnih učil, knjig in drugih pripomočkov, in pri mnogih šolah se mora leto zaradi nezadostnih vzdrževalnih sredstev predčasno zaključiti. Za tekoče leto je potreben v to svrho znesek 2,233.000 Din, a predlog državnega proračuna predvideva Ie neznaten prispevek na to vsoto. Ker je od uspešnega delovanja teh šol odvisna strokovna kakovost trgovskega in obrtniškega naraščaja, mi je čast predlagati skupščini, da sklene, da se kot podpora strokovnim nadaljevalnim šolam v oblasti v zmislu točke 11. člena 2. zakona o oblastnih samoupravah preliminira znesek 200.000 Din. Sotcščan: Med trnjem in osatom (Povest.) (Dalje.) «Samo zine naj kdo kaj slabega. Videl bo, Po čem bo dišalo,* se je postavila mlada Urbinka. «0, sevedal Pa povej, odkod je denar?* «Vprašaj pri sodišču. Tam me niso sodili.« Martin je šel na sodišče, kjer pa ni izvedel drugega, kakor da je denar pošteno pridobljen. To mu ni utešilo radovednosti, ki je naraščala, ker ni mogel dognati, kako je prišla žena do tolikega premoženja. Tudi Gorenc mu nI mogel dati željenega pojasnila. Nekega večera so Lojzo radi tega zopet ostro prijeli. «Ako mi ne poveš, odkod je denar,« ji je Martin zapretil, «tedaj ga ne maram in odklanjam hranilno knjižico. Deni jo, kamor hočeš, samo da je ne vidim...» «Tega ne povem, ker je skrivnost...» «2ena ne sme imeti skrivnosti pred možem.* «Martin, nikar me ne muči. Ne morem drugače...» «Prav. Zato pa obdrži denar ter ga hrani, kjerkoli hočeš. Mene zanaprej ne briga: tvoja dota znaša Ie tistih borih dvajset tisoč, kakor ;'ih izkazuje ženitovanjska pogodba.* «Martin, ne bodi vendar takšen!» «Tiho! Kdo ve, kaj se bo še vse pripetilo. Denar ima moč...» Ves teden je ležala na mizi hranilna knjižica, končno jo je spravila Lojza v svojo skrinjo. Namenila jo jc onemu, ki bo skoro prijokal v razdvojeno družino — svojemu novorojenemu otroku. Mož ji od takrat ni omenil besedice o denarju. Ljubezen do žene je pojemala, ugasla je zadnja iskrica, niti bližajoči se rodbinski dogodek je ni mogel več obnoviti. Motil se je edinole z delom in zabaval z živinico, tožeč ji svojo nesrečo. Tem zgovornejša pa jc bila Urbinka v prepiru in besedičenju z mlado gospodinjo. Po večkrat na dan sta trčili skupaj; spopad je bil tem hujši, kadar Martin ni bil navzoč. Takrat nista izbirali izrazov, ki sta jih druga drugi metali v obraz. Temni oblaki, ki so se žc delj časa zbirali nad njima, so se utrgali nekoč, ko je Martin odšel na sejem. «Ti si moja nesreča!« je tarnala prepirljiva starka. «Kar si pri hiši, nimam več mirne ure.» «Vi ste moja smrt,» je jadikovala Lojza. «Konec mora biti, Vas ali mene.» «Pomagajte, ubiti me hoče,» je mati klicala na pomoč. «Nlčesar Vam še nisem storila. O Bog, kako težko se jc krotitif Pojdite, da se nc izpozabim...» «Od hiše inc podiš, od hiše, kjer sem se postarala.* «Ena pojde, Vi ali jaz.,.» «Dobro. Ako mora kdo, pojdem jaz. Toda z mano pojde tudi oče in kravica, katero sva si izgovorila.« «Kar hočete, vzemite, samo tla greste...» Milo je zajokala stara Urbinka in hitela k možu na dvorišče. Starec se jc prestrašil, misleč, da se je pripetila kakšna nezgoda. «Pojdiva, stari, pojdiva!» mu je govorila v pretresljivem joku. «Začniva pripravljati.* «Kam?% se jc stresel od groze. «Kaj se je zgodilo?« «K hčeri greva v Hrast je. Lojza me je zapodila.» «A stran hočeš! Premisli, Reza, preden se odpraviva.» «OdIočitev je zapečatena. Hitro bom zbrala najine stvari, ti pa poišči vrv za kravo.» Starka je zdevala obleko in drugo ropotijo v dve veliki vreči, kateri je starec zvezal skupaj in obesil kravi čez hrbet. «Hi, sivka, zdaj pa gremo,« je vzdihnil in napravil s palico križ po pesku. Žival jc prikimala in pričela stopati; za njo se je opotekala žena. vsa v solzah, ki so ji zalivale oči. Lojza je stala na pragu ter jima jc voščila srečno pot. To sta smatrala za grenko žalitev ob odhodu iz lastne hiše. «Čakaj, boš že še dobila povračilo,« ji je zapretila odhajajoča Urbinka. «Danes grem jaz, jutri pojdeš lahko ti...» «Mene ne prežene nobena stvar. Trdo sem sedla.» -v Sočutje ginjenih sosedov je spremljalo, stara Urbinca na poti iz Razorja k hčeri Vi Hrastje, kamor se je primožila. «Slabo vračilo bo prejela za tako posojilo,« so modrovali. «Nekdo ji bo že prišel do živega.* Sen> intja je padla tudi kaka šaljiva opazka, vaški razstava za vso Slovenijo in končno ker je nujno potrebno podpirati ln organizirati obstoječo domačo industrijo in uvesti v pasivnih krajih še nove vrste domačih industrij, ml je čast predlagati, da sklene skupščina: da se ^vstavi v proračun oblastne skupščine v obrt-ftiopospeševalne namene znesek 200.000 Din Kot podpora zavodu za pospeševanje obrti, ,'jla bi mogel razviti svojo aktivnost v prid 'pospeševanja obrti in domače industrije v f polnem obsegu. Predlog Frana Zebala in tovarišev radi naprave nove občinske poti Rudnlk-Orle. - V občini Rudnik se nahaja vas Orle, ki Šteje 35 hišnih številk z okroglo 250 prebivalci. Do sedaj je imela ta vas svojo dovozno pot preko Laverce. Pripomnim, da je vas 460 m nad morjem. Vaščani so se borili že pred vojno za napravo nove občinske poti Iz Rudnika na Orle. Dokaz temu so spisi bivšega deželnega odbora. Po vojni se je ta zahteva ponovno načela, kakor je to razvidno iz spisa gradbene direkcije. — Ker vaščani niso prejeli nikake podpore, so pričeli sporazumno in s pomočjo občine graditi občinsko pot na Orle. Ta pot je dolga 3 km 400 m ter se je le deloma za silno nanovo napravila v dolžini kakih 2 km. Za to pot se je porabil en del stare poti, na drugi strani pa se je iste preložilo potom razlastitve zemljišč s plačilom ugotovljene od škodnine. Do končne dograditve bi bilo potreba še nekaj nad 300 m dolžine. Dalje je potreba, da se ta pot z gramozom nasuje Občina Rudnik je k tej napravi prispevala 2500 Din. Požrtvovalnost vaščanov je bila izredna, ker je delalo ročno tlako 25 delavcev skozi 30 dni, ki bi zaslužili, če bi se morali plačevati, okrog 25.000 Din. Prej navedena pot iz Laverce na Orle se nahaja v tako slabem stanju, ker jo morajo vzdrževati posestniki z Orlega, da je težko voziti po njej. Va-ščanom z Orlega je nemogoče vzdrževat; sedaj kar dve cesti v takem stanju, da bi bili porabljivi za redni promet. Predlagam torej: Oblastna skupščina skleni, da se pri sestavi proračuna ozira in vpošteva prošnja vaščanov Orlega, odnosno županstva občine Rudnik za primerno podporo. Politični pregled Minuli teden je Narodna skupščina s 151 proti 109 glasovom sprejela državni proračun v načelu, nakar se je začela specijalna proračunska debata, ki poteka brez posebno velikega zanimanja, vsaj opozicija itak večinoma govori neposlušajočim ušesom. Le tu in tam pride do malo večje živahnosti. Na dnevnem redu je bilo žo več proračunov posameznih ministrstev. Klerikalci tudi pri proračunskih dopolnilih (amandmanih) niso pokazali volje za koristi Slovenije, vendar je vlada sklenila, da bo predlagala k finančnemu zakonu vsaj nekatere davčne olajšave, ki jih ]e stavila že SDS v finančnem odboru. Pod pritiskom vse jugoslovanske javnosti je vlada, ker pač to radikalom prija iz strankarskih ozirov ne glede na klerikalce, sklenila, da med drugim oprosti davkov nove zgradbe, odpravi izreden 30odstotni pribitek na dohodnino in drugo, o čemer pišemo na tančneje v uvodniku. To ni klerikalna zasluga, ker klerikalce imajo radikali v vladi le zato, da za čast ministrskih mest pomagajo izvrše vati radikalske načrte. Ker radikalom omenjene olajšave gredo v račun, odnosno tudi morajo iti v račun, ker to njihovi vedno upor-nejši pristaši zahtevajo, se sedaj klerikalci napihujejo z nekakimi uspehi. Večino omenjenih olajšav je zahtevala SDS in ostala opozicija že v finančnem odboru. Nedvomno je tudi to moment, ki je dovedel radikale do hitrejše odločitve. Kakor se glase zadnja poročila iz Beograda, ni gotovo, da bo proračun do konca tega meseca pod streho, kar bi se moralo zgoditi, ker se bo začelo s 1. aprilom t. 1. novo proračunsko leto. Ako torej ne bomo imeli pravočasno proračuna, se bo najbrže sprejela dvanajstina (mesečni proračun) za april. Drugače je politični položaj dalje prav nejasen. Kolikor toliko gotovo je, da pred 1. aprilom t. I. ne bo sprememb v vladi, ker nobena stranka ne bo hotela sedaj iti v vlado, da bi glasovala za pomanjkljiv proračun. Vladna večina pa je vendarle tako majhna, da na trajnejši radikalsko-klerikalnl režim ni misliti. Zato so se radikali že začeli potom svojih zastopnikov razgovarjatl s posameznimi strankami, s katerimi bi bilo mogoče stvoriti novo močnejšo vlado. Kakšna bi bila ta vlada, ali brez klerikalcev ali obenem z njimi, nI jasno. Gotovo je, da se klerikalci hudo boje kakšnega razočaranja. Posebno, če bi se obnovila vlada RR, bi klerikalci, katerim Radič ni preveč naklonjen, gotovo morali pustiti svoja ministrska mesta drugim. Radič Je izjavil, da je obnovljena vlada RR že gotova stvar. vendar radikali to zanikujejo. Znano je. da se vabijo v vlado tudi Davidovicevi demokrati. V kolikor so vse te vesti In kombinacije točne, se ne ve, ker se radikali ne Izražajo jasno In ker prav za prav sami ne vedo, kako naj se ravnajo, posebno ker sta v radikalski stranki dve strujl, ki si močno nasprotujeta in vsaka po svoji strani želi drugačno rešitev i z zamotanega političnega položaja. Med vsemi strankami najodločneje odklanjajo vstop v vlado samostojni demokrati, ki so bili že tudi povabljeni na sodelovanje. Dokler se razmere v radikalski stranki ne razčistijo, SDS ne gre v vlado, ker bi taka vlada ne bila stalnejša in bi se sploh ne mogla lotiti resnejšega dela, a resno delo je za našo državo, v kateri kritične gospodarske razmere kriče po ozdravljenju, nujno potrebno. Samostojnim demokratom ni zadosti, da so se dovolile nekatere davčne olajšave in se ugodilo nekaterim zahtevam, temveč še zahtevajo čimprejšnje izenačenje neposrednih davkov, enakopravnost vseh državljanov in pametno hudomušneži so odhod primerjali z begom v Egipt. Martin je o selitvi slišal že med potjo iz sejma, zakaj novica se je naglo širila po okolici. Takoj bi bil najraje pohitel v Hrastje in pospešil vrnitev, toda prej je hotel ošteti Lojzo, kakor je zaslužila. Kar škripalo je v njem, ko je prišel domov in zaloputnil duri. «Lojza, kaj si storila? Kje sta oče in mati?* «Šla sta. Bo vsaj mir v hiŠl.» sTako ravnaš z mojimi starši! Kdo je več, ti ali jaz?» ^Pometali ne boste z menoj. Nisem pri-beračila.* «Moji starši so hišo postavili pokoncu, ti pa ...» «No, jaz?» «Ti jo boš podrla. Menda se že na-gibljemo...» eAko pade, bo tvoja krivda...» «Tudi mene si uničila. Padel sem samo en krat in sedaj propadam telesno in duševno.® -— Zajokal je kot otrok ter se je sesedel za mizo. Ko se je izplakal, je odšel v Hrastje nagovarjat starše za povratek. Jokala je tudi Lojza — prvič na novem omu. Bolečine si je lajšala z zavestjo, da si e sama nakopala to trpljenje. Zbudila se ji je est ter ji očitala greh —■ večji, ker je poleg ebe upropastila tudi njega, ki je nedolžen, esala se je, ker ga je izvabila v svojo mrežo, loboko se je čutila ponižano zaradi bojazni, a ni imela poguma sama trpeti, kar je sama žagrešila. Sramotno je pobegnila pod okrilje svoje žrtve. Ko se je Martin drugo jutro povrnil iz Hrastja, ga je pozdravilo kruljenje lačnih prašičev in kokodakanje kokoši, Lojze pa ni bilo nikjer. Najbližji sosed mu je povedal, da je odšla vsa objokana na vse zgodaj proti La-nišču. S seboj je nesla zavitek obleke — dokaz, da se ne namerava tako hitro vrniti. Mož je bil neprijetno iznenaden. Oprav-, ljivke, ki so sinoči ob vaškem koritu čebljale o odhodu staršev, imajo danes zopet novo snov za polslišno šepetanje. Potolažila pa ga je misel na priložnost, da se Lojze morda na kak način za vedno odkriža. Opravil je najnujnejša opravila, nakar se je preoblekel in napotil v župnišče po nasvet za ločitev. Župnik ga je sprejel zelo prijazno, a ko je povedal, po kaj je prišel, se mu je lice pričelo nabirati v gube. cPustila vas je,» je skomignil z rameni. «Pa sedaj v tem stanju. Ali ne pričakujete družinskega dogodka ?» cNajprej je pregnala starše in potem je šla sama,* je Urbin preslišal vprašanje. «Ni-sem je podil od hiše in je tudi ne bom vabil nazaj. Najrajši bi se ločil...» sNimate tehtnih razlogov. Za navaden prepir ne morete zahtevati ločitve...» cOdkar sva skupaj, nimam srečnega trenutka. Sam vrag je naju zbližal, ker nisva drug za drugega.* «Tako ne smete govoriti. Božja volja je bila in proti njej ne smemo godrnjati. Prej bi bili morali vedeti za njene lastnosti, zdaj je prepozno.® «Pekel je takšno življenje, gospod župnik.* «Priiateli. nekel ie strašnejši...» »Rajši bi bil v peklu kakor v takih razmerah...® .; i »Pekel je večen, a časno trpljenje bo minulo. Daruj ga Njemu, ki je bil križan za naše slabosti.* «Rad bi se pustil križati, ako bi imel potem mir...» »Prijatelj, svarim te, nehaj s takim brezbožnim govorjenjem. Potrpi, se bo že obrnilo na bolje!» cDolgo že čakam, a zaman. Večno ne morem trpeti.* »Komaj pol leta sta poročena. Prve bridkosti zakona so, katere okušaš...» »Ali res ne morete pomagati? Vi ste naju zvezali ter naju lahko razvežete...» »Prinesite mi nazaj tiste kapljice blagoslovljene vode, ki so padle na vajini roki, sklenjeni ob poroki. Samo tedaj bi ti mogel izpolniti željo.* »NI mogoče...» »No, vidite. Pojdite in potrpite, smrt bo vaju ločila.* Ves omoten je odhajal Martin proti vra tom, kjer se je ustavil in sukal klobuk. «A11 še kaj želite?» mu je duhovnik pomagal iz zadrege. «Ako bi imel vzroke za ločitev, ali bi jo mogel izvesti?* »Pa jih nimate. Lojza je poštena, nič takega ji ne morete podtakniti. Tista lahkomiselnost pred zakonom je vse, kar sta zagrešila.* Martinu so se že odpirale ustnice, da bi bil nekaj povedal, a se je premagal. Ni mu gospodarsko politiko, ki bo znala rešiti iz krize našo državo, ki kljub ogromnemu pri-rodnemu bogastvu vendarle ne pride popolnoma na zeleno vejo zaradi slabih sposobnosti dosedanjih državnih krmilarjev. Od zunanjih dogodkov je najvažnejši sprejem besarabskega dogovora v Italiji, ki je bil pred leti sklenjen med Francijo, Anglijo, Japonsko, Italijo ter Rumunijo in ki priznava od Rusije odcepljeno Besarabijo Ru-muniji. Ta dogovor dobi veljavo. Čim ga ratificirajo tri teh držav. Sedaj ga je ratificirala tretja država, to je Italija, in s tem je Bes-arabija Rumunom zasigurana. Ta ratifikacija je v svetu zelo različno odmevala. Nemci sodijo, da pomenja ost proti Jugoslaviji, ker se je s tem Rumunija baje bolj odtujila Jugoslaviji in približala Italiji, ki je naša največja nasprotnica in ki nam škoduje, kjer le more. Vobče je zadržanje Italije proti Jugoslaviji že dolgo časa skrajno sumljivo. Albanski dogovor je bil prvi italijanski čin, ki je bil odločno naperjen proti nam. Italija si je s tem dogovorom zasužnjila Albanijo, ki jo bo ob primernem trenutku lahko zlorabila proti naši državi. Svetovno časopisje je v zadnjem času polno kombinacij glede italijanskega postopanja proti nam. Inozemcem se vidi skrajno sumljivo početje Italijanov v Albaniji. Govori se, da bo Italija v kratkem zasedla Albanijo, katere armado hoče reorganizirati. V Ženevi je te dni zasedal svet Društva narodov, ki je obravnaval važna mednarodna vprašanja, ki so bila deloma gospodarskega značaja. Južnoki tajska kantonska vojska dalje prodira proti Šanghaju, v katerem se nahajajo že številni kantonski agenti. Kantonci baje ne nameravajo zavzeti Šanghaja s silo, temveč ga hočejo dobiti po ovinkih, potom diplomatskih pogajanj. Zaenkrat je kantonska vlada poslala v Šanghaj kakih 8000 vojakov v civilnih oblekah, ki imajo nalogo izzvati nemire. Z druge strani poročajo, da je med Kantonci nastal razdor in da obstoja med njimi močna struja, ki se odločno protivi boljševiškemu kurzu med Kantonci. VRHNIKA. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo nedeljsko predavanje bolje obiskano, a žalostno je vendar, da se ljudstvo tako malo briga za pridobitev umstvene in srčne kulture, brez katere bo naš narod vedno »ubog na duhu*. Vabimo raše kmečke može in fante, a tudi žene in dekleta, naj hodijo pridno k predavanjem, kar bo le njim v korist, ker si bodo razširili obzorje in spoznali življenje in svet. Čas je primeren tudi za ljudi iz okolice (ob 3. popoldne). Zato prihodnjo nedeljo 20. t. m. vsi na velezanimivo predavanje g. dr. Dolžana o stališču človeka v naravi. Vršilo se bo predavanje v bivšem «Jantarju», začetek točno ob 3. popoldne. Agitirajte od osebe do osebe, da bo to krasno predavanje dobro obiskano. DOLENJI LOGATEC. Krajevna organizacija SDS v Dolenjem Logatcu opozarja vse člane in somišljenike, da se bo vršil peti letni redni občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni Kune. Za člane udeležba dolžnost. Občnega zbora se bo udeležil tudi delegat iz Ljubljane. PRED GRAD OB KOLPI. Vaščani tožijo, da je vse bolno, odrasli in otroci. Vsi iščejo vzroka in končno pravijo: «Tako nam je usojeno!« Če se pa to pogleda malo pobliže, dobimo za širjenje bolezni drug vzrok, in ta je, če ne že glavni, pa vsaj eden glavnih vzrokov. Naj ga navedem. V vasi Predgrad je precejšnje pomanjkanje vode; zato uporabljajo vaščani za napajanje živine ter pranje perila neki studenec izven vasi, ki pa je tudi tako slab, da za krajevno potrebo komaj sproti nabira vodo. Okrog tega tako zvanega zbira je naravnost nečuvena nesnaga. V njem se pere perilo z malimi izjemami iz cele vasi. Vsa pralnica obstoja iz enega kamna, ki leži v nesnagi tako, da o kakem higijeničnem pranju ne more biti govora. Nekatere nepremišljene ženske izplakujejo perilo kar neposredno v zbiru, in sicer ne gledajo na to, da je perilo morda od jetične ali drugače bolne osebe. Kdo je temu kriv? Krivo je vaško oskrbstvo, ki nima nika-kega razumevanja za zdravstvo. Mož, kateremu je v prvi vrsti to poverjeno, se na kaj takega niti ne domisli. Z malo dobre volje in z neznatnimi stroški bi se dala ta za vse najbolj potrebna stvar urediti. Ako naš vaški gospodar za to nhna V razumevanja, si pa izvolimo drugega! V a š č a n !,f BOŠTANJ OB SAVI. Kinematografsko pred-^ stavo «Z aeroplanom Iz Londona v Carigrad«, ki jo je priredila minulo nedeljo v šoli Zveza kulturnih društev, je obiskalo do 150 oseb. Videli smo res mnogo zanimivega. Želimo še sličnih poučnih predstav, zato upamo, da nam jih bo tukajšnje Sokolsko društvo še preskrbelo. DOL PRI HRASTNIKU. ^Slovenski Gospodar* piše, kakšen uspeh je dosegla SLS, ker da ji je uspelo, da je zvišala minimum za davek na ročno delo od 5000 na 6000 Din. V našem srezu izvoljeni poslanec SLS, sedanji minister dr. Go-sar, je s tem delavcem prav malo pomagal. V naši vasi imamo kmetijsko zadrugo, v kateri je začelo nekaj vretL Temu sta kriva naša dva duhovna gospoda, ki hočeta v njej za vsako ceno imeti glavno besedo. Tako se v zadrugi ni dalo več delati z bivšim tajnikom, katerega sta se pri lanskem občnem zboru znebila. Pri tem občnem zboru je hotel zasesti mesto blagajnika, kjer sedi g. kaplan, tudi g. župan, ki je skakal okrog odbornikov ter jih rotil, toda ni nič pomagalo. V napotje zgoraj omenjenih gospodov je ostal samo še poslovodja. Na željo in pritisk g. kaplana so pa v začetku februarja t. 1. razrešili tudi poslovodjo službe ter takoj naročili pri Zadružni zvezi v Ljubljani drugega. Med zadrugo in g. Majcnom, pri katerem ima ista lokale v najemu, pride baje do tožbe. Mož Vam je dal prostore na razpolago; zdaj, ko se boste morali izseliti, ga pa tožite. Ali je taka krščanska ljubezen do bližnjega? Omeniti moramo še zadružno gostilno. Tam se sedaj pije in poje, tudi med mašo, kar je v drugih gostilnah strašen greh. TRBOVLJE. V Trbovljah je umrl po dolgi težki bolezni g. Dominik T o r y, poslovodja kon-zumne skladnice TPD v pokoju. Pokojni je bil v mlajših letih trgovec na Dolu, leta 1888. se je preselil v Trbovlje, kjer je kmalu prevzel vodstvo velike trgovine, ki jo vzdržuje TPD za svoje delavstvo. Na tem mestu si je stekel s svojo izredno sposobnostjo, marljivostjo in vestnostjo splošen ugled tako pri delavstvu, kakor pri druž- hotela iz grla beseda, ki bi bila razkrila vso njegovo tugo in bolečino. Sočasno kot Martin iz župnišča sta dospela v Razorje Oorenc in Lojza s poveskom. «Nazaj sem ti jo privedel, Martin,» mu je dejal pol resno in pol šaljivo. «Ne vem, kaj ji je prišlo v glavo, da je bežala...» «Jaz tudi ne vem, oče. Podil je nisem in bi je tudi ne bil klical nazaj.» «Ni prav tako, Martin. Kar zaveže duhovnik pred oltarjem, zedini Bog v nebesih. Ne segajmo v njegova dela.» «PoIno veselja je na svetu, človek mora pa toliko trpeti...» «Ne tarnaj, Martin! Kdor vdano trpi, ima zasluženje. Pomirita se, lepo vaju prosim, dam vama vnovič očetovski blagoslov. Vsaj zdaj se sprijateljita, ko bosta skoro deležna prave zakonske sreče.» Po kratkem prerekanju so se razšli po svojih potih. Gorenc je odšel domov na La-nišče, Martin se je preoblekel in odpravil na delo; tudi Lojza je odložila culo ter se je z novo vnemo lotila domačih opravkov. (Dalje prihodnjič.) Mila kazeu. Francoski general je javno oštel nekega zamorskega vojaka, ki pa je generalu drzno ugovarjal, kar je generala tako razkačilo, da je oplazil vojaka z bičem po obrazu. Ves besen je potegnil vojak revolver in sprožil na generala, toda revolver je odpovedal. «Tri dni zapora, ker nimaš orožja v redy,» je hladnokrvno menil general. Ivan Albreht: Zgodba o Brlogarju (Sen iz davnine.) (Dalje.) «Saj res,» pravi Janez in misli zraven: «To sem neumen! Alenka me išče, pa stojim tukaj ko štor... Kaj le neki je z menoj?!» Nekje pojo. Janez prisluhne. Pesem je vroča in žgoča, besede pa ni mogoče razumeti nobene. «To so naši godci,» pojasni Brlogar in se smehlja, a Janezu se zdi tudi njegov smeh nekam trhel in suh . «A godci,» ponovi za njim in spet obmolkne. Brlogar mu naznači, naj gre za njim. Spotoma opazi, da Brlogar nima sence. Proti večeru je že, ko so sence dolge. Drevje jih ima, plot okrog vrta tudi. Janezova je dolga, ko da hodi Goljat po vrtu, Brlogar pa je brez nje. «To je hudičevo delo,» pomisli Janez. Ko prideta do hiše, se Skalarjevemu zazdi, da čuje nekakšno ječanje. Stokanje je rahlo in tako nekam čudno oddaljeno, kakor iz groba. Brlogar se zdrzne. «Eden se ga je preveč navlekel,» pravi, ko opazi, da Janez posluša. Skalarjev molči in premišljuje, kaj mu je bil povedal beraček. Po hiši se vse tare ljudi. Ženin in nevesta sta vsa v cvetju, vendar se Skalarjevemu zdi nevesta dokaj potrta. Dasi ji je dokaj podobna, vendar ni tako lepa ko Alenka. Sežejo si v roke, ko stari znanci. Tedaj zagleda Janez Alenko. Izza nedrij ji že cveto šmarnice, ki jih je bil nosil Vipavec na palici. «Alenka!» vzklikne Janez. Družica je in naravnost k njemu hiti. Ko si sežeta v roko, ga pogleda tako toplo in tako žalostno, da Janez pozabi na vse drugo. Samo njo vidi, samo njeno bližino čuti in je biažen. «Tako dolgo te ni bilo,» mu šepne deklica in se previdno ozre. če je ni morda kdo slišal. «Oh,» pravi Janez, «ali mi verjameš, da sem čisto izgubljen. Nič ne vem, kje sem bil in kod sem hodil. Mislil sem, da sva oila včeraj rkupaj in da sem potlej malo zaspal.» Dekle položi prst na usta, da naj molči. Brlogar je bil prišel do njiju. Ko je videl, da ga je Alenka opazila, se je zahahljal: «Le menita se, le, če si imata kaj prida povedati!» Janezu se je spet zazdelo, da sliši tisto pritajeno ječanje. Brlogar je zaškripal Z zobmi, Alenka pa je prebledela. «Oče —» Brlogar se je s pogledom zabodel v tla. Tedaj je nenadoma obstal pred njimi človek, ki se je zdel Janezu čisto tak, kakršnega je po beračkovem pripovedovanju opisala rajna Brlogarica. «Kaj pa to! Mladina in brez ognja,» se je zasmejal in s čudnim pogledom premeril Janeza. «Zlodej,» je pomislil Skalarjev, tujec pa se je zarežal, da mu je kar puhnilo iz ust. Po- ======= «DOMOVINA» bi. V najtežjih prilikah je pokojni Tory ostal na-rodnozaveden ter je tudi svojo rodbino vzgojil ,v narodnem duhu. Radi svojega ljubeznivega značaja je užival ne le v Trbovljah, temveč daleč naokrog splošno spoštovanje. Blag mu spomin! ST. VID-GROBELNO. (Smrtna k o s a.) V ponedeljek 7. t. m. smo spremili k večnemu počitku najstarejšo ženico tukajšnje fare, bivšo po-sestnico Jero Jesovškovo. Do svoje visoke starosti 91 let je bila pokojnica čila in vesela ter zaradi vedno živahne narave povsod priljubljena. Četrti rod je doživela in res mnogoštevilen zarod se bo še dolgo spominjal dobrosrčne stare mamice. Počivaj mirno, dobra žena! — P. ŽUSEM. (S m r t n a k o s a.) V torek 8. t. m. smo spremili k večnemu počitku občepriljublje-nega Mihaela Smoleta, posestnika v Žamerku. Po dolgi, mučni bolezni se je poslovil v 49. letu starosti iz te doline solz. Veličasten pogreb, katerega so se udeležili v častnem številu tudi njegovi sorojaki Zibčani, je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik. Od pokojnika se je poslovil doma v lepih besedah očka Zakošek. Naj počiva v miru! ZIBIKA. Pri nas bomo kmalu dosegli število umrlih v lanskem letu, čeprav smo šele nastopili tretji mesec letošnjega leta. V sredo 9. t. m. smo imeli kar tri mrliče v naši fari. Med temi omenjamo 75 let starega preužitkarja Jerneja Šketa, bivšega posestnika v Škofiji, ki je bil po svoji zgovornosti in kot šaljivec znan skoro po vsem srezu. Naj v miru počivajo! MARČJA VAS PRI PRISTAVI. V soboto 5. t. m. zvečer so imeli rudarji iz Irove izplačilo pri podjetniku Hajnšku v Marčji vasi. Rudarji so po stari navadi šli na vino, nekateri k Hajnšku, drugi pa v konzum. Ko so se hoteli po 9. uri podati na svoje domove, sta pri konzumu čakala dva nedoletna rudarja na vračajoče se rudarje. Ko je prvi prestopil prag, je ničesar hudega sluteč dobil dva smrtna bodljaja z nožem ter eno uro nato umrl. Dva sta bila težko ranjena, ki se zdaj zdravita v celjski bolnici, dva pa lahko ranjena, ki se zdravita doma. Bili so sami Hrvati, baje radičevci. Napadalci so že pod ključem. SLOVENJGRAŠKI OKRAJ. V .Slovenskem Gospodarju® od 24. februarja t. L je nekdo, ki ga dobro poznamo, napadel občinskega tajnika nekaterih občin, češ, da je zagrizen demokrat, so- št. II ========= vražen vsemu, kar je katoliškega, da je nalašč izpuščal volilce iz imenikov in da ga je zato treba na vsak način odsloviti Dopis smrdi po najbolj prostaškem denuncijantstvu. Ker smo podobne izraze že ponovno čuli iz ust človeka, ki v svojem zasebnem življenju sicer ne daje najlepšega krščanskega vzgleda, vemo, odkod izhajajo napadi. Ne bomo dalje odgovarjali na ostudne napade in tudi ne bomo posegali v gnojnico, ki bi začela neprijetno dišati, ako bi jo začeli mešati. SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. S svojim upitom v Narodni skupščini je spravil narodni poslanec g. dr. Pivko na dan afero v zadevi šolskega vrta pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, pri kateri se je videlo, da se prizadeti niso ustrašili neresnice, samo da bi pomnožili premoženje cerkve. Dokler je bila na krmilu še prejšnja vlada, so gospodje previdno molčali, ker se je bilo bati, da jih zadene še kako drugo iznena-denje. Sedaj pa, ko so njihovi poslanci v objemu z radikali, jim zopet rasteta pogum in želja po osveti. Vsem je prav dobro znano, da je moral zbrati materijal za upit kak pravnik in da je v tem primeru slučajno g. dr. Gorišek v zemljiški knjigi naše! neverjetno postopanje župnika in krajnega šolskega sveta. Kljub temu napada »Slovenski gospodar® z dne 3. t. m. ne drja. Goriška, ker dobro ve, da se ta briga za tak napad toliko kakor za lanski sneg, marveč popolnoma neprizadetega sedanjega šolskega upravitelja z očitnim namenom, da mu kot uradniku po možnosti škoduje. Temu dopisniku velja popolnoma po pravici stavek, ki ga je on zapisal in kateri žel'i se mi pridružimo, ko pravi: «Kdor je nezmožen dela, naj bo tudi nezmožen denunciranja.» Bog ga usliši! SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Že dolgo časa se ni nihče oglasil iz našega kraja. Imamo nekaj novic. V naši občini županuje g. Lovro Šijanec, bivši orožnik. Izvoljen je bil na napredni listi, toda človek obrača, Bog pa obrne. Do volitev novega župana se je vedno gibal okoli naprednih soodbornikov. Ko pa je bil izvoljen za župana, se je pa kmalu začel družiti z g. župnikom. Pri nas imamo moški, ženski pevski in tamburaški napredni zbor. G. župan zabavlja čez njega, kolikor more. Ali g. župan, ki ste izvoljeni na napredni listi, ne mislite, da se bomo ustrašili vašega besedičenja! Vaši govori nas še bolj navdušujejo = Stran 5 -' za nadaljnje delo. Tudi g. župniku so trn v pett naši zbori. Pri g. M. Domajnku je bil plesni ven-ček v prid našim zborom. G. župnik, ki se je bal, da bo po tem plesu začela vera pešati, je direktno s prižnice tako rekoč prepovedal obisk plesa. Isto je storil g. kaplan. Njuna želja se ni izpolnila. — Dne 7. t. m. je nenadoma preminul v Ormožu sin tukajšnjega trgovca g. Ivan Korošak. Bil je uradnik Okrajne posojilnice, član Sokola, Orjune in Gasilnega društva. Naj mu bo žemljica lahka! — VI. I. VELIKA NEDELJA. Dopisniku od Velike Nedelje, ki je v 10. štev. »Slovenskega Gospodarja® po svoji stari šegi izza plota zamahnil s kolom po meni, se mi ne vidi vredno mnogo odgovarjati, še manj mu vračati enako z enakim. Ako je dopisnik mož na svojem mestu, naj se ojunači vsaj toliko, da zbere ves svoj dokazilni materijal 0 mojem «hudodelstvu» ter ga s svojim pravim in polnim podpisom objavi v časopisu. Dokler tega ne stori, se nima pravice nazivati kot poštenega in resnicoljubnega sovaščana. Zgodi pa se mu lahko, da se nad njim uresničijo besede: Kdor drugim koplje jamo, sam v njo pade. — Rado Pintar. MALA NEDELJA. Zabava Narodnega kulturnega društva na pustni torek v Društvenem domu je zaključila letošnje pustno rajanje. Porok, plesov in «veder» je bilo več ko dovolj. — Neizogibna španska bolezen je v februarju 1.1. preprečila uprizoritev igre «Divji lovec®, ki je bila namenjena v slovo tukajšnjim vojaškim novincem. Tudi dramski odsek izgubi ob odhodu v vojaško službo dva marljiva igralca. Upamo pa, da se po prestani vojaški službi zopet znajdemo na malo-nedeljskem odru. Vprizoritev «Divjega lovca® je preložena na belo nedeljo. V kritje in odplačilo dolga na Društvenem domu se bo v mesecu maju priredila javna tombola. Narodno-kulturno društvo prosi vse prijatelje, da gredo nabiralcem dobitkov na roko ter prispevajo dobitke za tombolo in tako omogočijo izpopolnitev Društvenega doma. — Ljudska knjižnica si je letos nabavila več novih knjig. Vsi stari člani se naprošajo, da poravnajo članarino. Novi se vabijo k pristopu. PUŠENCI PRI ORMOŽU. (Zavarovanje živine.) Na praznik sv.Jožefa 19. t.m.točno ob dveh popoldne se bo ustanovila zadruga za zavarovanje živine za Hum, Frankovce, Laper- 1 čice in Pušence, in sicer v gostilni g. Jakoba migal je godcem, ki so takoj zasvirali, potem pa je prijel Brlogarja in se pomešal z njim med svate. Janezu se je zdelo, da se imata pomeniti nekaj sila važnega in da hočeta biti sama. Vendar je slutil, da se Brlogar te samote boji. Kajti njegov korak je bil neroden in drsajoč. Godci so divje svirali, mladina se je zavrtela in celo nekaj starih ljudi je bilo videti med plesalci. Janeza samega je kljub vsej osuplosti prijelo, da bi plesal. In res sta se zavrtela z Alenko, ki se ji je na očeh poznalo, da komaj zadržuje solze. Silila je proti vratom in dosegla, da sta bila z Janezom kmalu na prostem. Na zemljo je že legal mrak. Na nebu je gorela zarja. «Hitro, hitro,» je zaprosila, ko sta bila enkrat zunaj. Janez je šel molče za njo. Šla sta po vrtu in zavila potem po dokaj napeti strmini za Brlogarjevo domačijo. Brinje in leskovje ju je kmalu popolnoma zakrilo. Tam je Alenka pokleknila, sklenila roke in zadrhtela: $ «Janez, pri vsem, kar ti je svetega te pro-Esim, reši ga!» r/ • . |jk«Koga!» ' «Metinega moža!» je dahnila Alenka. V« «Oh,» je vzdihnil Skalarjev. Bilo ga je i sram reči, da ne ve, kdo je Meta in kaj je z njenim možem. |h Alenka se je oklenila njegovih kolen: «0, Janez, Janez, ali si res čisto brez srca. 'Če se ti ne smili moja nesrečna sestra —» «Tvoja sestra?® «Janez,ali si res tak?! In jaz sem te imela tako prisrčno rada —» «Alenka —» «Ves čas sem mislila samo nate —» «Duša draga,® vzdihne Janez in jo dvigne, da zagore tik pred njegovimi njene rosne oči. «Vse dni in noči sem mislila nate,» nadaljuje Alenka. «Teden za tednom sem te pričakovala vsa ta dolga štiri leta —» «Štiri letal® dahne Janez In se čudi. «Stiri leta —» Alenka se zdrzne: «Kaj si tudi ti že v njihovi oblasti?! Janez —» «Alenka, lepo te prosim, povej mi, reci—» prosi Janez in se muči, da bi razumel, kaj se godi. Alenka nasloni svojo lepo glavico na njegovo ramo. Njeni mehki lasje ga prijetno božajo po licih. Kakor nežno, pritajeno šušljanje brez ga gladi njen plahi glas, ki pripoveduje: «Pred štirimi leti se je zgodilo, kar že veš sam. Potem so umrli mati Meta, moja najstarejša sestra se je omožila. Čisto tako je bilo, kakor danes. Pitje, petje, ples in krik in vik in veselje, ki ni veselje. Hudobcev polna hiša, kakor danes. Meta je bila žalostna, kakor je danes žalostna Urška, ker je vedela, da je njena dota hudičev denar. Oh, Janez, kako je vse to strašno!® Beseda ji je utonila v solzah. «Povej, povej, Alenka,® je prosil Skalarjev in jo pobožal po laseh. «Zdaj pomisli,® je nadaljevala Alenka, «oče nič več ne izbirajo. Svak je prišel na svatbo, Metin mož, veš, pa so videli pri njem preveč denarja... Zdaj že ždi deseti dan v kleti. Se je štelo, da gresta z očetom gledat vinsko zalogo, pa je naenkrat zaškripalo. Oče so prišli sami iz kleti in privlekli tri mošnje denarja, svak pa omaguje pod zemljo in čaka smrti —» Janez je ledenel od groze: «Kaj praviš?! Svojega zeta da so oropali oče?!» Alenka je vzdihnila in prikimal? «Očetu je vseeno, samo da je derial" —» Janezu ni hotelo v glavo: «Pa zeta, lastnega zeta?!» «To še ni vse, Janez —» «Kako misliš?« «Me je strah reči —» «Alenka —» «Meta pričakuje —» «Kaj, kaj praviš?® Alenka je vnovič zaihtela, da je sunkovito podrhtevalo njeno telo. «Drugo dete pričakuje Meta. tako je povedal svak, ko je prišel, toda očeta ne gane niti gorje takega ubogega črvička, ki še niti rojen ni.» Janeza je kar treslo, ko je čul Alenkine besede. «Kaj naj storim,® je jeknil. «Pokazala ti bom, kod in kje prideva do kleti,® je vzradoščena pojasnila Alenka. «Tebi se gotovo posreči. Vate zaupam. Uršika že ve. Pravila sem ji že ves čas, da bi bilo vse dobro, ako bi ti prišel. Tudi ona je bila istih misli. Samo ti —» «Potem kar hitiva,® zaprosi Janez. Vrhovčaka. Predaval in tolmačil bo pravila ravnatelj Zadružne Zveze v Celju g. Janko Leš-ničar. (Živinorejci, udeležite se v mnogobrojnem številu tega gospodarskega predavanja in sestanka. LJUTOMER. Naša Čitalnica, ki vzdržuje ljudsko knjižnico v trgu in jo prav pridno posečajo okoličani, bo priredila v nedeljo 27. t. m. v So-kolskem domu v prid knjižnici tombolo, na katero vabi odbor vse občinstvo. Začetek ob 6. uri zvečer. Obenem prosi odbor za primerne dobitke vse zavedne prijatelje našega najstarejšega društva, ki je bilo svojčas, v predvojni dobi, najvažnejše narodno ognjišče, okoli kojega so delovali tržki Slovenci za narodno probujo. Pridite na tombolo vsi, katerim je za napredek knjižnice 1 GRADIŠČE (Prekmtirje). Kleklnove «Novine» pišejo, da je demokrat gosp. Štefan Perkič ml. na 200 dinarov bio obsojeni, ar je med agitera-»jem razžalo čast poslanca g. Kleklna. Nadale pišejo, ka de to dobra šola za driigoč. Zroka raz-žalenja pa neso javile. Na ta pomanjklivi spis morem odgovoriti tembolj, ar v oči mečejo med drfigim tudi, kaj evangeličani Kleklnove stranke nočejo razumeti, ar gda sc je za «potroše» šlo i so radičevci glasili za to, da dobijo «staroverci» od države 230 Din podpore na peršono, evangeličani pa samo 3-50 Din, so g. Klekl baje stanoli toj krivici, i to vnogi evangeličani nočejo pripo-znati. Jaz pa pravim na to: mogoče ka je tak, pa tudi mogoče, da nej, ali po pravici bi itak moglo bili. To pa naj sam gospodin Bog sodi i po vrednosti daruje onoga, ki se za pravico skrbi. Dne 16. januara sta v ednoj gostilni v Gradišči Josip Kuhar in Franc Činč žalila evangeličane, ka so praj oni krivoverci i nej pre henjala, dokeč je nej ta prišao en sosid kak pravi vrač. Na ta prihod je Kflhar taki zamolčal, činč pa, ki se je spozabo, či je to v Gradišči, je še dalje frčkao, le popar-krat točno notri danom zdravili je ozravo i po svojem hrbti z gostilne odjahao. Zdaj pa pojdem prek na Štajarsko i zavdarim v Precetince pri Maloj Nedeli i zadrežnem se: kaj pa je to? Neka klerikalna ovčica hujska proti listi «Domovina» s tem, da ta list praj sami židje in protestanti pla-čiijcjo in izdajajo (glej 4. številko aDomovines, 4. stran zgoraj!) No, dragi priatelje, proti toj bolezni pa jas vem nujno zdravilo. Ne spitavlite, ali so res oni ladje židje itd, ampak pitajte, ali imajo oni Jfldje roglje in preduge zobe. Ovači njim pa v oči povejte, da ne marate, kdokoli je, če je že sam. Mojzeš al pa Luther, naj bo, veste pa, kaj pametni že morejo biti ar inači ne bi znali tak lejpi list ven postaviti. Kaj pa, če bi še vi vidli, kak lepe knige znajo protestantje napisati, saj so se negda sami katoliški duhovniki še radi v njih učili (glej Poljančevo «Kratko zgodovino slovenskega naroda!) Zakaj je bio prav za prav Perkič obsojeni? Po mojem mišlenji za ono rejč ne bi trbelo tak na velko kričati. Kakšno šolo pa te bode priporočao dopisnik «Novin» onomi klerikalci, ki jc državni svetek ujedinenja s Srbi in Hrvati tak odlično pos veto, ka je kričao o samih tolovajih. Skoro bi pozabo to nujno pravo vraštvo proti hujskašotn zapisati. To je: «Dragi prijatelje, če že drugo nič ne de pomagato, te pošljite po gradiškoga Činča recept!» — Starši Štefan Perkič. IVANOVCI V PREKMURJU. (Smrtna kosa.) Te dni je umrla gospa Karolina Jaki-ševa, žena g. Franca Jakiše, v starosti 21 let. Bila jc spoštovana in priljubljena med vaščani. Pogreb se je vršil 8. t. m. ob številni udeležbi občinstva in petih gasilnih društev, domačega ivanovskega, križevskega, fokovskega, andrej-skega in krnskega. Za pokojnico žalujejo mož, starši, bratje, sestre in vsi, ki smo jo poznali. — Istega dne smo imeli še en pogreb. Umrla je Ana Ficzkova v starosti 60 let. Njenega pogreba se je enako udeležilo mnogo ljudi in tudi vsa ona gasilna društva, ki so gori navedena. — Razen tega je imelo naše gasilno društvo še en pogreb v sosednji občini v Kukeču. Tam je umrl Jožef šin-kčez, star 68 let. — Bodi vsem večni mir pri Bogu! — Č. L. PUŠENCI. V zadnji številki našega lista se je pod tem naslovom pripetila neljuba pomota, in sicer je bilo ime Franc Stopar napačno. Glasiti se mora g. Franc Štampar. GOSPODARSTVO »j. Kmetijski pouk ^V VARSTVO PRED METLJAJI. Dve leti sem smo imeli mokro vreme, ki smo ga težko občutili, posebno v legah, ki so same na sebi mokre. Vlažni travniki in pašniki so naj- bolj trpeli. Ni čudno, če so se pri tako obilni moči razvili metljaji v takih množinah, da so danes mnogi prostori popolnoma okuženi. Bati se je, da po takih krajih še ne bo konca metljavosti, v ker se ta golazen ne prenaša samo po paši, am4 pak tudi po suhi klaji. Živinorejci prizadetih^, krajev so danes zbegani zaradi dosedanjih ne-' sreč, ker si ne vedo prav pomagati, in se boje prihodnje paše in klaje. Mnogi se tolažijo s tem. da bo ta nadloga zopet minula, slično kakor je nastopila. Ker je metljavosl, ki se je pojavila v živalih, težko zatreti, je važno vprašanje, kako bi se dalo priti tej bolezni v okom in kako bi se bilo varo-vati pred njo. Nekaj se dž v tem pogledu dosečij četudi ne vsega. Važno je, da se mokrih pašnih leg ogibljemo in da se ogibljemo tudi napajanja živine po mla-kužah in nesnažnih lužah. Žival potrebuje zdrave in čiste vode za pijačo. Mokre pašne prostore je osušiti. To velja tudi za mokre travniške prostore. Ce so pogoji za osuševanje ugodni, dajmo se tega dela skupno poprijeti 1 Takih novotarij 6e ne smemo ustrašiti. Naj se snujejo vodne zadruge, da nam priskoči tudi država na pomoč. Taka dela se seveda ne dajo na mah izvesti, ali z njimi ne smemo odlašati, če nam je res na tem, da si izboljšamo položaj in da se rešimo pred nevarno metljavostjo. Do tega časa si moramo pa na drug način pomagati proti metljavosti. Danes se priporoča pokladati distol tudi v varstvene namene, da z njim preprečimo bolezen. Prav gotovo je tudi sol dobra, da zabranimo nastop metlja-jev v živalskem telesu. Po novejših izkušnjah se v ta namen priporoča eelo domača kuhinjska, oziroma živalska sol. Začnimo jo po takih krajih redno vsak dan polagati. Sol vpliva namreč ugodno, ona ovira in uničuje razvoj metljajev v živalskem telesu. Pomagajmo si torej na en in drug način, da aatremo in premagamo to zavratno bolezen, ki nam uničuje kakor kuga napadene živali iu ki nam je to leto povzročila tako ogromno škodo. POMLADNA GNOJILA ZA PŠENICO. Ce je zimska pšenica slaba, bodisi iz enega ali drugea vzroka, potem ji moramo pomagati z gnojenjem. Priporočajo se za to posebna gnojila, «Seve... Drugi so vsi prodani. Samo denar, denar, denar. To je prava kazen božja. Ako bi komu kaj rekla zavoljo očeta, me vsi skupaj ugonobe. Ne verjeli bi mi, za nobeno ceno ne. Tako moč ima denar.» Stopala sta previdno navzdol po strmini. Pokrajina je bila zavita v gosto temo. Samo razsvetljena okna Brlogarjeve hiše so žarela ko pošastna žrela iž nje. Zamolklo je hreščala v noč muzika in drsanje plesalcev in plesalk je bilo čuti ko praskanje s kremplji. «Sami živi hudobci godejo,» je povedala Alenka Janezu, evendar to nikogar ne moti. Vse je zadovoljno, ker lahko ljudje jedo in pijejo zastonj —» "š^*5*?-... Prišla sta blizu hiše. «Stopiva noter,a je dejala Alenka, Vda vidim, kje so oče s tovarišijo! Samo nikar nikomur ne povej, kaj sem ti zaupala.* Janez je molče pritrdil, pa sta šla med plesalce in jela plesati. Zdaj si je šele Janez bolj natanko ogledal godce in videl, da imajo kremplje na prstih mesto nohtov. Tudi se mu je zdelo, da smrdi v sobi po žveplu. M, Svatje so bili že vsi močno vinjeni in so tako govorili vsevprek, da drug drugega ni mogel razumeti. Fantje so potrkavali s petami in hlastno segali po plesalkah. Dekleta so se hihitala in se vila in dovoljevala vse, kar se je komu zljubilo. Pijane oči, pijan smeh, pijane besede in kretnje. Tu in tam je kdo podstavil nogo, pa je zgrmel parček, ki je priplesal mimo, kar na vsem lepem po tleh. Nato pa 90d mizo —. Nihče se ni zgražal zavoljo tega, le godci so si zadovoljno mežikali in še huje svirali in godli, da je bilo joj. Družice ni nihče pogrešil in nihče se ni ozrl po njej, ko je prišla z Janezom med svate. Kakor da je vsem odveč In da je ni treba. Nekdo je hreščal ogabno kvanto, nekaj se mu jih je pridružilo, a brhka dekle mu je hihitaje se pokazala jezik in ga sunila, da se je opotekel in lopnil po tleh. Brlogarja ni bilo videti nikjer, nevesta pa je sedela za mizo in se razgovarjala z ženinom. Dasi se skoro nI ozrla, je Janez slutil, da je opazila Alenkin prihod. Čez nekaj časa je vstala in prišla k Alenki. «Ali bo?s se je zdelo Janezu, da je slišal vprašati. Alenka je prikimala, nevesta pa se je s pogledom molče zahvalila Janezu in se takoj vrnila k ženinu. «Kje je pa drug?» je vprašal Janez družico, a ta je spet položila prst na usta in ga odvedla iz sobe. «Z očetom sta menda še vedno tam, kamor se hodita menit,» je pošepetala Alenka, ko sta šla skozi kuhinjo. Potem je sunkoma vzela zarjavel ključ fn leščerbo in odvedla Janeza v klet. ••« Močan, zatohel vonj mu je udaril v nos, da se mu je jelo kar vrteti v glavi. Alenka je stopala pred njim. Klet za kletjo se je vrstila. Vsaka je bila polna sodov. X enih je bilo vino. v drugih denar. Nazadnje obstaneta pred velikimi železnimi vrati. «RomuaId,» pokliče Alenka in nalahko potrka. «Kdoooo,s je skoro brezglasno zaječalo za vrati. aRešimo te —» Znotraj se je zganilo. Janezu se je zdelo, da sliši smeh umirajočega. «Rešite —» je ječalo in se smejalo obenem. Alenka se je obrnila k Janezu: «Zdaj, če boš mogel obrniti ključ —» :aDaj,» je strastno siknil Janez. Alenka mu je dala ključ, pa je poskusif. Enkrat, dvakrat ni šlo, tretjič pa je zaškripala, v železju, da je kar šlo skozi ušesa. Janez se je uprl in vrata so odjenjala in se hrešče odprla. Ko je posvetila Alenka z leščerbo v za* tohli prostor, se je nudil prestrašenemu Janezu strašen prizor. Po tleh je bilo razmetanih vse polno človeških kosti. Jezno so zijale lobanje v prišleca, medtem ko se je nesrečni jetnik komaj branil podgan, ki so ga ščipale ln naskakovale. Nekatera trupla so bila šele napol nagnita, a pri vsakem je bila zaposlena tropa golazni in se z ostudno požrešnostjo mastila z nesrečnimi Brlogarjevimi žrtvamL M Alenka, ki je skoro omedlela, je zaječala^ p*«Vidiš, Janez, to je bogastvo mojega očeta!» J|$|t|, f Zdajci ie^tnenda jetnik šele spoznal njen glas. »Alenka, solnce drago —» In beseda je zatonila v solzah; '! - % «RomuakJ,?> je dahnila Alenka in stopila S njemu. tDalie prihodnjič.) =========== «D0M0V1NA» ki so bogata na dušiku. Kjer imajo kmetovalci dosti gnojnice, tam ji gnojijo z gnojnico. To vidimo po krajih, kjer imajo gnojnične jame, kjer nabirajo in spravljajo gnojnico. Gnojnico vozijo ;v lajtah na njive in zalivajo z njo mlado strn s pomočjo škropilnikov ali pa golid, nasajenih na dolge ročaje. Po takem gnojenju se pšenica v kratkem času okrepi in popravi. Kjer nimamo gnojnice, Bi moramo pomagati a umetnimi gnojili. Posebno dobro in hitro de-hije v tem primeru čilski soliter, ki je bogat na dušiku. Za mernik posetve (eno desetino hektarja) rabimo 15 kg čilskega eolitra. Ta sol se v aemlji hitro raztopi, tako da poznamo učinek že v enem tednu, čilski soliter lahko raztrosimo en pot ali pa v dveh potih. Vselej ga kaže razdrobiti, o»roma na drobno stolči in pomešati z rahlo prstjo, da ga laže enakomerno raztrosimo. Namesto čilskega solitra rabimo tudi apneni dušik, najbolje, preden nam začne pšenica dobro aeleneti. Prav je tudi, da raztrosimo apneni dušik ob suhem vremenu, ne pa po rosni ali mokri pšenici. Za mernik posetve je treba 20 do 25 kg apnenega dušika. češče primanjkuje zemlji tudi drugih hranil, Bamreč fosforove kisline in kalija. V tem primeru je treba, da dodamo tudi fosfatna in kalijeva gnojila. Fosfatna gnojila delujejo posebno dobro na tvorbo zrnja. V novejšem času skušamo ostreči z mešanimi umetnimi gnojili, ki vsebujejo vse tri glavne redilne snovi, namreč dušik, losforovo kislino in kalij. Po svoji vsebini na-domestujejo še najbolj hlevski gnoj in so tudi garadi tega velikega pomena, ker si mali posestniki ne znajo sami sestavljati potrebnih umetnih gnojil, ki naj bi odgovarjala različnim sadežem. Za mernik posetve potrebujemo 50 kg mešanega gnoja. Mešana gnojila je z brano zavleči, da pridejo čimprej do učinka. Trositi jih je seveda tudi 1« v suhem vremenu. Potrebno je, da delamo z njimi pri eni in drugi rastlini poskuse, da se čimprej prepričamo o njih učinkovitosti in vrednosti, kajti glavno je, da se nam izplačajo. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na ameriških žitnih borzah zadnje dni ni bilo sprememb, dočim so na evropskih tržiščih eene malo čvretejše. Na novosadski blagovni borzi so bile v ponedeljek naslednje cene za 100 kilogramov na debelo: pšenica 305 do 315 Din, ječmen, jari 260 Din, turščica 157'50 do 162-50 dinarja, moka <0» 455 Din. ŽIVINA. V Sloveniji cene stalne. Sejmi 18. marca: Stari trg rpi Črnomlju, Krško, Brusnice, Ptujska gora. 21. marca: Zigarski vrh, Kočevje, Tržič, Šmar-jeta pri Laškem, Studenec-Ig, Mirna peč, Kranjska gora, Sava, Velika Pirešica-Ternovo, Bojina, Cven, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Cankova, Dravograd, Rogatec, Šmarje pri Jelšah. 22. marca: Metlika, Giahovo. 23. marca: 2iri. 24. marca: Dolnja Lendava, Guštanj. 26. marca: Dobova pri Brežicah, Lukovica pri Domžalah, Dole pri Litiji, Rakičan. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 15. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800 30 do 80330 dinarja; 100 nemških mark za 155018 do 155318 Din; 100 italijanskih lir za 257-88 do 259 88 Din; 1 dolar za 56 75 do 56 95 Din; 100 francoskih frankov za 22237 do 225 37 dinarja; 100 češkoslovaških kron za 16830 do 16910 foarja. št. II = Kratke vesti = Važno obvestilo Ioveem in trgovcem s kožami divjih živali. Dne 21. t. m. se bo vršil na prostoru Ljubljanskega velesejma IV. sejem za kože divjih živali. Zadnji sejem je dokazal,- da se samo tu dosežejo res prave cene, ki odgovarjajo svetovnim. Kože vsake vrste in vsake množine naj se dopošljejo na velesejem, oddelek . Z očetom sta takrat stanovala v svoji hiši na Poljanah, kjer je imel v bližini hišo ter je tamkaj tudi včasih stanoval advokat in Prešernov mecen dr. Chrobat. Kakor mnogi takratni slovenski inteligenti je bil tiste čase tudi naš veliki pesnik sotrudnik cLai-bacher Zeitungs ter je tako čestokrat posečal očeta pokojnice v njegovi hiši, kjer je videl tudi takrat mlado in zalo domačo hčerko. Prešeren je bil takrat navadno v družbi Korytka in drugega poljskega emigranta Horodynskega ter so često hodili h Chrobatu, kjer so Tadi na dvorišču kegljali, pri čemer jih je mlada Hedvika opazovala. <0,? je dejala Hedvika večkrat svojim domačim, cPrešeren je bil lep mož in rad vesel !> Pokojniei blag spomin! * Denarnim zavodom v Sloveniji. Vse upravne svete denarnih zavodov v Sloveniji vljudno prosi odbor društva Kuratorij za slepce v Ljubljani, da se blagovolijo blagohotno 6pomniti ob razdelitvi čistega dobička tudi našega društva, ki ima nalogo, zbirati sredstva m zgradbo Doma slepih v Ljubljani. V tem domu dob6 zavetišče slepci ia vse Slovenije. Ta človekoljubni zavod je zamišljen tako, da bo služil kot zavetišče slepcem v vseh dobah njihovega življenja, kakor: a) slepim otro. čičem v predšolski dobi, ki nimajo svojcev ali katerih svojci se ne morejo brigati zanje; b) slepi deci v šolski dobi, ki bi zaradi telesnih ali pa eelo duševnih hib motila normalni pouk zdravih slepcev v državnem zavodu; e) dalje bi nudil oskrbo-valnico in skupno delavnico odraslim slepcem, ki so se izučili v državnem zavodu aa slepce obrti, s katero naj bi si služili svoj kruh, pa so naleteli v svoji prostosti na posebne nepremagljive ovire, ki ogrožajo njihovo samostojnost; ž) en oddelek bi tvorilo zavetišče aa odrasle, bolehne in dela nezmožne ter stare slepce; d) končno bi vsebovala zgradba javno knjižnico s knjigami v Brail-, lovem tiskopisu za slepce. V nadi, da bo upravni: svet upošteval plemenito nalogo društva, beležita z odličnim spoštovanjem za odbor: predsednik dr. Tomo K lin ar, mestni župnik in kanonik podpredsednik dr. Mavricij Rus, mestni fizik. * Smrtna kosa. V Št. Juriju ob južni železniei je po dolgi mučni bolezni umrl g. Fran Praun.< seis, trgovec in posestnik, brat g. dr. Alojza Praunseisa, zobnega zdravnika v Ljubljani. Po-' kojnik je bil iz znane narodne šentjurske rod-; bine. Kot prijeten družabnik in dober prijatelj je] imel širok krog znancev. V časih, ko je po naših; trgih še bujno evetelo nemškutarstvo, je bil po-: kojnik že zaveden narodnjak in je tak ostal do! svoje smrti. Umrl je v starosti 58 let. Zapušča vdovo s štirimi otroei. — V starosti 68 let je: umrla v Ljubljani gdč. Pavla Jakova, zaseb-niča. — V splošni bolnici je umrl g. Franc R o t h-: mann, nadzornik proge državne železnice v Lazah. — V Brvacah pri Grosupljem je umrl veleposestnik g. Anton Skubic. — V Celju je umrl vozovni nadzira tel j državnih železnic v pokoju in hišni posestnik g. Alojz čančer. Pokojnik si je pridobil tekom dolgoletnega službovanja pri železnici mnogo iskrenih prijateljev, ki so mu ostali zvesti tudi v zasluženem pokoju. Bil je vzor vestnega in marljivega uslužbenca. — Blag jim spomini * Sneg na Pohorju. Na Pohorju je zapadel prejšnji teden mestoma do 1 m na debelo svež sneg, ki so ga pa zadnji solnčni dnevi že začeli topiti. * Stanje španske bolezni, v državi. V tednu od 22. do 28. februarja je bilo v vsej državi prijavljenih 42.186 novih obolenj na španski bolezni (gripi), 299 smrtnih primerov, ozdravilo pa je 44.106 oseb. Dne 28. februarja je torej po podatkih ministrstva za narodno zdravje bolehalo v vsej državi 50.900 oseb. Španska bolezen stalno pada v vseh oblastih, kjer je pred tremi ali petimi tedni razsajala v širokem obsegu. Val bolezni se je prenesel na jug in jugovzhod ter se je število bolnikov povečalo v nekaterih oblastih Bosne, Srbije in Južne Srbije. * Trboveljske novico. Občina je odstopila Kmetijski podružnici v Trbovljah 12 arov zemljišča za drevesnico proti primerni najemnini. Drevesnico bo uredil občeznani sadjar učitelj Mirko Sušnik. — Rudniško gasilsko društvo je sklenilo prirediti blagoslovljenje nove motorne brizgalne in avtomobila za moštvo dne 15. maja. — Krajni šolski svet v Trbovljah je prejel v dar 12 arov zemljišča za šolski vrt. Ker šola v Trbovljah itak že izkorišča 8 arov občinskega zemljišča, bo meril novi šolski vrt 20 arov. Gojile so bodo vse panoge vrtnarstva, kmetijstva in drevesnica. — Na občnem zboru gasilskega društva v Trbovljah je bilo sklenjeno, kar najslovesneje praznovati 401etnico obstoja. Ob tej priliki se je vršila zaobljuba petih novincev. — Na vzhodnem okrožju v Trbovljah se je smrtno ponesrečil rudar Jurij Erjavec. Ko je delal v jami, so se utrgale visoko ležeče plasti premoga in kamenja in ga popolnoma zasule. Ponesrečenca so odkopali z veliko težavo, ker so se plasti vedno znova vsi-pale. Pomoč je prišla prepozno, ker je bil Erjavec že mrtev. Pokojnik zapušča ženo in dvoje nedo-rastlih otrok. Pred tremi leti se je v isti družini ponesrečil 151etni sin, katerega je povozil rudniški vlak na Doberni. — Na občnem zboru posojilnice v Trbovljah je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Moli si, podpredsednik Goropevšek, člani odbora: Vodušek, Kunej, Pust, Kuhar, Plavšak, pregledovalca: Mahkovec, Sušnik. V rezervni fond je bilo nanovo vplačanih 25.000 Din. V dobrodelne namene so darovali 5000 Din. — Prva rudarska skupina, kjer so včlanjeni delodajalci, je poklonila Društvu za varstvo otrok in mladinsko skrb 5000 Din podpore. — Na nedeljskem občnem zboru II. rudarske skupine v Trbovljah je bil izvoljen naslednji petčlanski likvidacijski odbor, ki ima izvesti vse priprave za razpust skupine: Jože Škrinar, Franc Pencelj, Jakob Štruc (iz Trbovelj), Ivan Domšek, Ivan Bedenik (iz Hrastnika); namestniki: Anton Zupančič III. (Trbovlje), Anton Krautberger (Zagorje), Ivan Gruden (Št. Janž), Jakob Uranjek (Zabukovca) in Ivan Novak (Mežica). — Pri For-teju na Vodah se je vršil delavski shod, ki ga je sklicala Bernotova skupina Glavni govornik je bil g. Leskovšek iz Celja. Ves njegov govor je bil posvečen napadom na Delavsko zbornico v Ljubljani. Odgovarjal mu je predsednik Delavske zbornice g. Čobal. Shod se je končal za Berno-tovce z velikim fijaskom. — Z doma je pobegnila 291etna Marija Suhodolčanova, žena rudarja na Doberni št. 103. Z doma je že 14 dni in ni za njo nobenega sledu. * Švedsko letalo v Cerknici. Te dni so nad Cerknico opazili aeroplan, ki se je polagoma spuščal k zemlji in je končno pristal na poljn. Prvi hip se je bila razširila vest, da je to naše letalo iz Novega Sada in da ga vodi domačin Cerkljan, a ugotovilo se je, da je letalo švedsko, ki je moralo pristati, ker so letalci zaradi gostih oblakov in megle izgubili orientacijo. * Za delavce, ki hočejo v Francijo. Francoski konzulat v Ljubljani opozarja delavce, ki se žele Vseliti v Francijo, da so dobila francoska obmejna oblastva strog nalog, da ne prepuste čez mejo nikogar, ki nima delovne pogodbe overovljene od ministrstva dela v Parizu (podpisi lokalnih načelnikov ministrstva dela in kmetijstva so neveljavni) kakor tudi zdravniškega spričevala od konzularnega zdravnika francoske republike v Ljubljani (za Slovenijo). Vsaka druga oseba kategorije delavcev in nameščencev, ki bi želela priti v Francijo za gotov čas (obisk itd.), bo morala izjaviti na konzulatu, da ne bo tam iskala dela. Dotična izjava bo označena na njegovem potnem listu in v primeru, da bi jo hotel delavec prekršiti, se mu lahko pripeti, da bo izgnan iz Francije. Onim pa, ki so že v Franciji in so prišli v domovino samo za kratek čas, bo dovoljen vizum na podlagi izjave delodajalca, overovljene od ministrstva dela, da je delavec na dopustu. * Vprašanje regulacije Ljubljanice in osuševanje Ljubljanskega Barja. V Beogradu so se mudili pretekle dni odposlanci glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega Barja, da intervenirajo na merodajnih mestih zaradi nadaljevanja regulacijskih del v Ljubljanici in pospešitve osuševanja Ljubljanskega Barja. Minister za kmetijstvo in vode, v katerega resor spada zadeva, je prijazno sprejel odposlance glavnega odbora skupno z zastopniki mesta Ljubljane ter jim obljubil vso pomoč, da se ta pereča zadeva končno povoljno reši. * Debela toča nad Mostarjem in okolico. Hercegovina je menda v naši državi najbolj nesrečna dežela. Neprestano jo tepejo elementarne nezgode. Komaj so si prebivalci nekoliko opomogli po zadnjem potresu in urediti vrtove, že prihaja poročilo, da je nad Mostarjem m okolico padala toča, debela kako orehi. Padala je četrt ure ter uničila vse posevke in razbila številna okna. * Smrtna nesreča v Velikih Laščah. V ka-menolomu železniške postaje Velike Lašče so razstreljevali kamenje, ki ga rabijo za posipanje proge. Progovni delavec Ivan Praznik, star 72 let in rodom iz Velikih Lašč, je bil postavljen na stražo, da je pazil na okolico in opozarjal pasante na pretečo nevarnost. Pred nekaj dnevi so razstrelili večjo mino. Med eksplozijo je priletel proti Prazniku, ki je bil od mine oddaljen kakih 200 m, debelejši kamen in ga zadel tako nesrečno na glavo, da mu je prebil lobanjo ter se z ostrino zapičil v možgane. Praznik se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Poklicali so železniškega zdravnika, ki je poškodovancu, borečemu se s smrtjo, nudil prvo zdravniško pomoč. Ker je bila poškodba Bmrtnonevama in ker popoldne ne vozi noben vlak proti Ljubljani, so telefonsko poklicali reševalno postajo v Ljubljani, ki je poslala rešilni avto in naložila nezavestnega Praznika, da ga prepelje v ljubljansko bolnico. Med potom pa je praznik podlegel težki poškodbi. * Obsodba bivšega nadvojvode Habsburžana. Še leta 1922. je vzela Kreditna banka v Somboru od bivšega nadvojvode Friderika več tisoč oralov zemlje za obdelovanje v zakup. Ta svet je bil tedaj v naših rokah, morali smo ga pa ob priliki izpraznitve Bajskega trikota odstopiti zopet Madžarom. Nadvojvoda Friderik je nato kljub pogodbi porabil vso letino tega sveta za sebe in napravil Kreditni banki v Somboru s tem 130.000 dinarjev škode. Banka je zahtevala najprej povračilo škode od nadvojvode samega, ker pa je ta zahtevo odklonil, je vložila proti njemu tožbo. Te dni se je vršila o tožbi razprava pred kasacij-skim sodiščem v Budimpešti, ki je obsodilo nadvojvodo Friderika, da mora plačati Kreditni banki v Somboru 130.000 Din odškodnine in 16.000 Din sodnih stroškov. * Rodbinska žaloigra v Bobovcu. Te dni so našli v valovih Sotle truplo zagonetno izginule Anke Marenčičeve iz Bobovca pri Sv. Petru pod Svetimi gorami ter ga prepeljali še istega dne v šentpetersko mrtvašnico. Dne 8. t. m. je bila sod-nijska obdukcija, ki je ugotovila, da dekle ni izvršilo samomora, temveč je umrlo nasilne smrti zaradi smrtonosnih udarcev po glavi, ki so mladenki razbili lobanjo in poškodovali možgane. Po izvršeni usmrtitvi je bilo vrženo truplo v Sotlo, kakor da bi se bila pokojnica sama utopila. Osumljen uboja je njen lastni brat. * Utopljenec v Dravi Te dni je naplavila Drava v bližini državnega mostu v Mariboru neznanega utopljenca, ki je moral že dalje časa ležati v vodi. Na bregu se je kmalu zbrala gruča radovednežev. Imena neznanca še niso ugotovili. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Gre za nezna- nega moškega v starosti okrog 50 let. Domneva se, da je kak ponesrečen splavar. * Triletna deklica utonila. Jernej Peček in njegova žena sta šla v ponedeljek na sejem v Višnjo goro, svoja dva otroka, triletno Slavko in petletnega Jožka, pa sta pustila doma pod nadzorstvom Pečkove sestre. Otroka sta se igrala ob hiši in teta ju je od časa do časa prišla pogledat. Naenkrat je pogrešila deklico. Ker na vse njeno klicanje ni bilo odziva in ker tudi fantek ni znal dati nikakega pojasnila, je teta vsa v strahu pohitela v Višnjo goro ter pozvala zakonca Pečka domov. Začelo se je razburljivo iskanje. Ob hiši teče potok, ki je baš narastel po deževju zadnjih dni. Iskalce je prevzemala strašna slutnja, da se je dekletce moralo utopiti. Vendar so iskali zaman. Šele popoldne okoli štirih je Joško Ambrož, idoč v Višnjo goro, našel v potoku otroka, ki se je ujel na obleko. Ves trud, da bi dekletce spravili k življenju, je bil seveda prepozen in brezuspešen. Vsa Višnja gora in okolica sočustvuje s staršema, ki jima je nesreča ugrabila nedolžnega otroka. * Neverjeten te«. Pišejo nam: Nedavno je ugriznil domači pes Janeza Nerata pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah svojega gospodarja, ki je potem zaradi pasje stekline umrl v hudih bolečinah. Ko je za nesrečo zvedel uradni živino-zdravnik pri Sv. Lenartu, se je podal takoj na lice mesta in odredil, da sta se od psa ugriznjena vol in konj usmrtila, a v Pasteurjev zavod so se odpravile vse osebe, ki so prišle v nevaren stik z bolnim psom. Pri poizvedovanju po zbolelem psu je doživel imenovani gospod neverjeten dogodek. Domaač hčerka ponesrečenca je namreč imenovanemu razedela, da psa niso ubili, marveč so ga dali nekemu Wolfhardu. Šla je takoj z živinozdravnikom v kočo tega Wolfharda, kjer je ta po dolgem obotavljanju na vprašanje, kje ima steklega psa pokopanega, odgovoril, da ga je — pojedel. Živinozdravnik je našel v koči imenovanega Wolfharda pravcato klavnico za pse in mačke. Pri tako čudnem teku VVolfharda tudi ni nič čudnega, če je pokojni Anton Bauman od Sv. Ane pojedel meso zastrupljene lisice. * Denar je imel v čevlju. Te dni je bil aretiran v nekem ljubljanskem nočnem lokalu brezposelni kleapr Ernest J. z Viča, ki je vzbudil pozornost z brezskrbnim trošenjem denarja. Na policiji so ugotovili, da je aretiranec tat iz navade. Pri njem niso spočetka našli ničesar, pri natančnejši preiskavi pa se je izkazalo, da je imel skritih v čevlju 3000 Din, ki jih je ukradel v Stobu v hiši mesarja Fr. Steinerja. Za to svojo podjetnost bo prejel primerno nagrado. * Sirovost. Nasilen človek je Jurij Ajdnik, samski rudar. Ker je bil brez posla, je hodil na dnino k raznim posestnikom. Meseca oktobra je delal pri kovaču Pristovniku v Sp. Hudinji pri Celju. Še s tremi drugimi tovariši je tolkel in stiskal jabolka. Ko je prišel gospodar pogledat delo, je videl, da so vsi štirje popolnoma pijani. Naročil jim je, da naj pridejo drugi dan po obračun, češ, da ne rabi takih ljudi. Komaj je prišel domov, so prihrumeli nad njega in zahtevali takoj izplačilo. Grozili so mu, da ga bodo ubili. Le svojemu pomočniku se je Imel Pristovnik zahvaliti, da se je rešil v sobo. Ponoči so prišli nasilneži zopet pred hišo razgrajat, prislonili so lestvo in hoteli vdreti skozi okno. Zena Pristov-nika se je tako prestrašila, da je zbežala k sosedi, kjer je bila vso noč. Tudi drugo noč so oblegali hišo na enak način in jih je gospodar odganjal z revolverjem. Ko so čutili, da jih zasleduje orožništvo, so se tiči porazgubili. Samo enega, in to glavnega krivca, se je do sedaj posrečilo prijeti in prignati pravici v roke. Dobil je za svoje dejanje dva meseca težke ječe. * Zaradi dvoženstva kaznovan. V Beogradu je zadnje čase vzbujala izredno pozornost sodna afera Ljubljančana Albina Kiokla, ki se je leta 1920. v Ljubljani poročil z Antonijo S., nato pa se preselil v Beograd, prestopil ,v pravoslavje, se prekrstil v Jovana Kinkeliča in se drugič poročil z Emilijo Cvetkovičevo. Na prijavo prve žene je stvar prišla pred sodnike, ki so pozvali predse Kinkeliča, njegovo drugo ženo in tri beograjske meščane, ki so Kinklu pred drugo poroko podpisali izjavo, da «Jovana Kinkeliča poznajo ter s svojo častjo in imetjem jamčijo, da prvič stopa v zakon.. Razprava je bila že parkrat preložena, a v soboto se je končno izvršila obsodba. Sodišče je obsodilo samo Kinkeliča na dva meseca zapora, razen tega pa mora plačati svojf prvi ženi 3000 Din stroškov. Obsojenec se je s sodbo zadovoljil. • Tatovi na sejmu v Rogatcu. Na Matijev sejem v Rogatcu se je priteplo več tatičev iz Hrvatske, kiso olajšali marsikaterega obiskovalca, sejma, nekatere celo za vso njihovo gotovino. Pa tudi sejmarjem niso prizanašali. Ljudstvu se je posrečilo prijeti dva izmed njih, ki so ju izročili orož-ništvu, ti pa sodišču v Rogatcu. Pri enem izmed obeh so našli tudi nov klobuk in nekaj železnine. Stvari gotovo izvirajo iz tatvine. Lastniki ukradenih stvari se pozivajo, da naznanijo okrajnemu sodišču v Rogatcu svoje ime in naslov z navedbo in kolikor mogoče natančnim opisom ukradenih Btvari. * Po petih letih pojasnjen umor. V Žverčah pri Žužemberku so našli otroci dne 4. maja 1922. v senožetih med vasmi Zverče in Struga Franceta Škufco z razbito lobanjo in popolnoma oropa-nega. Prvotno je bil osumljen zločina neki Jurij Rupar, ki je bil takoj nato aretiran in tri mesece v preiskovalnem zaporu, na kar pa se je izkazala njegova popolna nedolžnost. Kesneje je padel sum na delavca Albina Plota iz ZverČ, ki pa je še pravočasno pobegnil in se umaknil aretaciji. Skrival se je na Hrvatskem in v Kočevju. Orožniki so ga izsledili šele sedaj po petih letih in ga izročili v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. »EDINOST« VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI Mengeš. V petek 11. t. m. se je pri nas vršil informativni sestanek, na katerem je poročal br. Šimnovec. Obravnavala sta se predvsem reorganizacija društva in predstoječi glavni zbor ZDM. Redni občni zbor se bo vršil 24. aprila 1.1. Po občnem zboru se namerava prirediti tudi prosta zabava. Že danes vabimo vse bližnje organizacije «Edinosti>, da nas poselijo. Obenem prosimo, da na ta dan ne prirejajo prireditev, ker le na ta način je dana možnost, da pri nas zopet pridobimo simpatije naših mladih Članov. Jesenice. Dramski odsek mladinskega naprednega društva «Edinosti» je gostoval v nedeljo 13. t. m. zvečer na Hrušici z igrama cBrat Sokob in cče sta dvax Uprizoritev je dokazala, kaj premore resna volja. Igrici sta bili pcsrečeno izbrani glede na majhen oder. Omenimo naj predvsem starega bolnega meščana Koruzo (g. Kočnik), ki je s svojo neprisiljeno igro, v prvi vrsti z mimiko, dosti pripomogel k uspehu. Vredna partnerica mu je bila kuharica Nanča (gdč. Trat-nikova). Posrečen je bil nastop obeh tatov (gospoda Vovk in Vister). Ostale vloge, kakor zdravnik (g. Straus), mala naivna hčerkica (gdč. Zupanova) in Poliček (g. Ravnik) so se znale prilagoditi. Ugajala je publiki tudi druga igrica. Izhorna je bila maska in mimika Mlakarja (g. Go-rup). Prav dober je bil učiteljski kandidat (gosp. Zmitek). Vlogi Sraka in Tronta (gg. Kočnik in Vovk) sta bila tipa zase. Ponovno je dokazal Gustl (g. Vister), da se znajde v vsaki vlogi. Ne smemo pozabiti zgovorne sobarice (gdč. Reisner-jeve). Prepričani smo, da je bila to preizkušnja igralskih moči za nadaljnje uprizoritve. Brez-dvomno bi dosegli na večjem odru «Edinaši» mnogo večji uspeh. Po začrtani poti naprej! Naklo. Ze parkrat smo poročali, da nekaterim kar ne more v glavo, da obstoja društvo napredne mladine «Edinost» v Strahinju. Zato porabijo vsako priliko, da bi društvo na kak način očrnili. Mi jim pa prav tiho na uho povemo, da tega prav gotovo ne bodo dosegli. Ne bojte se toliko za nas in ne delajte nam preveč reklame! Da, v Strahinju se je «zalegla» napredna mla- dina in iz Strahinja gre pot na vse strani, tudi v Naklo. Z uspehom v predpnstu smo zadovoljni. Vsa čast Nakeljcem, ki spoznavajo, da nismo črne duše, kakor o nas govorijo. Naša organizacija si je že izvolila tri delegate za občni zbor v Ljubljani. Izgubili bomo nekaj zavednih naših fantov, ki gredo k vojakom. Želimo jim kar najsrečnejšo pot. Naj se povrnejo zdravi in še bolj navdušeni za našo stvar. — E. N. S. I% tajništva ZDM. Vse brate delegate opozarjamo, da se bo vršila v soboto 19. t. m. pred glavnim zborom ZDM kratka seja zastopnikov posameznih organizacij ob 9. dopoldne v dvorani Kazine. — Ponovno opozarjamo vse tiste organizacije, ki nam še niso odposlale imenikov članov in seznamov inventarja, da nam jih takoj pošljejo. Čudimo se, da kljub opetovanim dopisom, ki so jasno in točno poudarjali, zakaj rabimo omenjene sezname, nekatere organizacije še niso storile svoje dolžnosti. Isto velja glede prireditev in predavanj. Prosimo vse prizadete organizacije, da nam brez nadaljnjega zahtevane stvari odpošljejo. — Bratje delegati naj pridejo na glavni zbor vsi z znaki in se takoj javijo predsedstvu ZDM. V primeru, da se je izvršila zamenjava, na primer, da je kdo izmed prvotno določenih izoslal in potem mesto njega prišel drugi zastopat svojo organizacijo, mora delegacija to iz-premembo javiti predsedstvu ZDM. «Grozdni sukač», letak v obliki brošurice s podobami v barvotisku o najhujšem živalskem škodljivcu vinske trte (seneni črv in kiseljak), ki ga je po nalogu vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe v Mariboru priredil ravnatelj Andrej 2 m a v c, je izšel in se je poslal na ogled vsem merodajnim oblastvom, kmetijskim šolam itd. V letaku je točno in jasno povedano vse. kar je treba o grozdnem sukaču vedtti In kako je postopati, da se obvarujemo milijonske škode, ki nam jo sicer tako majhna živalica vsako leto povzroča. S tem izdanjem si je Vinarski in sadjarski odsek stekel veliko zaslugo. Naročila sprejemata in brošurico razpošiljata navedeni odsek in ravnateljstvo srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Cene s poštnino vred: pri skupnih jiaročilih (najmanj 10 komadov) n. pr. po kmetijskih podružnicah, vinarskih organizacijah, šolah vseh vrst itd. samo po 2 Din 50 par za komad, pri posameznih naročilih pa po pet dinarjev. Vsaki pošiliki se priloži položnica z navedbo zneska zanjo. — Priporočamo! I IZ POPOTNIKOVE TORBE\ ŠTIRI OSEBE ZGORELE. D ol, v marcu. Minulo soboto okoli 4. zjutraj je spravil po koncu vse prebivalce občine Podgore pri Dolu v ljubljanski okolici plat zvona, ki je naznanjal požar. Gasilci iz Dola so takoj prihiteli z brizgalno na mesto požara. Zgorela je lesena koča 621etne kočarice Marije Koširjeve, stoječa na samoti v gozdu kakih 200 korakov od vasi Podgore. Ko so gasilci ogenj pogasili in zgčeli odmetavati navlako, so izpod razvalin pogorišča odkopali tudi štiri dobesedno zogljena človeška okostja, in sicer starke Koširjeve in treh nedoletnih otrok. Iz njih lege je bilo videti, kako so se skušali v obupu rešiti, a jih je gosti dim zadušil. Žrtev ognja so postali: lastnica koče Marija Koširjeva, njen rejenček 131etni Jože Bizjak, enoletni Vinko C i z n i k (sin Josipine Čiznikove, stanujoče v Ljubljani, in 21etna Marija Grojzdkova, vnukinja Marije Koširjeve. Požar je moral nastati že okoli 3. zjutraj ali še prej. Lesena koča Marije Koširjeve je bila pre-deljena v tri dele. Sredi se je nahajala mala veža. Na desno pri vhodu je bila spalna soba. Tu sta običajno spala poleg žrtev sobotnega požara še zakonska tesar Peter Grojzdek in njegova žena Marija, hčer kočarice. Oba zakonska sta se vedno prepirala s starko. Na levo iz veže je bila druga soba, kjer je tesar Peter tesal in pripravljal deske za nov pod v koči. Prejšnjo noč je Peter dolgo v noč tesal in kuril v železni mali peči, ki je stala v enem oglu ter je dim odvajajoča cev vodila v vežo. Pomagal mu je sosed posestnik Janez Jemec iz Podgore. Bili so precej veseli. Tesar je bil proti 11. ponoči že nekoliko vinjen. Pozno v noč je nehal z oblanjem desk ter spremil svojega soseda Jemca na njegovi dom, kjer je ostal ter zaspal v zapečku. Kmahi nato je prišla za možem k Jemčevim še tesarjeva žena Marija ter tudi pri njih prenočevala. Okoli 4. zjutraj se je Marija Grojzdkova prebudila in šla ven. Zapazila je, da gori materina koča. Zbudila je tudi svojega moža in so potem s sosedom in drugimi vaščani odšli na pogorišče. Orožniki so začeli poizvedovati o vzroku požara. Dvojno je bilo mogoče: ali je požar kdo namenoma zanetil na ta način, da ni bil pogašen ogenj v železni peči leve sobe, kjer je tesar Grojzdek delal. Vsem se je zdelo zelo sumljivo postopanje obeh zakoncev, ker sta baš kritično noč prenočevala v sosedovi hiši. Orožniki so zato še v soboto zjutraj prijeli zakonca Petra in Marijo Grojzdek ter ju privedli v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Državno pravdništvo sedaj preiskuje strašni dogodek. OBMEJNO PISMO. Hotedršica, marca. Pri nas tukaj na zapadni meji imamo vedno tudi nekoliko svoje zabave. Pri svoječasnih vo~ litvah v Narodno skupščino smo imeli enega celega radikala. Gotovo bo tega ali onega zanimalo, kako smo prišli do njega. Poslušajte! Star mož pride na volišče. Vtika, vtika in prinese potem kroglico pred volišče, češ: «Kaj pa naj zdaj s tole kroglico?« Komisija uvidi moževo zmedo in tudi res dovoli, da očanec vso proceduro ponovi. Malo mu je nerodno, malo se mu vidi vse preveč slovesno in imenitno, pa trepe-taje vtika pest z usodno kroglico iz skrinjice v skrinjico; vsega motri in tako važno ogleduje, da res sam ne ve, kaj bi. In tako se mu nenadoma pest odpre in kroglica se zakotali v radikalsko skrinjico. Slava Bogu! Hude nesreče zaradi tega ni bilo, smeha pa precej. Tako so torej pri nas pognali korenine radikali. Sicer pa je klaverno. Kdor hodi ob meji in vidi fašiste, mu postane res trpko. Sami Slovenci, domačini tako rekoč, par ur od nas doma, ti čuvajo mater Italijo. Pa kako! Za vraga ne slišiš slovenske besede iz njegovih ust, dasi veš, da je doma s Cola, iz Vipave! Strumno in strogo se drže laških ukrepov... Mi jih ne sodimo in ne obsojamo. Vidimo oči, obraze, v dušo ni mogoče gledati. Če so srca taka kakor beseda, potem jadna nam majkai Meja je zastražena, kakor da smo z našo ljubo prijateljico v vojnem stanju. Imaš tam gozd, pa ne pomaga nič. Čez zimo bodi doma, pravi fašist in te lepo zavrne kljub dvolastniški izkaznici in potrdilom. Tudi z one strani ni nikogar sem. Ako se kdaj pojavi kdo, se mu čudimo vsi in še celo sam sebi se čudi dotičnik, kakor da je pribežal iz ujetništva... Komu je to v blagor, je težko reči. Tudi je za preprostega zemljana nerazumljivo, zakaj takšna napetost med dvema sosedoma, ki ju vežejo baje prijateljske vezi, kakor sklepamo po mnogih izjavah s tehtnih mest. Le to želimo in voščimo, da nas ne bi od tega prijateljstva glava bolela, pa ne samo nas, ampak tudi tistih, ki so tako srečni, da jim ni treba okušati, kaj se pravi živeti ob meji, ki je zasekana tako rekoč v kri, ob meji, ki ne upošteva niti najvažnejših življenskih in-! teresov prebivalstva. Videli smo meje marsikje,1 a tako nespametne nobene. Dvolastnik ob av-j strijski meji niti ne čuti, da je ob meji. On gospo-' dari in dela lahko nemoteno dalje. Pri nas pa je napravljeno to tako, kakor da je določal mejo človek, ki je pregloboko pogledal v kozarec. V enem kraju ti preseka čez pol njivo, drugod travnik itd. Pa naj bi že bilo, ako res mora biti! Toda vsaj to bi ne smelo biti, da ti Lahi na vsem lepem z njive odvedejo deklo v zapor kljub vsem legitimacijam in da te v zimskem času ne puste v gozd. Ali naj človek gozdari ob košnji in žetvi! Zaradi takih razmer so seveda tudi naše gospodarske prilike zelo razdrapane. Naša občina, ki je bila pred vojno v gospodarskem oziru precej močna, je danes vzor gospodarskega propadanja. Ljudje nimajo zaslužka, svet izgublja na vrednosti, tako da se bližamo času, ko bomo ponujali tako rekoč zastonj svoje domove in svojo zemljo, ako se kaj ne predrugači. Mnogo dobrega bi zato storil tisti, ki bi zorganiziral pri nas kak nov vir pridobitne možnosti. To bi bilo važno ne le za nas same, ampak tudi s stališča državne zavednosti sploh. Zadovoljno, gospodarsko močno prebivalstvo na meji je najboljši porok za varnost meje. Prepričani smo, da v tem soglašamo vsi. Zato tudi upamo in pričakujemo... ŠALEŠKO PISMO. Šoštanj, marca. Iz našega malega mesta v prijazni Šaleški dolini se sliši redkokdaj kakšna vest, čeprav je pri nas skoro vsak dan kaj novega. Ali smo tako skromni, da ne maramo spravljati naših dogodkov v svet ali pa ne privoščimo, da bi drugi kaj čitali. Letošnji prcdpust nam je nudil toliko zabave in kazal toliko živahnosti, da moramo o njem napisati nekaj vrstic. Vse pa se je vršilo in vrtelo večinoma okrog našega lepega Sokolskega doma. V splošnem se pri nas društveno življenje precej razvija. Sokol in organizacija SDS sta imela občna zbora. Imeli smo tudi plesne vaje ob nedeljah in praznikih, katere je vodil brat Česen iz Celja. Plesno veselico pa je sredi predpusta priredila kot prva tukajšnja Orjuna, pri kateri je sviral naš splošno znani in priljubljeni velenjski šratnel. Ta veselica je bila nad vse pričakovanje dobro obiskana in je nudila obilo zabave. Dvorana je bila okusno okrašena, za kar gre vsa čast šoštanjskim narodnim damam. Pozna sc, da je sedaj vodstvo Orjune v pravih rokah in da se dela v resnici v narodni in kulturni smeri, opustilo pa se je vsako hujskanje in rovarjenje, ki je poprej ugledu društva samo škodovalo. Drugo veselico je priredilo v Sokolskem domu gasilno društvo Iz Družmirja. Tudi ta veselica je nudila mnogo neprisiljene zabave. Naši vrli Druž-mirci so na mestu povsod, ako je treba priskočiti bližnjemu na pomoč, pa tudi, ako je potreba se malo poveseliti. Razveselili so nas na tej veselici zlasti družimirski fantje in dekleta, ki so prav lepo zapeli nekaj narodnih pesmi. Za maškeradno veselico, ki se je vršila na pustno soboto zvečer, Je dobila sokolska dvo rana obliko in lice, da kaj takega v Šoštanju še nismo videli. Priprave in dekoracijo dvorane je vodil osebno naš vrli brat Korlcky. Znal je s pomočjo naših vrlih Sokolov okrasiti dvorano prav po ljubljanskem okusu. To prireditev je posetilo mnogo gostov, tudi mask, iz bližnje in daljne okolice ter celo Iz slovenjgraškega in celjskega okraja. Sviral je priznani Neratov jazzband iz Maribora. Na pustno nedeljo se je za našo šolsko mladino priredila v sokolski dvorani prijetna zabava, za kar gre posebna zahvala tukajšnjemu učitelj-stvu, zlasti naši požrtvovalni sestri Janežičevi. Enako lepa hvala vsem tukajšnjim damam, ki so prispevale darila za šolsko dcco. Na pustni dan smo od vseh raznoličnih uorij najbolj občudovali otvoritev cnove cestne železnice na konjski pogon» iz Šoštanja v Topol-Sčico. Izhodna točka je bila pri Delavskem domu. Nato se je pomikala mimo gostilne «Cerovšek», kjer Je bila prva postaja. Potem je šla dalje preko glavnega mostu do gostilne «Hauke», kjer je zopet postala. P'1'1, pa so tudi potrebne goste postaje, da so si potniki, zlasti pa tramvajski uslužbenci malo ohladili grla. Potem se Je ta železnica pomikala proti železniški postaji do hotela »Jugoslavija*, od tam čez gornji del mesta proti To-polščici. Kje in kako se je ta tramvajska vožnja končala, oziroma, kje je zmanjkalo onih konjskih In človeških sil, nam ni natančno znano, ker je med tem postala tema. Pravijo, da je obtičal tramvaj nekje blizu Ograjškove gostilne v blatu In se je moral vrniti nazaj proti mestu. No. malo mestne komediie ne škoduje I Prejšnjo nedeljo je Imela tukajšnja plesna šola svoj plesni venček in so pri tej priliki plesalci pokazali, kaj znajo. Videlo se Je, da je dosegel plesni učitelj g. Česon lepe uspehe. Strosta Sokola brat Kurnik mu je ob končani četvorki izrekel prisrčno zahvalo za njegov trud. Obisk pri tej veselici ni bil posebno obilen, a zabava je bila vkljub temu prav prijetna. Sviral je trboveljski jazzband v splošno zadovoljstvo. Sedaj je postni čas in smo prenehali z veselja-čenjem. Zato pa obiskujemo pevske vaje, ki se vrše redno trikrat na teden. V tem pogledu se opaža neka mlačnost, zlasti pri ženskah. Ne smemo opustiti lepe stvari, ki smo jo pričeli in s precejšnjim trudom dovedli do gotove točke. Tudi v tem pogledu ne smemo zaostati za drugimi kraji. Mnogo je lepega na svetu, a pesem je najlepše! Pevci in pevke, vsi pridno na delo, da bomo mogli v najkrajšem času tudi javno pokazati, da trud g. pevskega učitelja ni bil zastonj! To je tudi želja vsega šoštanjskega občinstva. O LESU, NJEGOVI KORISTI IN UPORABI. Neprecenljive so koristi, ki jih ima človek od lesa. Les spada k onim tvarinam, ki so služile človeku že takrat, ko je stal na najnižji stopnji omike. Tako mu je služil les kot gradivo, s katerim si je gradil svoje preproste koče, v katere se jc zatekal ponoči in ob hudem vremenu. Les je dalje služil že prvotnemu človeku kot kurivo in svetilo, o čemer smo govorili v posebnem poglavju. Tudi za današnjega človeka je les neobhodno potreben ter ga po nekaterih krajih kot gradivo ! lagoma na 70° C. samo hrastove doge, za kuhinjsko posodo pa tudi mehak les. Tesar obdeluje smrekovino in Jelka-vino, za stavbe pod vodo pa borov, hrastov, jel-šev in mecesnov les. Dobro uporaben je samo dozorel les. Zato ie važno vedeti, ali je rastlo drevo na prisojnem in dosti vlažnem kraju. Najboljši les dobimo iz velikih, starih gozdov, kjer Ima vsako drevo dosti prostora in zraka, da se korenine in vrh krepko razvijajo. Drevje sekamo največ pozimi, ker takrat nI v mezgi (drevesnem soku) in ga je po snegu tudi dosti laže spravljati iz gozda. Les, ki ga rabi rokodelec, mora biti popolnoma suh. Da se les popolnoma presuši, ga le treba včasih do tri leta sušiti. Sušiti pa se mora les zlasti spočetka jako polagoma, ker sicer razpoka; zato čelni les z oljnato barvo prepleskamo, da tako zabranimo prehitro sušenje, pri katerem bi les začel pokati. Ko les skladamo, moramo paziti na to, da ga tako naložimo, da more zrak od vseh strani do njega. Včasih ga tudi prekladamo. Na zraku pa se les kljub temu nikoli popolnoma ne presuši. Zato polagajo mizarji manjše množine lesa v posebne pograde, kjer se posuši tako, da lepo zapoje, kadar potrkamo nanj. Večje množine lesa suše v sušilnicah, kamor dovajajo toploto (paro ali dim) po ceveh. Les pa tudi parimo v parilnicah. Parjena bu-kovina se po toploti lepo pordeči in se ne veži. Parjen les je upogljiv; to izkoriščajo zlasti pri bukovini, ki jo parjeno uporabljajo za upognjeno pohištvo. Za to rabo režejo iz lesa letve, ki jih strugarji ostružijo. Ostružene letve parijo, pre-parjene pa stiskajo v kalupih iz litega železa. Nato jih devljejo v sušilnice, kjer zvišujejo toploto po-Presušeni izdelki ne izgube in kurivo ne more nadomestiti nobena druga snov. Ima pa les neko svojstvo, ki ga druge tvarine nimajo. Les namreč raste. Tako je pri umnem gozdnem gospodarstvu neizčrpljiv, česar pri premogu ne moremo trditi, ker so premogovni zakladi vedno manjši, tako da nam je pričakovati, da bodo nekoč popolnoma pošli. V naslednjih vrsticah hočemo govoriti o uporabi lesa, pri čemer se bomo ozirali na lastnosti, ki jih imajo razne vrste lesa. Les nam dajejo gozdi. Kakor vsaka rastlina, tako sestoji tudi drevo iz stanic. Te stanice se množe, ko raste drevo, ter prehajajo ob drevesni rasti na vznoter v les, na ven pa v ličje. Stanice onega lesa, ki zraste jeseni, so ozke in imajo debele stene, pomladnega lesa pa so široke in imajo tenke stene. O tem se lahko prepričaš, če pogledaš odžagano deblo. Takoj zapaziš razne kolobarje, imenovane letnice. Ti kolobarji nastanejo na ta način, da so pomladanske celice že za oko manjše, tako da se ostro ločijo od jesenskih. Notranji, starejši les, je temnejši in se imenuje črnjava, zunanji, mlajši, pa je belina. če režemo les v smeri vlaken, ga imenujemo podolžni les; kadar so vlakna prerezana, mu pravimo prečni les. Plamenasti les je rezan z vlakni vzporedno, to je v isti smeri, kot teko vlakna, čelni les pa počez čez vlakna. Na koreninah in grčah so vlakna kriva ali zamotana; prerez kaže različno oblikovane podobe, ki jim pravimo pla-meninc. Lesovi so jako različni, kakršne so stanice in vlakna. Dalje se loči les po barvi, trdosti, teži, trdnosti, upogljivostl in cepkostl. Najtrši in najmanj čepki lesovi so: ebenovina, ki ne raste pri nas in iz katere izdelujejo fino pohištvo, zelenika ali fušpan, dren, glog ali beli trn, gaber, javor. Najmečji in najcepkejši lesovi pa so: topol, jelka, smreka. V različne svrhe uporabljamo različne vrste lesa. Tako služi mizarju vsak les, najmanj še jel-ševina, ker sc v njej rad zaplodi kukec; tudi bukovina ni primeren les za mizarja, ker se rada veži. S pridom pa mu služi parjena bukovina. Kolar uporablja brezovino in bukovino, včasih tudi hrastovino in jesenovino. Sodar rabi za sode samo hrastove doge, za kuhinjsko posodo pa tudi mehak les. Tesar obdeluje smrekovino, včasih tudi hrastovino in ieseuovlno. Sodar rabi za sode oblike; to vidimo na pohištvu iz upognjenega lesa. Les rad gori in gnije. Proti vžigu ga utrdimo s primernimi tekočinami, s katerimi ga prepojimo ali impregniramo. Če ga namažemo z apnom ali ilovico, ki branita, da nima zrak pristopa do lesa, se les ne vname tako hitro in le počasi tli. Voda sama lesu ne škoduje. V čisti vodi se les drži tako dolgo; to vidimo pri kobilah, ki so vedno pod vodo. Hrastove kobile celo očrne in okamene. Pač pa škoduje lesu prepogosta menjava moče in suše. Zato največ trpe železniški pragi, ki so izpostavljeni solnčni pripeki, moči, snegu, mrazu itd. Tem vplivom se upirata še najbolj hrast in brs. Preiskave so dognale, da povzročujejo gnilobo neke soli. ki so v lesnem soku. Zato moramo te soli izločiti. V ta namen les parimo v zaprtih kotlih. Para izpere sol. Nato spustimo v kotel raztopino cinkovega klorida in kreosota, k( prepoji les tako, da kljubuje gnilobi in gobi. Gnil les je zdravju jako škodljiv. Goba se pojavlja rada v pritličju takih poslopij, ki stoje na vlažnih tleh. Zato je treba pri gradnji hiš paziti zlasti na to, da prostori niso vlažni. Proti vlagi pa se varujemo zlasti z zračenjem. Suša, prepib In hlad sploh najbolj uničujeta gobo in gnilobo. LAŽNA PRINCESA. V Nemčiji zadnje čase kar mrgoli raznih pustolovcev, ki si lastijo lepo doneče naslove pria-cev, vojvod, grofic in princes. V mestu Erfurtu je uganjala nedavno svoje pustolovščine 41ietna dekla Marta Barthova, ki se je izdajala za prusko princeso. Preiskava proti Barthovi, ki je pokazala, da so nemški plemenitaški krogi še vedna s slepoto udarjeni in da se Jim še vedno toži po Viljemu, je bila zaključena te dni. Na dan so , prišle vprav gorostasne stvari. Jf Marta Barthova, katere preteklost je zelo * pestra, je bila nekaj časa uslužbena v hiši princa ^ Avgusta Viljema Pruskega. Tu se je navzela ple-'^ menitaških navad In razvad, ki jih je kasneje kol & lažna hohcnzollernska princesa z uspehom upo« -rahljala. Dasi Je bila že priletna in ne prevetJ prijetne zunanjosti, se je nekega dne drzno pojavila v javnosti kot princesa Margareta Pruska, Državna razredna loterija. / ^ Pri žrebanju 3. razreda XIII. kola Državne Razredne loterije so bile izžrebane naslednje "številke:' 14.114,76.710,15.458,15.499,40.533,40.554, 66.632, 66.869, 79.049, 91.715, 91.785, 91.787, 115.678, 9.765, 9.770, 11.538, 20.811, 23.477, .48.536, 71.811,71.854, 86.399,111.190,120.118, 120.155,120.196,38.705,78.125,116.277,48.608, 48.656, 70.432,111.710,111.720, 56.244,71.854, 111.812,121.669. Zadružna hranilnica, Ljubljana, Sv. Petra o«sta. št. 19. Begunci pripovedujejo, da je mesto Miniama tako razdejano, da se komaj še pozna, kje je stalo. [V plemeni taških krogih so se kar pulili za naklonjenost žlahtnega gosta. Roditelji lažne princese so stanovali v vagonu, ona pa jc ložirala pri dveh starih damali, kateri je kmalu olajšala za vse njuno premoženje. Preiskava je pokazala, da jc ta dekla ociganila več sto oseb za ogromne zneske, nasedlo pa ji je tudi mnogo trgovcev. Da je svoje žrtve čimbolj prepričala o svojem dostojanstvu, si je nabavila ogromno količino ponarejenih biserov in briljan-tov. Nastopala je običajno v lovski obleki, okrašeni z briljanti. Nastopala je kot princesa Margareta ali kot grofica Rittbergova, plačevala pa je s čeki, ki so bili podpisani z njenim pravim Imenom. Seveda je vsakdo menil, da jc to njen naslov, ki naj v javnosti prikrije njeno visoko pokolenjc. Če je hotela napraviti najgloblji vtis, je poklonila presrečnim svojim gostiteljem fotografijo, ki jo je predstavljala v globokem izrezu. Pamet še ni popolnoma srečala nemških pleme-•itašev! _ STRAHOTE JAPONSKEGA POTRESA. Po podatkih, ki jih zbirajo japonska oblastva, je bfia zadnja potresna katastrofa, o kateri smo Ba kratko že poročali, mnogo hujša kakor se je prvotno mislilo. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da je zadela Japonsko ena največjih nesreč, kar jih "poinni zgodovina. Doslej so oblastva zbrala točne podatke o pokrajini Tango, kjer jc zahteval potres 1699 človeških žrtev. Porušenih je bilo 4548 hiš. Prizadeti kraji nudijo sliko strašnega razdejanja in nepopisne bede. Prebivalstvo je ostalo brez krova iu hrane. Beda in trpljenje nesrečnih žrtev jc tem večje, ker je začelo naslednje dni potem na Japonskem deževati. Nalivom .ie sledil vihar in kmalu jc začelo snežiti. V nekaterih krajih je zapadlo en meter snega. Potresni sunki so se zadnje dni še neprestano ponavljali. Ljudje žive noč in dan v strahu za svoje življenje. V hišah, ki jim je potres vsaj deloma prizanesel, so stanovalci sicer ostali, vendar so pa v neprestanem strahu, da se porušijo nad njimi strehe, ker potresni sunki še niso ponehali. Pomožna akcija je zelo otežkočena, ker so železniške proge na mnogih krajih porušene. Naj večji japonski železniški most se jc podrl. Na železniških nasipih so nastale pri potresu globoke in široke razpoke, tako da je promet na mnogih železnicah popolnoma ustavljen. Viharji onemogočajo sedaj tudi zračni promet. Cela vrsta naselbin in manjših mest je do tal raz-dejana. Od mest Mineyama, Kaya, Machi in Anuno so ostale samo goreče razvaline. Nalivi in | viharji so uničili še to, kar je ostalo po potresu. IVsc prizadete pokrajine nudijo grozno sliko. Gosti oblaki dima se vale še sedaj nad razdejanimi mesti in vasmi." Iz aeroplana sc vidijo med razvalinami celi kupi človeških trupel. Kako katastrofalen je bil potres, je razvidno iz uradnega poročila, ki pravi, da je bil to od vpleta 1854. največji potres na Japonskem. Po-možna akcija gre večinoma Iz mest Kobe in A.Osaka, kjer potres ni povzročil toliko škode. Na 'Japonskem je sedaj nebroj beguncev, ki beže v paniki iz mesta v mesto. Cesta iz Myaze v Mi-niamo je polna teh siromakov, prezeblih, izmučenih in gladnih tako, da ne morejo več hoditi. i r ŽIVLJENJE NAJSEVERNEJŠIH NARODOV. Eskimi na daljnjem severu životarijo večinoma trpko življenje. Le na polotoku Alaski od reke Yukona do rtiča princa Waleskega žive v glavnem kakor evropski narodi. Mnogi imajo bogate rudnike, trgovine in velike črede severnih jelenov. Obleke nosijo večinoma iz obdelane ko-žuhovine, pa tudi suknene obleke se že pojavljajo. Dekleta se oblačijo kakor Američanke, hodijo v šolo in se mnoge omože z belokožci. Izven tega ozemlja se pa zopet pričenja beda. Za bivališče si Eskimi v teh krajih izkopljejo jamo, ki jo zavarujejo in utrdijo zunaj z ilovico. Oblačijo se izključno v kožuhovino, mesto perila nosijo zajčje kože. Šol nimajo kakor njihovi rojaki na južnem delu Alaske ali v Kanadi, pač pa se uče sami v večjih skupinah. Poleg materinščine obvladajo mnogi tudi angleščino. Njihova bivališča so zelo raztresena. Eskimi, ki so naseljeni okrog polarnega kroga, zapuščajo poleti svoja bivališča in gredo v gore na lov. Ženske ostanejo doma in obdelavajo kože. Stalnega bivališča ti Eskimi sploh nimajo. Mude se pač tam, kjer se jim obeta dober lov. če se jim približti belokožec, se takoj skrijejo in zato smatrajo mnogi raziskovalci te kraje za neoblju-dene. Naj ob tej priliki opišemo tudi tako zvane polarnike. To so ljudje, ki so se naveličali življenja v prosvetljencin svetu in ki jih žene hrepenenje po pustolovščinah v daljne severne kraje. Večinoma so to lovci. Pravi polarnik ne stori ničesar samo za denar, ki v teh krajih itak nima posebne vrednosti. Divjačino zamenjava za orožje, strelivo, jestvine in druge potrebščine. Na lov mora hoditi često, ker mu sicer zmanjka živ-ljenskih potrebščin. Kakor vsako živo bitje tako si zna tudi polaruik v borbi za obstanek pomagati z raznimi zvijačami. Neki raziskovalec jc naletel pri polarnikih na zanimivo vabo za divje zveri. Vaba je slična majhnemu gramofonu. Lovec si poišče udobno mesto v pustinji, in sicer po možnosti blizu skal. Tu iz izkoplje luknjo, ki jo pokrije z mrežo, za katero skrije nekako pi-ščaljko, ki pod pritiskom vetra sama piska, od-nosno tuli, in sicer tako, da bi nepoučena oseba mislila, da sliši volka ali lisico. Okrog te pasti nameče kose zastrupljenih rib. Ko je vse gotovo, sc skrije in čaka. Čim potegne veter, se začujejo živalski glasovi, ki jih nosi veter daleč naokrog. Zveri slišijo ta glas in se približajo pasti. Tako jih lovec iz zasede prav lahko pobija ali pa se živali same zastrupijo. Znani so primeri, da je ujel polarni lovec na ta način poleg volkov v eni zimi do 15 severnih lisic, kar pomeni lep kapital. Sicer je pa življenje na severu pusto in naporno. Ljudje se valjajo po umazanih luknjah globoko pod zemljo in kadar kdo umrje, ostane tam, ker ga je dohitela smrt. Sneg ga žamete ali pa ga požro divje zveri. Zanimivo jc, kako si znajo prebivalci severnih krajev pomagati v boju proti volkovom, ki jih je tamkaj brez števila. Polarnik prežene krdelo volkov brez orožja. Okrog vratu obesi jermene, na katerih sta pritrjeni dve svetiljki, napolnjeni z bencinom. Pod njima je električna baterija, tako da lahko svetiljki vsak čas prižge. Pred vsako svetiljko je reflektor z brušenim steklom, tako da so tc svetiljke podobne avtomobilskim. Kadar se taka svetiljka razgori, širi tako ostro svetlobo, da se noben volk ne upa blizu. Izkušeni polarnik se zapodi na saneh naravnost proti čredi volkov, ki jim močna svetloba vzame vid tako, da lahko stopi lovec med nje, ne da bi se mu kaj zgodilo. Običajno se pa ustavi polarnik na primerni razdalji in začne metati volkovom zastrupljeno meso. Redko se pripeti, da bi volkovi polarnika, ki je opremljen s takimi svetiljkami, napadli ali preganjali. Pa tudi, če bi se to zgodilo, ima še vedno pri rokah puško, da se jih ubrani. Komaj pa luč ugasne, planejo volkovi na zastrupljeno meso in često ostane na takem kraju celo volčje pokopališče. Ko se v aprilu polarni- viharji po- Polčevlji za gospode. Polčevlji za dame. Visoki za gospode in dame iz laka aH najfinejšega ševroja. Nikjer tako elegantni in nikjer tako poceni kakor v trgovini : 9» 1 Prešernova ulica štev. 9, dvorišče. ležejo, pobere polarnik zastrupljene volkove in jih odpelje domov. Tti jih odere in proda kože prvi ribiški ladji. Kdor Ledenega morja še ni videl, piše omenjeni raziskovalec, si ne more misliti, kakšne sile delujejo v prirodi in kako neznaten je človek v primeri z njimi Pomladi se pojavijo na ledu toki tople vode, ki odpro vse morske ožine in zalive. Eskimi smatrajo te toke za božanstvena bitja in jih tudi časte. Topla voda prihaja iz velikih sibirskih rek, ki se izlivajo v Ledeno morje. Pod pritiskom tople vode začne led pokati in ožine se polagoma odpro. Ogromne ledene gore sc vale na vse strani in morje in zemlja se stresata kakor med potresom. Komaj je ta naravni proces končan, se pojavijo ogromne množine najrazličnejših rib. In tedaj imajo polarniki dela čez glavo. V večjih skupinah se napotijo v zalive, kamor se ribe zatekajo. Plima vrže v zalive ogromne količine rib, ki jih polarniki love in odvažajo v svoje naselbine. Poleg rib vrže voda v zalive tudi druge morske živali, kakor mrože, morske konje, morske krave, rake, školjke, morske slone itd. Vsi ti prebivalci morskih globin leže brez moči na obali in polarniki jih ubijajo kar s palicami ali železnimi kiji. Meso dajejo psom ali pa ga porabijo pozimi za zastrupljanje zveri. Eskimi so na vodi pravi mojstri. Smrt jim je stalno za petami, toda to jih ne moti. Največkrat sb spuste na odprto morje zaradi kitov. Polarniki so v kitolovstvu pravi mojstri in love kite s posebno pastjo, podobno kolesu, ki je znotraj opremljeno z dolgimi žeblji. Past položi polarnik preko morske ožine ter jo pritrdi z železnimi kavlji. Kit priplava v ožino in obtiči med žeblji. Seveda se kit ne da zlepa ujeti. Čim začuti v telesu železo, začne razbijati z repom, toda kolo je prožno in tako se pasti ne more otresti. Ako se posreči, obdržati morskega velikana v pasti, se mu lovci približajo in ga začno obdelavati s sekirami. Končno se zavali kit na stran in začne krvaveti. Običajno Živi po omamljenju še eno do dve uri. Nato ga lovci potegnejo za glavo v ožino in čakajo plime, ki dvigne orjaka na led. Tu ga polarniki razsekajo in po kosih odvažajo v svoje naselbine. Lov na kite je vedno znamenit dogodek. Eskimi ga praznujejo s petjem in plesom. X Mrtvec ne more k sodni razpravi. Na Du-, naju je sodišče terjalo od nekega Ullmanna plačilo dolgov. Sodišče je pozvalo dolžnika k obravnavi, toda pozivnica je prišla nazaj s pripombo, da je dolžnik mrtev. Proti mrtvemu jc težko; sodno postopati in zato je sodišče pozvalo toži-, teljevega zagovornika, naj odstopi od tožbe, toži pa naj raje njegove dediče. Vestni advokat se je začel takoj zanimati, ali je obtoženec zapustil kako premoženje, in je povabil tožitelja, naj se zglasi v njegovi pisarni. Tožitelj je prišel k odvetniku in ves razočaran izvedel, da je njegov tožnik umrl. Vest o dolžnikovi smrti se mu je videla tem bolj čudna, ker je še pred dvema dnevoma videl svojega dolžnika na ulici, tik pred prihodom k odvetniku pa v kavarni. Na podlagi tožiteljevih informacij jc odvetnik zahteval, naj se sodno postopanje nadaljuje. Sodišče je njegovi zahtevi ugodilo in znova pozvalo obtoženca k razpravi. Toda pozivnica je prišla nazaj s pripombo, da je obtoženec še vedno mrtev. Možak, ki očividno še živi, bi se pač rad izmazal. Listnica uredništva Sv. Peter na Medvedjem selu. Dopis je brez podpisa. Sicer pa je historija o oživljenem mrliču nedvomno bosa. Draga. Slika se ni dala napraviti. Ig. Vse skupaj je tožljivo. Podpeč. Ne spada v list! Novi kot. Ne spada v list in je tudi proti zakonu. Gorenja vas. Proti zakonu. Šmartno pri Velenju. Zal, je preveč osebno. Vrhnika. Proti zakonu. Šenčur pri Kranju. Vaš dopis je malo v nasprotju z zakonom. Prosimo Vas pa, da nam večkrat poročate o domačih zadevah. Zlasti so nam dobro došle prav kratke stvari. MALI OGLASI Sadno drevje. Prvovrstne jablane ln hruške oddaja' drevesnica Stopar v Velenju. 83 Proda se posestvo ki je zelo pripravno za kak obrt, zaradi bolezni in starosti. Zraven je tudi gospodarsko poslopje, travniki, njive, sadni vrt in gozd. Cena 80.000 Din. Odproda se tudi samo polovica posestva. Kupni pogoji so ugodni. — Več se izve pri Fr. Z o r k u v Planini, pošta Raka pri Krškem. 79 Priporočajte in širite,.Domovino"! REVMATIZEM. Zahvalna izjava. 75 ZA SMEH IN KRATEK ČAS Prodam malo posestvo v Mokronogu; hiša je z opeko krita, oddaljena pol ure od postaje in deset minut od trga. Nekaj njiv, travnika in gozda je pri hiši. Cena 30.000 Din. — Pojasnila daje Franc K1 a n 5 e k, predilnica v Litiji. 78 Dobra gospodinja. Gospodinja služkinji: «Kaj, vsaka dva tedna hočete imeti en dan prost? Tega še mojemu možu ne dovolim.» Ne mara pridnih otrok. Profesor pride na obisk. Gospodinja privede svojo hčerko, mu jo predstavi in vpraša: cAli imate radi otroke, gospod profesor ?» Profesor: «Poredne otroke imam zelo rad, ne pa pridnih.^ Gospodinja: cKako zanimivo! Zakaj pa to?» Profesor: «Pridni otroci ostanejo dolgo v hiši, poredni pa se kmalu odstranijo.» Na cestni železnici. V polnem vozu cestne železnice sedi debela gospa, ki tehta svojih 100 kilogramov. Stisnjen poleg nje sedi droben deček. Gospa se razgleduje po vozu in opazi dve mladi gospodični stati v bližini. Zato pravi dečku: «Ti, zakaj pa ne vsta-neš, da bi vsaj ena gospodična lahko sedla ?> Deček: cZakaj pa ,vi ne vstanete, da bi obe lahko sedli ?» Pretkane«. Sodnik: «Povejte vendar, kako se vam je moglo posrečiti, da ste podnevi na obljudeni ulici odprli z vitrihom vrata. Ali se niste bali, da bi vas kdo zasačil?* Vlomilec: «Ne, gospod sodnik. Naredil sem se pijanega in na glavo sem si dal dijaško čepico in tako so se ljudje samo smejali, ko sem se ukvarjal z vratnih* Dobrosrčnost. Graščak je potožil kravji dekli: «Prišli so hudi pasi, Katra, kužna bolezen nam je pobrala že gkoro polovico goveje živine.« Katra: «Bog ohrani Ie Vas, milostljivi gospod, potem imamo še vedno dovolj!« Veliko naročilo. Hotelir je pisal vinarski zadrugi v Kurji vasi: »Pošljite mi takoj deset zabojev butiljk letnika 1917. Janez Trebušnik, hotelir v Žabji vasi.« Takoj pod podpis pa je pripisal: cPravkar je prišla moja žena iz kleti ter povedala, da imamo §e dovolj butiljk. Torej jih ni treba pošiljati.« Priporočilo. , Iz pisma: «Dragi Melhior! Včeraj me je obdarila moja žena z dvema krepkima dečkoma. Pri poročam se tudi Tvoji gospe soprogi! Te po Zdravlja Tvoj srečni Miha.» Zadnja neumnost. s Trgovec: «No, pa vzemite mojo hčerko in bodite srečni ž njo. Samo obljubite mi, da ne boste ,več počenjali takih neumnosti.» Ženin: «Prav zares jih ne boni. To bo zadnja.« Red mora biti. J Pisarniški predstojnik Zguba je silno natančen, Nekega dne pokliče slugo, mu izroči kup Starih aktov in mu naroči: cGašper, uredite te akte po abecedi in jih $ežgite.» Prodam posestvo obstoječe iz hiše In dveh velikih njiv. Pred hišo }e sadni vrt, iz katerega se pridela čez 600 litrov jabolč-nlka. Pri hiši se redi lahko tudi eno govedo. Posestvo je od postaje oddaljeno 15 minut Cena 25.000 do 30.000 Din. Ogleda se lahko na licu mesta. Jakob Ver k, ZaverSe, pošta Grobelno. 80 »"»Preporod zdravja" z zdravniškimi ocenami in pismi bolnikov o delovaniu čudežnega zdravila „Kalefluid" D. Kaleničenka. Pisati Beograd, Pop Lukiua 1, Miloš Markovič. 67 Težko gospodarsko stanje upošteva novo otvorjena trgovina manufakturnega blaga ..uuBunnsKi mm bazar" na Mestnem trgu štev. 6 s svojimi nizkimi cenami, ki omogočajo slehernemu nabavo 73 nove pomladanske obleke Gosp. dr. I. R a h l e j e v u Beograd, Kosovska ulica 43. Dolgo sem bolehal na revmatizmu in ni živega bitja na svetu, kateremu bi privoščil bolečine, aa kakršnih sem trpel. Zdravilo sem uporabljal tako< kakor ste mi Vi sporočili in sem resnično popolnoma ozdravil. Ne vem, kako bi se zahvalil za Vaše zdravilo <;Radlo Balsamlca». Prosim Vas, da mi pošljete še eno steklenico, če bi se mi bolezen povrnila. V zadnjem času je bilo prt meni mnogo ljudi, katerim sem dal Vaš noslov. Še enkrat se Vam najtopleje zahvaljujem za Vaše izredno zdravilo in za ozdravljenje. Tisočkratna hvala«' Vaš vdani klijent • , Jakob Hrovatin, gostilničar. Velike Lašče, 23. marca 1925. Zdravilo „RAD!0 - BALSAMIKA" izdeluje, prodaja in razpošilja 00 povzetju laboratorij „RADlO-BALSAMIKA" dr/a. 1. Rahle jeva v Beogradu, Kosovska ulica 43, pritličje 6 Hočete imeti dobro kolo? Kupite si prvovrstne francoske znamke Močno cestno kolo .... V ... . 1650 Din Luksuzno cestno kolo ........ 1800 , Športno cestno kolo......... 2000 „ Dirkalno .Tourda Franca" kolo .... 2200 , Žensko kolo............ 1950 , Jako lahki tek, čvrsto in solidno Izdelano. — Za vsako kolo Jamstvo. VIKTOR BOHINEC, fflJSKft bolnim, slabotnim, onemoglim ter prezgodnje ostarelim se priporoča «Kalefluid» D. Kaleničenko (ekstrakt iz živalskih žlez), ki krepi in vrača zdravje in delovno sposobnost organom. To potrjujejo tisoči zdravnikov ter sto in sto bolnikov samih iz raznih držav, tako iz Angleške, Francoske, Amerike, Rusije, Poljske, Romunije, Jugoslavije in dr. Za svoje vrline je bil «Kalefiuid» odlikovan na higijenski razstavi v Parizu, Londonu, Bruslu in Florenci s 4 «grand prix» in s 4 velikimi zlatimi kolajnami. Detajlna naučna literatura D. Kaleničenka «Prepo-rodjaj» z zdravniškimi ocenami ter zahvalnimi dopisi od bolnikov se pošlje vsakomur brezplačno. Obrnite se: Beograd, Pop-Lukina br. 1. Lit. D. Miloš Markovič. 77 Čitateljem ..Domovine" se priporoča znano domače podjetje pri „CESNIKU" LJUBLJANA, Lingarjeva ulica. Velika zaloga pomladanskega ln letnega blaga za ienske In moške obleke. Največja izbera novih svilnatih rut in šerp. Pri nakupu bališča se priporoča ženinom ln nevestam. V zalogi samo češko in angleško blago. Postrežba poštena! 82 nho hočete biti lepi ako se hočete veseliti nad svojim dobro negovanim licem, svojimi rokami in svojimi vedno lepše po-stajajočimi lasmi, uporabljajte tudi Vi, kot mi: Fellerjeva mila zdravja ln ' lepote z marko „Elsi", najplemenitejšc kakovosti, ki vsebujejo medicinsko-preizkušene, dobro delujoče sestavine, ki se opijejo v koži in jo oplemonjujejo. Poizkusite enkrat : Elsa lilljlno mlečno mile Elsa rumanjakovo milo Elsa glicerinsko milo Elsa boraksovo milo Elsa katransks milo Elsa milo za britje in nikdar ne boste hoteli uporabljati drugega mila. Za poizkus 5 kosov EIsa-mlla že z zavojnino in poštnino vred 52 Din. Fellerjeva karkalka pomada za obraz I« nogo kože „Elsa". Ona Vam ohrani mladost in lepoto, gladi gube na koži in jo dela gibko, baržunasto- mehko. Strmeli boste, kako hitro Vam ginejo pege, mozol-ci, sojedci, razpokana in rdeča mesta. Fellerjeva močna „Elsa" pomada za rast las zabra-njtije izpadanje las, pre-rano osivelost, odstranjuje prhljaj, dela krhke lase, mehke, gibke, in pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene ali po t lonček od obeh poraad z zavojnino In poštnino vred 38 Din. *■ t-. Te cene se razumejo le. £e se pošlje denar v tttprej. keTsj proti povzetju poštnina zviša za 10 Din. -T^t : Naročila Je nasloviti razločno takole: iMfra; Eugen V. Feller, lekarnar, Dan) a Stablea, Elsttrg 3 60 (Hrvatska). Izdaja za konzorcij ^Domovine« Adoll Ribnlkar. Urejuje Filip Omladič Za Narodno tiskarno Fran Jezetlek.