70. ROJSTNI DEN
str. 3
"ŽIVI STIK Z BESEDO..."
str. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 7. marca 2002  Leto XII, št. 5
Monošter, 20. februar
Slovenski ples 2002
Dotejga mau je bijo slovenski ples v Varaši eden najbaugši ples. Sploj nej nüco reklame. Gda smo začnili stopnice odavati, sé je lüstvo samo tak sipa-valo, vsigdar so bili takši, steri so dolaostali. Letos sé je že pri odavanji kart poznalo, ka nede telko lidi, kak je šegau melo biti. Istina, ka smo organizatori tö velko napako, hibo naredli. Lani, gda smo sé odlaučili za datum, smo pozabili Pogledniti letošnji kalendar. Tak smo mislili, če je lani dugi fašenek bijo, te de letos tö gvüšno tak. Te smo sé pa vujznili, kak Ta-lanin pes, steri je mislo, ka žuj-co gej, te je pa led lizo. Letos je fašenek trno kratek bijo, zatok je pa bal bijo že v postnom časi. Dapa tak smo si mislili, ka mladi takfejst ne držijo pošta, pa je tau nede nazaj držalo, ka bi Prišli na bal. Nejsmo dobro mislili. Vej pa čüli smo, ka je nekak v Sloveski vesi gospauda župni-ka pito, če sé v posti smej plesati. On je prej tak pravo, ka sé zmerno (mérsékelt) srne veselili, samo takše norije sé ne smejo delati kak v fašenskom časi.
Na tom bali smo sé tö veselili, samo nas je nej telko bilau kak vsikšo leto. Kakši petdeset lidi je falilo, dapa tau so vejndrik ranč tisti bili, steri znajo najbaugšo razpoloženje (hangu-lat) naredti. Za tau, ka je razpoloženje nej ta pravo bilau, je bijo malo kriv ansambel tö. Vejmo, ka v Porabji stari pa mladi radi plešejo na narod-nozabavno muziko. Tisti, steri ojdijo na slovenski ples - med njimi Madžari tö - ranč zatok
pridejo, ka sé radi zavrtijo na slovenske polke pa valčke. Letošnji ansambel je pa bole špilo muziko za mlade, zatok so eni
ljubitelji polk pa valčkov malo volau zgibili.
Ovak je pa vse po starom küpiti šlau. Publiki sé je trno vido
ansambel Kulturnoga drüštva Vrtenek iz Gornjih Petrovec, steri so pokazali, kak sé leko na takšoj škeri, stero ovak za kosit
pa okapat nücamo, muzika dela. Srečke, tombole so tö v momenti sfalile, če bi vendrik gnauk telko meli, bi tö vse odali. Organizatori so skrb meli na tau, naj srečke, tombole takšne baujo, stere so značilno (jellemzőek) za nas, Slovence. Doma spletene košare, cej-kerge, lesene grable, meklé iz šib, domanji, v peči spečeni krü pa vrtenki, tikvin oli, domanja palinka. Vüpamo, ka tisti, steri so dinsko melo ali proseno ka-šo dobili, go nedo tavö lüčali, če sami ne vejo z nje kaup ali štere spečti, naj go dajo staroj materi, vej ona gvüšno zna.
Pa edna Vesela o tombolaj! Na slovenski ples že dugo lejt ojdi ena doktorca iz Sombotela. Gda je letos vidla, ka je grabla pa košaro dobila, so ji vse vlas-ké gor stali. Ona prej doma že telko grabel pa košar ma, ka pri pavarsko} iži nejga telko. Prej že tretjo leto grable pa košare dobi na tomboli.
Najbola sé je pa veselila držina Andraša Sukiča z Gorenjoga Senika, stera je dobila glavni dobitek, televizijo Panasonic, stero so küpile slovenske manjšinske samouprave.
Pa eške nika! Zatok sé vidi, ka sé približavajo volitve, vsi politiki pa poslanci, stere smo pozvali na ples, so Prišli.
Organizatori - delavci Zveze Slovencev na Madžarskem - so si obečali, ka do drugo leto skrb meli na dvej stvari, na tau, ka de bal v fašenskom cajti, če de mogauče na fašensko soboto, pa na tau, ka de ansambel več narodnozabavnih špilo.
Marijana Sukič
2
Den slovenske kulture v Budimpešti
Slovensko drüštvo vBudim-pešti je 16. februara svetilo slovenski kulturni svetek, Prešernov den. Na začetki je
letnico. Kak brž ta dé čas! Kak gda bi Zdaj začele, pa je že deset lejt preteklo. Kak so na začetki spejvale, pa kak
vidli.
Potejm je nastopila Eržika Kondor. Tak je lepau igrala na harmonike, ka smo jo šče tak nej čüli. Tak sé je pripravila kak šče nikdar. Gratu-lijrali smo ji. Želeli smo, naj vsi še dugo-dugo odijo vküper, spejvajo, igrajo, ka tau pomejni, da Porabje šče slovensko bau, če de sé čüla slovenska pesem. Želeli smo, naj šče Večkrat pridejo, ka nam prinesejo slovensko materno rejč, stero mi v Pe-šti sploj pogrešamo. Mi bi pa radi ostali Slovenci, pri tejm nam pomagajo takšne prireditve, gostovanja skupin iz Porabja, Slovenije, avs-trijske Koroške. Slovenski gučimo samo takrat, če sé
bilau povedano, ka te den, 8. februar je den, gda je najvekši slovenski pesnik Fran-ce Prešeren mrau. Leto 2000 je bilau Prešemovo leto, ka je bilau 150 lejt, ka je mrau, 200 lejt pa, ka sé je naraudo. Zatau smo te dvakrat svetili, decembra smo posebej meli Prešernov svetek. Te so bili pri nas na gostüvanji iz Kranja, Moški pevski zbor Maj.
Našo drüštvo zatau sveti malo kasneje te lejpi den, ka najprvin svetijo v Ljubljani, potem pa v Monoštri, kama
Zdaj! Zdaj so sé števanovske ženske notri pokazale s porabskimi ljud-skimi pesmimi, največ so ji pa zapele iz števanovske okoli-ce. Ena članica je falila, bilau ji je osem, ali te osem žensk je tak navdušeno pa tak fejs spejvalo, kak če bi 28 žensk spej-
mi tö dobimo pozvanje. Letos so v programi nasto-pile števanovske ženske pod vodstvom Marije Rituper, glasbene pedagoginje iz Murske Sobote, potem Eržika Kondor s harmonike. Gratulirali smo števanovskim ženskam za deseto ob-
valo. Gospa Marija je sploj dobra navčila, kam koli leko dejo pa sé notri pokažejo. Telko pomejni, če eden zbor dobroga vodjo ma. Čüdovite je bilau. Meli smo vogrske goste tö. Oni so tö prajli, da tak navdušena čudoviti mali zbor so šče nej
Srečamo v drüštvi ali kakšne prireditve mamo mi ati Ve-leposlaništvo R Slovenije.
Na tejm našom Svetki smo sé lepau zbrati. Med gosti smo leko pozdravili prvo se-kretarko veleposlaništva R Slovenije Ksenijo Škrilec, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka in madžarske goste tö.
Najlepše sé zavatimo vsakšomi, Sto nam je pomago, ka smo leko lepau svetiti slovenski kulturni svetek. Po-sebej sé zavatimo tistim, steri so finančno pomagati tau prireditev, tak Ministrstvi za kulturo v Ljubljani in Zvezi Slovencev.
Irena Pavlič predsednica drüštva
Visoka šola Dániel Berzsenyi
Iskanje novih programov Skupaj z Mariborom
Dekan mariborske Pedagoške fakultete dr. Joso Vukman in rektor Visoke šole Dániel Berzsenyi dr. Karel Gadanyi sta v Szombathelyu podpisala letošnji program sodelovanju »Za nasje sodelovanju z mariborsko Pedagoško fakulteto želo pomembno. Podpisali smo triintrideseti sporazum, kar pomenu da je sodelovanju preživelo več političnih sistemov in sé ohranilo v korist obeh akademskih usta-nov. Zdaj želimo poiskati nove oblike sodelovanju. Ome-nim naj izmenjavo večnega števila študentov pa tudi go-stujočihprofesorjev,« ocenjuje rektor dr. Karel Gadanyi.
Dekan dr. Joso Vukman pa dodaja, da ima Pedagoška fakulteta številne nove programe s področja naravoslovja, humanistike in matematike, kar bo omogočilo številčnejšo izmenjavo študentov in profesorjev. »Razmišljamo tudi, da bi v naslednjih letih razpisali študijski program pre-vajanja in tolmačenja za madžarski jezik. Ta program bomo sposobni uresničiti le s sodelovanjem z aka-demskimi ustanovami na Madžarskem, torej z Visoko šolo Dániel Berzsenyi,« pravi mariborski dekan.
Visoka šola Dániel Berzsenyi ima v tem študijskem letu v 120. izobraževalnih kombinacijah 5735 rednih študentov in tistih, ki študirajo ob delu. Na slovenski katedri, ki je lani počastila 20. letnico dela, je vpisanih 7 rednih študentov in 10 študentov ob delu. Vodstvo šole si prizadeva, da bi večje število študijskih programov dvigniti iz sedanje visokošol-ske na fakultetno raven, oziroma da bi iz visoke šole postati fakulteta. Tudi pri tem projektu računajo na strokovne pomoč mariborske Pedagoške fakultete.
eR
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI
vsak drugi četrtek ob 13.00 na 1. programu madžarske televizije.
Naslednja oddaja bo v četrtek,
14. marca 2002.
Ponovitev v soboto, 16. marca, ob 11.05, na 2. programu.
Porabje, 7. marca 2002
Števanovske Ženske z Marijo Rituper
3
Papiri pripovejdajo
Ivanocy in Kalendar
Od 1904 do 1906je biu urednik Kalendara srca Jezu-šovoga dr. Franc Ivanocy. Naraudo sé je 25. augustuša 1857. leta v vesi Ivánovci pri Kančevcaj kak Franc Koudela. Kda je biu 11 lejt star, so ma dali ime Ivanóczy (Ivanovski), štero je dobilo že več dühovnikov v žlati. Iz rodbine Kodila -Ivanocy je na Gorenjom Siniki pokopani Peter Kodela (rojen 1839), šteri je biu tam plebanoš od 1865-1894, v Števa-nocih pa je mrau (1.1810) in pokopani Matija Kodela.
Franc Ivanocy je odo v gimnazijo v Kőszeg in Sombotel, za dühovnika pa sé je včüu v Budimpešti in Győri. Slüžit je začno kak kaplan 1882. leta v Soboti. Drügo leto je biu že Profesor v Somboteli, 1885. leta pa je v Budimpešti obrano doktorsko disertacijo »Sveto pismo in klinopisni (ékírásos) spomeniki”. Od 1889 je biu plebanoš naTišini, 1893 je grato dekan ali ešpereš soboške dekanije in šolski nadzornik katoličanski šaul. Od 1907 je biu častni kanonik. Mrau je 29-augustuša 1913, pokopani je pri Sv. Benedikti vKančevcaj.
Sombotelski püšpek je 1904. leta proso Franca Ivanocyja, naj vküppostavi slovenski kaiendar za Slovence v Slovenskoj krajini, štere do tiskali v Somboteli. Ivanocy je tri lejta biu urednik Kalendara, po tistom je dojpravo. Zaka? O tome leko štemo v pismi, šteroga je 24. novembra 1905. leta napiso svojma püšpeki.
,,Papir kalendaraje preveč lagvi. Najslejdnja naša tiskar-na ne nüca več takšipapir. Ilustaricije so neokusne (ízlé-stelen). Že dve/ leti gučim, ka baugšipapir bi radi melipa lepše ilustracije, pa Zaman.
Pred dvöma letoma smo obečali lüstvi, ka njim knige tö vödamo. Lüstvo me od tistoga mau furtspitava, dapa gde vödajo tiste knige.
Če škemo, ka bi kaiendar dobro biu vküppostavleni, pravi cajtvödani, ovak moremo urejati štrti letnik. Tau delo ge večne morem prejk vzeti. Nauvoga kaplana mam, šteri ne zna slovenski, zatok vse ge morem delati. Ge morempred-gati, ka kaplam samo té de lekopredgo, če sé navči gezik lüstva. Na leto osem gezero lüdipride k spauvedi. Kaplan de leko spovedavo, če sé navči slovenski. Ranč zatok mo-rem betežnike tö sam gorpoiskali. Ge morem v šauli šolnino (tandíj) vküppobrati, škonika plačüvati pa vse račune voditi. Šaule tö morem gorpoiskali, če sé mlajši vredi včijo. Tak, ka trnok dosta dela mam. Do tega mau mi je kaplan (Jožef Sakovič) dosta pomago pri urejanji Kalendara. Nauvi mi ne more pomagati.
Zatok prosim Vas, gospaud Püšpek, dopüstite mi, ka nemo več urednik Kalendara. Če sé moj nauvi kaplan navči slovenski, pa de mi pomago pri pisanji pa urejanji Kalen-dara tö, té pá prej kvzemem urejanje. ” (odlomke prevod. Škofijski arhiv, AC 4212/1905)
Dr. Franc Ivanocy več nej prejkvzöu urejanje. Od 1907 do 1919 je biu urednik Kalendara Jožef Klekl mlajši, od 1920 do 1941 Jožef Klekl starejši, 1.1942 in 1943 Matija Balažic, 1. 1944 pa Franc Kolenc.
Marija Kozar
70. rojstni den
Gda človek zadobi sedemde-set lejt, tau je že buma lejpo in veselo. V Andovci Klošin Mariš neni, gda so tisti zranjek gor stanili, so ranč nej vedli, ka čaka na njé te den. Tau so vedli, ka majo rojstni den, depa tau, ka cejla držina pride pozdravlat pa njim takšni Sto
sam taličila. Mlajši pa sneje so dočas že Stole vtjüp djali, djesti je na stauli bilau. Tau so že oni gotovo z daumi prinesli, več fele mesau, Sladko, pivo, vino, palinko, ka namisliti moreš, je vse bilau. Kaulek stoli nas je 18 bilau, vejš, ka tau ti ne morem taprajti, gda
Klošin Mariš z že polcojnirn možaum v mladi lejtaj
napravijo, ka tam vse gor bau od najboukše piti pa djesti, tau so si v senji nej brodili.
• Ka séje te den Zgodilo? »Tašo veseldje so mi mlajši naprajli, ka ti tau ranč ne morem taprajti. Nišče mi je nika nej ovado, samo mi je sin telko telefonero, ka pride z au-tobusom. Dja sam ga čakala pa sam furton tavö na okno gledala, gda pride Pitju, ka va šla v gauško delat. Gnauk samo Vidim, ka pred ramom štiri autondje stanajo. Vsi mlajši, sneje, vnuki, njini padaš-ke. Nej sam vejdla, naj od žalosti ali od radosti djaučem. V nevauli sam v malo ižo üšla, ka sé zravnam, pa sam nej vejdla, ka naj nasé dejam. Edno alo sam gora vzela, drugo
sam tisto vidla. Depa brodila sam si na moža, naj bi on Zdaj tau vido, naj bi on živo, kak je veselo bilau. Lejta pa lejta je tau bilau, ka na števanovo so njega tü pozdravlat Prišli, vsi mlajši. Zdaj so pa name pozdravlat Prišli, depa gda so večer taši!, tisto je trno Žalostno bilau. Pa sam Sama ostala. Tak sam cejlo nauč djaukala pa sam nej mogla spati, ka mi je tak žmetno bilau. Mlajši so mi prajli: »Mama, ne djauči, te bi mogla djaukati, če bi nigdar nej k tebi Prišli, Vejpa vsigdar te poglednemo pa pridemo.« Trno sam mogla djaukati, ka so si takšno ceringo naprajli mlajši, ka sam tau ranč nej brodila. Pravla sam njim, če mo živejla, po-
Porabje, 7. marca 2002
malek nazaj zaslüžim.«
•	Tisti den, gda ste gora stanili, ste si brodili, Baug moj kelko sam stara?
»Na tau ti nika morem prajti. Müva z bratom sva sé na sedmi mejsec narodila. Moj brat sé je vekši naraudo, depa dja sam trno mala bila. Nateltja, ka so mi že gvant zašili pa škrinjo dali naprajti na Verici, ka mrdjem. Pa vidiš, itak sam tü. Stari Bajzek pa Lo-venjak strica sta pa tau prajla, če dja živa ostanem, meni da-ta gazdijo. Pa sta prajla: »Naj eden keden živi, eden mejsec, sedem lejt - no Vejpa Zdaj že vendar ostane.« Tau sam pa dja tü prajla, če 70 lejt zado-bim, te že leko mrdjem. Gda sam pa te den gora stanila, sam si brodila, kak je tau lepau pa veselo, ka človek takšne lejpa lejta zadobi. Pa vejš ka, stari Brejznjak mi nej dau gazdijo pa Lovenjak tü nej. Njiva sta tak brodila, ka dja tak mrdjem, ka sam sé tak mala narodila, pa leko takšno norijo obečata. Na tisti den, gda sam sé narodila, so v Andovci ranč baur vozili. Mati so tü tam bili pa so sé mogli domau paškiti, ka je navola bila.«
•	Te 70 lejt vam je kak šlau, bili so žmetni pa žalostni cajti?
»Tak ti morem prajti, ka so bili dobri pa lagvi dnevi. Oženila sam sé 51. leta, edenmej-sac sva vtjüper bila pa so moža v vauzo odpelali, štiri lejta je tam bijo. Tista lejta so žalostna bila. Gda je od tistec domau prišo, sva na marof šla delat. Najlepša lejta sam pa v Andovci mejla, gdasam v krčmej delala 14 lejt. Tej so bili lejpi in veseU cajti.
Zdaj šest lejt, ka mi je mauž mrau. Zdaj so mi pá žmetni in žalostni dnevi. Ne morem sé taužiti, ka mam dobre mlajše, vsigdar mi pridejo pomagat, vse mi napravijo. Vsigdar mi pravijo, mama trno sé skrb mej. Hvala Baugi, v špitalaj sam ešča nigdar nej bila. Kak pa tadale bau, tau mo že vidli. Nika drugo neščem, tau bi rada zadobila, naj sé mi vnuki oženijo in mlajše majo. Ka gospodin Baug da, naj da, kak bau, tak bau. Boga molim pa vördjem, k meši Odim, drugo jev njegvi rokaj.«
Valerija Časar
4
Tiskamo se pa se kolemo
Predsednik Kučan obiskal Jordanijo
Predsednik republike Milan Kučan se je mudil na tridnevnem uradnem obisku v Jordaniji, kar je bil tudi njegov prvi obisk v kaki arabski državi. Na pogovorih z gostiteljem, jordanskim kraljem Abdulahom II., sta govorila predvsem o razmerah na Bližnjem vzhodu, pa tudi o dvostranskih odnosih in položaju na Balkanu. Predsednik Kučan je kralja tudi povabil na obisk v Slovenijo.
Avstrijski kancler na obisku v Sloveniji
Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel je pred dnevi obiskal Slovenijo. Pred enodnevnim uradnim obiskom je predsednik vlade Janez Drnovšek sprejel tudi predstavnike slovenske manjšine v Avstriji. Schuessel je ob obisku poudaril, da se Avstrija veseli, da bo s Slovenijo kmalu v isti družini, tako da se bosta lahko bok ob boku borili za obojestranske, pa tudi evropske interese. Slovenija, ena najbolj kvalificiranih kandidatk za vstop v EU, bo po njegovih besedah leta 2004, najkasneje pa 2005, postala članica povezave, v razširjeni uniji pa bo postalo pomembno regionalno partnerstvo po modelu držav Beneluksa, ki bo malim in srednje velikim državam omogočilo, da se bo njihov glas bolje slišal.
Rupel na turneji po Poljski, Litvi in Latviji
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel se je v okviru tridnevne turneje najprej ustavil na Poljskem, potem pa obiskal še Litvo in Latvijo. Kot so na pogovorih v okviru turneje, v katerih je bila sicer v ospredju širitev EU, poudarili Rupel in njegovi sogovorniki, ima Slovenija z vsemi tremi državami dobre dvostranske odnose, z nobeno izmed njih pa tudi nima odprtih vprašanj.
Pa te vöpride, ka včasin sami ne vejmo, Zakoj.
Mislim, vsi ste gledali te dni televizijo pa ste vidli, ka se je v Budimpešti Zgodilo, gda so edno bauto z bejlo tehniko oprli. Oprli so go pa so lüdam pred tistim na znanje dali, ka do nistarne stvari, televizije, računalnike itd. prej za poío-nja ali za frtau cejne odavati kak ovak pa v drugi bautaj. Te je pa na otvoritev (megnyitó) te velke baute telko lüdi vküp prišlo, ka so doj stavili pro-met (forgalom), policij a je nej mogla red naprajti. Nistarni so si prinesli gesti, piti, tej drugim je pa lagvo gratalo pa so je više glave naprej davali lüdje, naj je nekak rejši. Stoj bi Zdaj leko pravo, ka prej gestejo pejnazge. Nistarni so tak prajli, ka njim je vseedno, kakoli küpi j o - če njim je tista stvar potrejbna ali nej - samo naj nika pocejni leko küpijo. Tau je prej takša psihična stvar, ka sé prej človek etak-šoga reda veseli, kakšo srečo je emo.
Gestejo pa lüdje, sterim bi pa ja trbelo kaj takšega, če bi sé
Kmične blačine dejo po zraki, tak vögledajo, ka do včasin polejvale zemlo. Takšo vrejmen je, ka vert ešče pisa ne zažene tavö iz iže. Tri kaule, s sterimi sé vozi cirkus, dejo po poštiji pa iščejo mesto, gdej si leko počine mara pa lüstvo. Z edni kaul sé trno čemerasti glas čüje. Oče sé kori z mlajši, ka so nej dosta pejnez prislüžili, nej so tak špilali, ka bi sé lüdam vidlo. Edenajst ji je pa že vsi v cirkusi delajo, si krü slüžbo. Velki, menši pa eštje menkši bratje pa sestre. Bilau je eštje edno dejte, najmenkše, tri mejsece stari pojbič, po imeni sé je zvau Janček. Trno lejpi pojbič je biu, s kodrastimi vlasami, ridjavimi očami, lepšoga bi nej mogo nišče namalati. Mauž sé je z ženov dosta ko-rijo, ka sé vsigdar samo z detetom spravla, v cirkusi pa
njim nej trbelo tiskati pa tam klati. Povejmo kakšni držini, stera ma šolsko deco pa bi nücali računalnik. Samo ka tau starišje njim ne morejo küpiti. Zdaj bi pa bila prilika. Prej cejlo leto nika posebnoga ne küpijo, prišparano majo 100 gezero forintov, tau prej Zdaj ponücajo za računalnik. Ge bi tau samo tak bilau. Žau, nej so sé mogli vcuj pritiskati. Pa te so bili takši, steri so vcuj Prišli pa so si nut v kaulice spakivali, ka so mogli pa so že v bauta ponüjali takšim, steri so nej mogli do toga blaga pridti... Depa več nej za telko, za kelko so oni dobili. Šejft je cejli svejt!? Strašno, kakši smo nistarni lüdje. Od vsakše stvari vleče-mo hasek, nika nam ne dojde. Ne smili sé nam niške nej, samo naj ge mam, drugi pa naj dela, ka šké. Fejst smo pokvarjeni pa s toga sé vendar več ne zavračimo vö.
Od toga mi je nika napamet prišlo. Tak pred petnajstimi, šestnajstimi lejtami, gda je tau šega bila, sam ojdla po Rüšili. V Moskvi smo sé zdrža1
nika ne pomaga. Tau dejte je oči preveč na pauti bilau, ranč ga je nej Sto videti. Ženi je zapovedo, naj tau dejte ni-kan vkraj spatjiva na veke. »Če nika ne narediš s tem detetom, vas tü njam pa sam odidemgo svejti,* sé kori z njauv. Ženska jauče, srce sé ji malo ne razpauči od boleznosti: »Jassam mati, edenajstmlajšovsamgo-ra:zranila, kak bi leko vkraj od sebe ličila ali zapravila dvanajstoga, najmenkše ga, najbola lüblenoga?* Cajt je kratek bijo, mauž je pravo, če dejte tü najde, gda nazaj pride, ga sam zapravi. Mati vzeme dejte, ga zravna, eno kaštülo z nikšimi rokami vöobleče pa dejte notri deje. Na kaštülo je napiše njegvo menje: »Janček«. Kaštülo odnese k slejdnjoj iži v vesi. Nej daleč od rama najde küp pejska, v pejsek
vali nistarne dneve pa smo vse kaj poglednili. Pa te, kak je turist, nika šké za Spomin domau prinesti. V Moskvi sam sé v najvekšo bauto, v GUM nut zmejšala. Sto je v tauj blagovnici nej odo, ne more si zmisliti, ka je tau bilau. Tak je velka bila, kak pau našoga Varaša, znautra so redne poti bile, odavati so vse, ka nasvejte leko človek vönajde.
Gda sam sé že pau dneva tam nut mejšala pa sam do vrat, na stere sam nut prišla, samo tak zavadila, ka sam pitala, te sé je nika takšoga Zgodilo z menov, kak sé je etognauk godilo v Budimpešti. No, te sam v svojom živlenji nika takšoga čütila, ka pred tistim pa po tistim nigdar nej. Mislila sam, ka ge več po našom lejpom Vogrskom rosagi nigdar nemo ojdla, Zdaj tam „crknem”. Ne hejcam sé! Dvej, tri gezero lüdi sé je tis-kalo nut na vrata, ge pa kelko tavö, telko nazaj pa sam že nej po svoji nogaj ojdla. Gnauk so me k nikšoj grajki
edno lüknjo skopa pa dejte s kaštülov notra deje. Tak go srce boli, ka si misli: »Naj bi raj bila tau moja slejdnja vöra!* V cerkvenoj törmi sé zglasi zvon, angelsko pozd-ravlanje zvoni. Ženska sé prekriži, svojo dejte izroči, aldüva materi božji, naj ga skrb ma ino pomaga, če živ ostane.
Familija je tadala odišla v drugo ves, dosta lačni lamp je mejla, trbelo je pejnaze slüžili.
Vertinja od slejdnjoga rama je šla po drva na drvotino,' ka je stejla peč küriti. Te pa čüje, ka nin dejte djauče. Dé pa išče, gnauk samo vpamet vzema, ka iz pejska nika bejlo vöstoji. Gda odpre škatü-lo, vidi, ka je dejte že vse sivo od djauka pa mraza. Dejte domau odnese, ga v postelo deje, ma mlejko seg-
vcuj stisnili tak, ka me je eden sodački predjen rejšo, ovak bi ja tam ostanila. Pa so ranč tak tavö nosili lüdi na friški ' luft, kak so delali v Pešti etognauk.
Dobro poslüšajte, Zakoj so sé | tej lüdje etak tiskali! Sami bi j nigdar nej vönajšli. Zatok so sé tiskali, ka je eden tovor-njak friške, fal klobase pripelo. Oni so gvüšno rejdko Prišli do friški pa fal klobas, zatok ji je človek eške nikak razmo. Depa kak naj razmej Peštare, steri so sé tiskali, drli, bili za takšne stvari volo, j stere so njim leko ka sploj nej j potrejbne. Leko, ka nam je tau, ka če kaj fal odavajo, te i moramo küpiti, tak v krv prišlo zdanji paustau lejt, ka mo ešče dosta cajta nücali, j dočas sé navčimo, ka sé pri nas vsigdar vsepovsedik vse dobi.Patautü,kafalkipüvati j je nej najbole fal! Vejte, ka pravijo Ejnglendarge? „Nej- ] smo tak bogati, ka bi leko fal kipüvat”
I.B.
rejepaganakrmi. Medtejm staupi mauž v ižo, žena ma kaže dejte pa ma pravi, gde ga je najšla, pa ime na kaš-tüli »Janček«.
Te sta šla pa prosila dühov-nika, naj vöoznani v cerkvi, leko ka sé stoj zglasi, ka je dejte njegvo. Prosila sta notaroša tö, naj mali lapecvöz- I bobnjari po vesi. Nišče sé je ] nej glaso. Dühovnik njima j je tak pravo:» Viva nemata mlajšov, vzemite tau dejte za svojoga pa ga gora zra-nita. Tau je dar vama od \ gospodnoga Boga.* Mauž j pa žena sta poslüšala dü- 1 hovnika tanač, dejte sta za j svojoga vzela. Vrto je bilau pa flajsno, dosta veseli vör je 
spravilo starišom.
(sé nadaljuje)
Ema Sukič
Istinske živlenjske zgodbe
Mali J a n če k
Porabje, 7. marca 2002
5
„Dom in božji mir sam si najšla v Števanovci"
Porabje sé je sploj spremenilo. Dosta hiš so lüdje začali, so odišli z vesnic bauk-ši Žitek iskat. Naša krajina, narava je pa ostala takša, kak je bila, če rejsan največ zemle več ne delamo. Bre-govi pa ravnina, gaušče pa doline so pa tüj pa so čüdo-vitno lejpe. Ne vejm Zakoj, ge sé vsigdar Vüpam, ka sé Slovenci gnauk samo domau znosijo, če drugo nej, vikende zidat.
Nistarni lüdje z daleča so pa na prvi pogled gorprišla kak čüdovite lejpo je naše Porabje. Zdaj vam edno takšo žensko nut pokažem, stera sé je na prvi pogled »zalübila” v našo krajino. Za sebov je njala Avstrije, velki Varaš Graz. Ta ženska je Re-nata Lafi, z njauv4© njeni živlenjski partner Herbert Kulma. Renata je Slovenka, mlada lejta je preživela v Maribori.
• Renata, kak seje tau Zgodilo, ka si ti es najšla v Šte-vmovce-Otkauvce pa si si tüj küpila hišo?
Jaz sam sé dvej maštriji včila, Znam šivati tü. V Grazi sam šivala pa iz Jennersdor-fa je bila edna ženska, steroj sam Šivala. Rejč do rejči pa je prišlo do toga, ka je ona prajla, ka na Madžarskom prej leko fal hišo küpi. Tam v Grazi sam vlažno stanovanje, lakaš mejla, nejsam pri najbaukši zdravje rada bi sé rejšila iz tistoga. V Avstriji sam pa nej mejla možnost, da bi si drugo stanovanje ali hišo küpila, etak sam pa gratala radovedna, kak bi bilau, če bi rejsan tüj küpila hišo. Najoprvin so me iz Vav raša nisterni pelali pa pokazali nikši stari ram. Tisti sé mi je nej vido. Te so mi pa po tistom prajli, ka geste edna hiša, na polonja zozidana. Poglednila sam go pa smo jo
küpili. Ka je Zdaj že etak lej-pa postanili je najino delo s Herbertom nut. On tü dva-ujo maštrijo zna, je zidar pa mizar tü. Dosta, dosta dela je spadnilo, depa Zdaj je že sploj dobra. Pa nej sé mi je samo hiša vidla, liki tau najbole, ka sam zvedla, ka tüj
Slovenci živejo. Tau me je strašno vleklo es.”
•	Kak Mjpprpmjajjna tau, kak so te lüdje sprejeli tü?
„Zelo lepau so me sprejeli. Lepše si ne morem želeti pa sam nigdar nej senjala, ka geste takšo tü na svejti. Na začetki pa gnes tü mi prine-sejo vse. Dobila sam flanco, kreda pauv, djajce, gobe, vse, ka si je zmisliti. Pa so mi pomagali vse. Tau nigdar pa nigdar nemo mogla pozabiti.”
•	Od tebe sam čüla, ka si pred tistim, kak si prišla v Avstrije, živela v Maribori. Kakša so bile tvoja mlada lejta?
»Žmetno mi je misliti na tista lejta. Doživela sam veliko razočaranje (csalódás). Oča mi je pijani bio, mati sé je drugič oženila, jaz sam sé pa tak tepla. Oženila sam sé, dva deteta sam zgibila, mož me je püsto za druge ženske volo. Sploj kesnau, že v 51. leti sam zadobila tau, da sam srečna, da mam želo dobroga živlenjskoga partne-
ra. Na gnes pa sam tüj v Števanovci, mam svoj daum, mir. Sam sploj srečna. Poleg mene je Sploj dosta dobri lüdi, kak povejmo Joška bači pa vsi drugi. Tüj je božji mir, Zmerom opravlam svojo delo, pauvam svoje lejpe rauže pa vse drugo si tü Sama pri-
pauvano
•	Dosta Odim po kakši prireditvaj ji Števanovcipa tebe vsigdar tam Vidim. Depa nej si samo navzauča, liki aktivno pomagaš tü. Zakoj?
„Če kaj geste v vesi, v tejm mam strašno veselje. Herbert tü tak pravi, ka je on v svojom živlenji eške nigdar nej doživo kaj etakšoga. Pa te sam-ge tü edno šego prinesla v ves. Od božiča do no-voga leta sé vzemem pa vuž-gem edno svejčo, z njauv dem od hiše do hiše, če me sprejmejo, njim vse njigve stvari blagoslovil Ovak sam tü verna ženska, redno Odim k meši, v cirkev.
Odim redno, Zdaj že tretjo leto na slovenski ples tü, ka je zame sploj lepo. Etakšoga reda s seov vzemam svoje najbaukše padaše, sosede pa spoznance.”
•	Nika sploj lejpoga sam eške zvedla od tebe. Prej si svojoga soseda pa spoznana žensko vleti vküp spaki-vala pa odpelala na leto-
vanje (nyaralás). Zopojdli ste morje, Turčijo (Törö-kország) pa si njim vse ti plačala. Zakoj?
»Tau je tak. Oni meni vse po-morejo. Pa gda kam ojdimo, so ranč tak kak ge, plačajo mi, ka je pa najbole važno, na pomoč so mi. Njim Herbert tü vse kaj pomore tam, gde je potrejbno pa za tau ne prosi pejnaze. Tak smo kak edna dobra držina.”
•	Znam, ka si Slovenka. Dobro pa znamo vsi, ka mi, Porabski Slovenci dialekt (nyelvjdras) gučimo pa gor na tau eške tak, ka skurok v vsakšoj vesi malo ovak. Razmejo tebe naši lüdje ali si sé že ti tü malo vcuj vzela k našoj rejči? „Če bi jaz tak govorila, kak povejmo v Maribori, nej bi sé trüdila vöopitati kakše reči, nej bi sé trüdila sé tiste Teči navčiti pa je-nücatr, bi buma žmetno bilau. Dosta sam sé navčila in sé trüdim po vašom govoriti. Na gnes že nemamo nikše probleme, pa sam tau tü napamet vzela, ka so oni od mene tü kaj prejk vzeli.”
•	Kak ti gledaš na »svojo ves” Števanovci-Otkauvci? Ka misliš, ostane Živi naš slovenskijezikpo tej vasnicaj ali pa nej?
„Sam eške malo lejt v Števanovci, dapa nikak ne razmejm, Zakoj je tau, da mladina ne guči svoj materni jezik. Gvüšna sam, ka so tüj nikši globki vzroka depa ne vejm, kakšni. Žalosti me, ka mladina vse menje poštüje vse, ka je slovensko. Gestejo prireditve, gde čüjemo od dece tü slovensko rejč, depa v vsakdanešnjom živlenji je nikak tak, liki bi je sram bilau gučati. Če de etak naprej, sé zgübi te lejpi Porabski jezik. Lepau bi bilau, če bi nej mejla jaz pravico.”
I. Barber
Zadnjič zasedala Skupščina
16. marca je pred aprilskimi (7.- april) volitvami zadnjič zasedala madžarska Skupščina. Opozicijske stranke so preprečile spremembo me-dijskega zakona. Predsednik države Ferenc Mádl je pozval vse stranke, naj v predvolilni kampanji upoštevajo človeško dostojanstvo.
Dvojezični krajevni napisi
Na pobudo Generalnega kon-zulata R Slovenije v Monoštru je Mestni Svet občine Monošter sprejel sklep, da bo mesto označeno z dvojezičnimi krajevnimi napisi, poleg madžarskega imena Szent-gotthárd bo na tablah tudi slovenski naziv Monošter. Prav tako bodo postavili tudi kažipote z avstrijske in slovenske meje.
Ali bo v Andovcih spet trgovina?
V Andovcih, najmanjši vaši v Porabju, so 1.2000 zaprli vaš-ko trgovino, kajti pod takšnimi pogoji ni bila donosna. Potrošniška zadruga je stav-bo dajala v najem podjetni-kom, ki v vaši z manj kot se-demdesetimi ljudmi nišo zaslüžili niti najemnine. Pred kratkim je zadruga z darilno pogodbo predala stavbo andovski samouprava ki išče podjetnika, ki bi vodil trgovino. Pogoji so sevedaugodnej-ši, kajti od podjetnika ne zah-teva nejemnine.
Programi/ prireditve
•	10. marca organizira Kul-tumoumetniško društvo Jožef Košič v Bogojini prazno-vanje dneva žena. V programu bo nastopila tudi gledali-ška skupina iz Števanovec z igro »Če je glava naura...«.
•	17. marca prirejajo gledališko popoldne v Slovenski vesi. Z najnovejšo igro z naslovom Krčma sé bo predstavila gledališka držina Nindrik-indrik.
Porabje, 7. marca 2002
6
Čüdovit izlet v občini Gornji Petrovci
26. februara, v lejpom „sprto-lejšnjom” vrejmeni je gorenjosenička osnovna šaula čüdovi-to lejpi den zadobila na ekskur-ziji, stero je organizirala z drügi kraj granice Osnovna šaula Gornji Petrovci. Te den je na seničkoj šauli eštja zvonec bola veselo cingo, Vej pa mlajše pa lerence nej k vöri za včenje zvau, litji na avtobus, steri sé je od tistoga karažnoga mlašečoga žuborenja žlakoma potačo cejli den. Leko, ka si je stoj brodo, ka je naš bus zablaudo, gda sé je od šaule napauto prauti mejnomi prehodi Gorenji Senik-Martinje. Dapa nej! Martin Ropoš, župan vesi, je bio tak „vrli”, ka je posebno dovoljenje sproso za avtobus, etak nam nej trbelo zamansko kraužim kak mački vraučo kašo. Stariške so tü vse dobroga vküp spakivali svojim mlajšom, etak so skaus leko djeli, pili, nisterni kartalitü.
Gda smo sé pripelali do nauve šaule v Petrovcaj, smo sé tak počütili, kak če bi Prišli v kakšo palačo, tak je velka, lejpa pa modema. Pa tista prijaznost, kak so nas ravnateljica, lerence, školnicke, mlajši sprejeli, gor prijala je pa leko postav-lena za peldo. Pri nji so Zdaj počitnice pa sé njim döjn nej vnaužalo cejli den kaulek nas skakati, nas sprvajati. S stolov je pa samo mana falila, telko vse dobraut je bilau gor. Ravnateljica Danica Čeh nas je s toplimi rečami pozdravila, v imeni vsej nas pa gučo župan Martin Ropoš. Te štja tisti lejpi petrovski kulturni program, gda nam je zaplesala folklorna skupina, plesna skupina, pevski zbor zapopejvo v spremlja-vi svojoga učitelja, recitacije itd. Tak smo sé dobra meli, ka če bi nas tak na fajni nej opo-zauro g. Aleksander Ružič, steri je cejlo ekskurzijo Vodo, ka sé napautimo, bi štja vejndar Zdaj taum bili. On vči zgodovino, geografi, ka sé je fejs poznalo, vej nam je pa telko zanimivoga pripovedavo cejli den, ka bi cejle naše novine nej dojšle za tau. Etak vam samo na kratko povejm ta, ka vse smo leko vidli v občini Gornji Petrovci.
„Živi stik z besedo..."
„ Od šaule smo sé pelali k cerkvi Sv. Anev Boreči. Tau je ka-toliška cerkev, štera je po mnenji našoga zgodovinara Jožefa Košiča bila napravlana že 1137. leta. Tü so nas čakali župnik Ivan Camplin. (Hvala Vam gospaud Camplin!)
Te smo sé opravili v ves
vseeno dojprivezali. Tebalon je, gda so ga doj püstiti, biu v premeri mogouče200metrov velki. No, lidge so njima pomagali. Seveda sta njiva opra-vila svoje meritve, za znanost velko pripomogla, tau sé gnes den mogouče tak šté, kak da bi biu polet v vesolje (űrrepülés). Vtau malo ves sé je na drügi den natrlo več kak 3000 lidi. Mala ves Ženavljeje s tejm dogodkom po cejlom svejti gratala znano in zatau smo sé v občini Gornji Petrovci odlaučili, ka de 18. avgust občinski svetek. V té na-meu smo dali postaviti en ba-lon, ka predsta-vlja vesolje (vi-lágurt), v šterom je štja en mali balon notri. Je pa tau bi-
ganjo mlin. Gnesden te mlin bola v turistične namene dela, kukarčno melo pa pšenico pa žito mela in drüge stvari. ” Žmetno smo sé poslovili, ka smo meli dobra djüžino pa eštje Turistično drüštvo Vrte-nek z muzikant je z nami bilau. Od mlina smo šli v Križevce, v drügo najvekšo ves v občini. Taum smo si poglednili moderni nogometni stadion, gde špila nogometni klub Križevci. Špilajo v 3. slovenski ligi in majo eno najbaugšo igrišče v Sloveniji. Na tom igrišči so sé že držale državne, meddržav-ne tekme.
„Zdaj mo pa šli k enomi steromi drejvi, ”je nampravo vö-dič, pravimo njemi orjaški kostanj Je blüzi 700 lejt star in ga deset lidi mora kaulik prijati, tak velki je pa stotin-ski. Popodnevi mo pa ške šli v evangeličansko cerkev. V naši občini je verska skupnost nekak na pau deljena, vejndar nego nikši nasprotij in lepou mirno eden z drügim Živemo. *
V evangeličanskoj cerkvi nas je
Ženavlje. Tam stoji eden spomenik, balon, šteri znama-nüje Spomin na pristanek (leszállás) znantsvenega ba-lona z belgijskima znanstve-nikoma. 18. avgusta 1934. leta sta sé zazranka v sedmoj vöri v belgijskom glavnom Varaši Briiselzdignile z enim velkim balonom znanstveni-kaJizika z namenom, ka nad 10 km višini raziščeta mag-netna valovanja, ultravijolič-ne žarke in sončno sevanje (10 km feletti magasságban kutatják a mágneses hullá-mokat, az ibolyántúli suga-rakat és a napsugárzást). Za-hodni zračni tokovi (nyugati légáramlatok) so pa te balon zanesli nad Porabje in Goričko. Prauti večeri v 7. vöri sta mogla že pristati, ka sé zrak začno ohlajati (Vaditi) in je balon začno dojpadati. In tak ste zasilno pristala (dola Stavila na zemlau) v Ženavlaj. Velkeprikazni so sé lidge fejs postrašili, vendar so bili telko močni, ka so njiva z raužami, štere sta njeva dojpüstila.
laupostavleno 1997. leta, gda je biu praznovani prvi ob-činski praznik. ”
Iz Ženavelj smo sé pelali do Lenarčičovoga mlina.
„Mlin na vodau vNeradnovci je lepau obnovleni. Tau je mlin gospauda Lenarčiča. Je paposebno značilno^ tau, ka je lejpo okolica pa lepou napravleno. Notrije mašin, šteri je poganjo mlin v časi, gda je vode bilau premalo. Tau je ene vrsteparni stroj na tejmi plin. Lejs séje segrejva in tisti plin je te gnau te mašin in po-
čakala gospa Jana Kerčmar, od stere smo zvedli podraubnoma, ka je razlika med kato-ličanskoj pa njivoj veri, kak leko pridobijo svoje mlajše, odrasle za redne vernike, ka je razlika med cerkvi itd. Gospa je bila tak prijazna, simpatična, ka dam valati, ka mlajši radi odijo na verouk, k božji slüžbi... pa go baugajo.
Po tejm smo sé napautili na šaulo, gde so nas küjarce s takšnim žmanim obedom čakale, ka mi ške Zdaj sline vküp skau-čijo.
Porabje, 7. marca 2002
Ne smejm pozabiti, ka nas je •velko poštenje doseglo s tejm tü, ka sta cejli den z nami bila predstoječa Zavoda za šolstvo v Murski Soboti Irena Kumer pa župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, šteriva, vejmo, ka mata od toga dosta vekše brige pa sta si döjn vzela čas za nas.
Kak je prišlo do toga, ka sta sé te dvej šauli, vala Baugi, povezali, kak sé je posrečilo prvo srečanje, kašo vöj-panje leko mamo tadale, smo zvedli od gospe ravnatelji^ Danice Čeh.
„Na pobudo obeh občin, občine Gornji Petrovci in občine Gornji Senik, smo že v lanskem šolskem letu sklenili, da bomo naprej sodelovali. Tako smo za prvo srečanje načrtovali ekskurzijo po občini Gornji Petrovci prav z namenom, da našim bodočim sodelavcem, partnerjem najprej predstavila občino, iz katere smo, v ka-teri živimo in delamo. Meni-mo, če nas bodo poznali, bomo tudi potem lažje sodelovali. Ekskurzija, mislim, da je uspe-la, glede na prvo srečanje, ra-zumljivo, da so učenci še neko-liko zadržani z obeh strani, da še nišo navezali prav stikov. Verjamem pa, da to bo, na bo-dočih srečanji prav gotovo. Goričko narečje je želo sorod-no porabskemu narečju in me-nim, da sé bodo učenci lahko res sporazumevali v tem jezika veliko težje bo verjetno v knjižni slovenščini, ker je učenci iz Porabja ne obvladajo tako kot naši učenci. Živi stik z besedo, s slovensko oz. nareč-no, je pa tisto najpomembnej-še, kar lahko človeka usposobi, da sé potem zna naprej pogo-varjati. Torej, človek mora dobiti priložnost za rabo svojega jezika in ga potem seveda tudi lahko razvija, nadgrajuje naprej. „
V imenu vseh udeležencev, hvala vsem, ki ste nam omogo-čili ta lep dan! Nasvidenje v Porabji
Besedilo in posnetke Klara Fodor
7
Pripovejst! iz Črnoga tauga
Po tistom, ka so sé vse čaralice in vsi čalejrge zalübüi in zoženili, je grato Čmi laug vcejla prazen. Prazen pa je grato za toga volo, ka so vsi nouvi srečni pari odišli na medene mejsece. Tej medeni mejseci so bili plini lübezni in tople sreče. V Črnom laugi pa je bilou vcejla nači. Takšen prazen in brezi zvrčarske meštrije je grato čistak takši laug, kak vövidi vsikši laug. Dapa tou je trpelo samo kakši šest ali sedem dni.
Tisto velko gostüvanje je preminoulo. Vse sé je pogejo in vse sé je spilou. Samo čaralica Bodikaj je ostanola Sama, brezi moža. S punim črvom in takša cejla zman-trana sé je doli legla pri starom črnom peni in spala dugi šest dni in šest noči. Gda sé je zbidila, sé je mujla v čmi mlaki. Neje minolo šest ali sedem minut, že jo je zgrabo najdukši dugi cajt. Ške bole na šurko jé žáčáia zejvati in sé čemeriti na vse zalüblene in na nouvo ože-njene. Tak prekleto samo so jo pistili v njihovom Čar-nom laugi. Tej njeni čemer je najprej biu samo njeni. S čemerom pa je tak, ka ga tejlo in glava nešketa samo zase. Zato sé je pomalek začo zlejvati,vö iz čaralice Bodikaj. Zgrabo sé je za tiste bole droubne drejve, že včasi po tistom pa za tristo lejt stare bükve in za njihove brate raste. Čemerasti vijer ji je začo vugibati. Drejve so praščale, listje sé je sipavalo z nji, kak če bi na zemlo začo leteti zeleni snejg. Bodikaj je vö iz sebe spistila še več čemera. Čemerasti vijer sé je zdigno nad Čmi laug, sé potegno nad dolino, tam pase Spüsto med rame. Dapa tam je več nej besno, liki tak pomali fudno skouzi lüknje v streji. Gda je prišo med lidi, so sé vcejlak vöminili.
-Tak! Zdaj sam
čistak Sama v toj krajini in de vse ranč tak, kak mo ge Bodikaj stejla. Mene sé je lübezen nej prijala in od toga mau sé lübezen nede prijala nienoga človeka v ' tojdolini!
Vörvali ali nej, dapa rejsan je tak bilou. Nagnouk so rami gratali takši kmični pa ladni. Lidge so se vse začali trno čemerasto gledati med seuv. Najbole zalübleni mladi podje pa dekline so se nej več marali poglednoti. Tisti stari lidge, ka so že več kak pou žitka vküper bili, so se 
več nej mogli trpeti.
Ge sam čaralica Bodikaj, naj lübezen vujde vkraj! Tak si je trno čemerasta spejvala nad dolino. Neje minoulo pou dneva pa so sé že v vsikšoj vesi vsi med sebov korili, kak če bi bili najvekši neprijateli. Čaralici Bodikaj sé je tou trno lepou vidlo. Tak sé njoj je vidlo, ka vö iz sebe spistila ške več čemera. Lidge so že začali v rokej gemati tapače in vile. Sto vej, ka bi bilou, če bi nej ranč te prišo v tou dolino talejr Dobravola. Sto vej, ka bi bilou, če bi nej Dobravola ča-ralico Bodikaj pogledno fejst globoko v oči in bi nej v tisti njeni čemerasti očaj vužgo edno drouvno iskro. Ta iskra sé je vužgala v njegvi očaj tö. Iz nje je grato to-peu ogenj, steri je biu nika drugo nej kak pa lübezen. Dobravola in Bodikaj sta sé zalübila ške prle kak pa si čalejrge in čaralice pred njima. Brž sta sé popaščila v nouvi Žitek, paščila sta sé poiskati čalejrskoga krala Vodislava in njegvo kralico Zarivano, ka jiva kak najbole brž oženiti Vcejlak sta pozabila na cejli čemer tam vdolini.
Dapa čemer je tak brž odišo, kak je prišo. Žena je poglednila moža, pojep dekUno, sosedica sousedi Eden drugomi so sé nasmejali, ške dugo po tistom pašo nej mogli razmeti, ka sé je sploj godilo.
Milivoj Roš
Zveza Slovencev vrtcem in šolam
Šolsko leto 2001/2002 se je že prevesilo v drugo polovico, vendar do junija je še kar nekaj časa, da za vrtce in šole pripravimo tudi v okviru pouka slovenskega jezika kaj zanimivega. Dolga leta so to bila recitacijska tekmovanja. Ta oblika je danes nekoliko preživeta, zato sva s Klaro Fodor, sekretarko Zveze Slovencev, razmišljali v malo sodobnejšo smer. Cilj takih dejavnosti je seveda dodatna možnost učenja slovenskega jezika za najmlajše, pa tudi razvedrilo in pridobivanje novih vedenj, obenem pa sodelujoči pridobijo še nagrade. Za tekoče šolsko leto sva dorekli dve dejavnosti, ki ju bo podprla Zveza.
ZA VRTCE bomo pred velikonočnimi prazniki povabili članice kulturnega društva Čep-Čepinci, TokraTT gornjeseniški in števanov-ski vrtec. Gostje bodo malčkom in vzgojiteljicam pokazale, kako se izdelujejo velikonočni okraski, pri-
pravljajo pirhi in drugo. Seveda se bodo pogovarjale slovensko. Za slovensko-veški in monoštrski vrtec pa načrtujemo takšen obisk pred božičnimi prazniki, seveda z božičnimi okraski. O vseh podrobnostih se boste pogovorili s Klaro.
ZA ŠOLE pa še v tem šolskem letu načrtujemo izvedbo kviza, kjer bi naj sodelovale vse narodnostne šole. Ker je dobro, da učenci najprej spoznajo svojo neposredno okolico, bo to Kviz o Porabju. Vse, kar je potrebno, boste pravočasno izvedeli, zdaj pa le na kratko: kviz bi izvedli koncem aprila. Literatura, ki jo morate obvladati, je knjižica Vse o - Slovensko Porabje, ki jo boste dobili na šole. Po dogovoru z učitelji, bi naj sodelovali učenci od'5rdo 8. razreda paTudT srednješolci. Vsaka šola - to se bomo še dogovorili - bi naj imela vsaj eno ali dve ekipi. Seveda načrtujemo, da bo to vesela in sproščena
prireditev, zato se ni potrebno nič bati. Poskrbeli bomo tudi za dobro vzdušje in zabavo. Učitelje pa prosimo, da učencem pomagajo pri pripravah, saj le-ti ne morejo biti prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Razen vprašanj iz omenjene knjižice bodo še kakšna zabavna jezikovna vprašanja, jezikovne igrice in še kaj bomo dodali. Učitelje bomo v kratkem o vsem podrobno obvestili. Za zmagovalce bomo poskušali pridobiti vabljive nagrade, pa tudi tisti, ki jim bo do zmage malo manjkalo, ne bodo ostali praznih rok.
Upamo in želimo, da bo takšna oblika dejavnosti v slovenskem jeziku zaživela, obenem pa poskrbela za novo obliko motivacije za učenje slovenskega jezika. Prav tako želimo, da sodeluje čim več učencev kot tudi učiteljev. Prav gotovo bo vsem v korist.
Valerija
Na osnovni šoli Kuzma so že četrtič pripravili mednarodni tabor ljudske obrti z naslovom Od semena do platna. Prvič so izdelovali rože iz papirja, na drugem so delali izdelke iz koruznega ličja, lani so spletali košare iz vrbovih šib, tokrat pa je 30 osnovnošolcev z goričkih osnovnih šol in tudi iz Porabja (tako gomjeseni-ške kot števanovske osemletke) spoznavalo skrivnosti postopka, kako iz semena priti do lanenega platna. Ženske iz Ižakovec in Sobo-čankaDaniela Topolovec, ki si z ročnim tkanjem služi vsakdanji kruh, so jim to v praksi tudi pokazale, ude-
leženci pa so se tudi sami preizkusili na velikih statvah, s pomočjo posebnih okvirjev oziroma glavnikov pa so izdelovali majhne tapiserije, torbice, denarnice, zapestnice in še kaj.
Porabje, 7. marca 2002
Člani kulturnega društva »Vrtanek« iz Gornjih Petrovcev na Slovenskem plesu«
Za bogat srečolov na Slovenskem plesu so prispevali:
Z Madžarske: Državna slovenska samouprava; Slovenske manjšinske samo-
uprave Andovci, Verica-Rit-karovci, Števanovci, Mono-šter-Slovenska ves, Saka-lovci, Dolnji Senik, Gornji Senik; Podjetja Fiat-Opel, Sariana, Vendtex; Trgovina
Karoly gazda; Panzion Ružič na Verici; posamezniki Laci Korpič, Ana Unti, Alojz Hanžek.
Iz Slovenije: Tovarna Mura, Pomurske mlekarne, Ra-
denska-Diana-Zvezda, Ga-lex, Pomurska banka, Radio Murski val, Solidarnost, Radgonske gorice, Radenska, Ilirija-Vedrog, Terme Lendava, Zdravi-
lišče Moravske Toplice, Občina Puconci, Sadjarstvo Smodiš, Cvetličarna Mojca iz Bodoncev, družina Sever iz Šalamencev.
Vabilo
Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabi na praznovanje ob dnevu žena,
ki bo 10. marca, ob 14. uri v Slovenskem domu v Monoštru.
Program:
-	otvoritev grafične razstave Antona Buzetija,
-	predstavitev mladinske pripovesti Ferija Lainščka Pojep na dejdekovom biciklini,
-	predstavitev porabske pesmarice Franceka in Dušana Mukiča Füčkaj, füčkaj fantiček moj.
S porabskimi pesmimi bodo pozdravili vse ženske
-	moški člani MePZ Avgust Pavel,
-	harmonikar Laci Korpič,
-	avtorja Franček in Dušan Mukič.
MEGHIVO
A Magyarorszagi Szlovenek Szovetsege szeretettel meghtvja Ont 2002. mdrdus 10-en 14 orakor tartando Nonapi rendezvenyere.
Program:
-	Anton Buzeti grafikus kiallitasanak megnyitoja,
-	Feri Lainšček ifjusagi regenyenek - Kisfiu nagyapa kerekparjan - bemutatoja,
-	Mukics Ferenc es Mukics Dušan Fiičkaj, fiičkaj fantiček moj cimu daloskonyvenek bemutatoja.
A nonap alkalmabol a lanyokat es asszonyokat a
-	Pavel Agoston enekkar ferfitagjai,
-	Korpics Laszlo harmonikas,
-	Mukics Ferenc es Dušan koszontik rabavideki szloven nepdalokkal.
Tau je drügo
Mali Pištak je velki štrik. Etognauk je njegvi saused Peter pred krč-mauv stau s svojim konjom, pa gda je Pištak vido, ka Peter v krčme) špricere požira, je z njegvi kaul doj vzeo Petra güžino pa go je konji polago. Gda Peter vö na dvera stapa, vidi, ka mali Pištak z medom namazali krü dava konji. Ma etak pravi: »Pištak, ti si pa ja dober pojep. Svojo güžino ta daš mojomi konji. Gvüšno, ka sploj rad maš živino.«
Mali Pištak pa etak: »Ka pa ešče nej! Te krü sam ge doj z vaši kaul vzeo.«
Peter pa Zdaj etak kriči: »Ti tepaš! Vej je pa tau moja güžina bila.« Pištak pa: »Ja, vaša je bila...«
Nej ga Sto prestrašiti
Inda svejta sé je Zgodilo. Grofa sin sé je v Varaša včijo pa ga je slüž-benik od starišov gor poisko. Mladi gospaud ga pita: »Ka je nauvoga doma?«
Slüžbenik pa: »A, nika nega nauvoga, če samo tau nej, ka je naš pes Bodri zgino.«
Mladi gospaud pa: »Ej, ej, Bodri, tisti lejpi velki pes? Ka ma je pa bilau?«
»Ge tak mislim, ka je sploj dosta mesa pojo iz tisti štiri konjov,« pravi on.
Gospaud pa: »Ka gučiš? Te so nam pa tej štirje konji tü zginili?« Slüžbenik pa: »Tak je. Tau je pa zatok bilau, ka so je sploj fejst zaga-njali, gda so cejlo nauč vodau vozili.«
»Kakšo vodau?« pita gospaud.
»Vej pa, gda je hiša gorejla.«
»Ka gučiš? Te nam je pa hiša tü doj zgorejla?«
Slüžbanik pa: »Zgorejla je, zgorejla. Svejče so jo vužgale.«
»Pa kakše svejče?« pita gospaud. Slüžbenik pa: »Vej pa tiste svejče, stere so te gorele, gda so gospau pokapali.«
Gospaud pa: »Koga? Te so mi pa mati mrli pa sta je pokopali?«
»Tak je,« pravi slüžbenik. »Pokopali smo je, zatok ka nji je božji bič vdaro te, gda so zvedli, ka je gos-podičina, vaša sestra odskočila s kantorom.«
Cirkus
Mali Gustek je Večkrat čüjo, ka prej, geste na svejti cirkus pa kak je tau prej fajn. Videti je pa eške nej vido cirkusa. Etognauk sé je pa nika posebnoga Zgodilo z njim. Njegvi Oča je od ednoga človeka traktor küpo. Oča ga je nej mogo tistoga reda nagnauk vöplačati. Človek je že dugo Čako, ka dobi svoje pejnaze, pa gda sé je Gusteka Oča nej zglaso, ga je sam gor poisko z dvöma krepkima pojboma. Samo je Gustek doma bio, gda so sé tej moški nut postavili pa so za očo spitavali pa pejnaze za traktor prosili. Tak so prajli, ka naj Gustek povej oči, ka če Oča tak nagnauk ne
plača vö traktor, te velki cirkus baude.
Gda je Oča domau prišo, ma je mali Gustek včasin tapravo, ka je bilau pa ma eške etak pravo: »Oča, prosim te, ne plačaj vö traktor. Rad bi vido te cirkus.«
I.B.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.