17. štev
V Ljubljani, dne 2. septembra 1899.
K. leto.
Izhaja 1. in 3. aoboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. ce se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati „Narodni TIskarni1' v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo'
Koristen zakon.
Sedaj se je pokazalo, da se zamore 8 toli razupitim § 14. vendar tudi kaj dobrega in koristnega vstvariti.
Kar je bila vlada s pomočjo tega paragrafa v zadnjih dveh letih uveljavila, ni delalo nikomur veselja, tudi če je bilo potrebno. Dne 22. m. m. pa sta bili na temelju $ 14. uveljavljeni dve cesarski naredbi, ki sta gotovo velike koristi za razne sloje prebivalstva.
Prva teh naredb se nanaša na služabniške plače in je torej bolj omejenega pomena, druga pa sega globoko v vse naše gospodarsko življenje, zlasti v življenje našega kmetskega in maloobrtni-škega prebivalstva.
Dosedanje pristojbine pri prepisu nepremičnin so bilo že veliko let predmet britkim pritožbam. Hile so nerazmerno visoke in vsled tega zlasti manj imovi-ternu kmetskemu prebivalstvu silno breme.
Temu se je sedaj odpomosjlo s pomočjo i? 14. in sicer na zadovoljiv način.
Financialno in narodno-gospodarsko jedro te cesarske naredbe je iskati v prvem paragrafu, kateri ustanavlja za določitev percentnih pristojbin pri prenosu nepremičnin troje skupin, in sicer spadajo V 1.) skupino vsi prenosi mej stariši, otroci m zakonskimi, v 2.) skupino prenosi v slučajih smrti in brezplačni prenosi drugih °seb, in potem v 3.) skupino brezplačni Prenosi mej živočimi osebami, katere ne 8Padajo pod prvo skupino.
Pri prvi skupini znaša pristojbina Po novi naredbi kadar je nepromičnina Vl>dna do ,'iO.OOO kron, l°/0, in če je več v>"f(lna kakor ,'JO.OOO kron, Dosedanji razloček mej brezplačnimi prenosi *n°i stariši in otroci in narobe se je torej °Pnstil. Doslej so je v prvem slučaju pla-WValo H'V/o in 25% doklado v drugem slučaju lVa°/o in 25% doklade.
V drugi skupini jo določena pristojna,   če  je   nepremičnina   vredna do
2°000 kron, na 1 »/» °/o, a če jo nad 2°-000 kron vredna, na 2%.
V tretji skupini znaša pristojbina, če J nepromičnina vredna do 10.000 kron, ?%, če je vredna nad 10.000 in do 40.000
°n 3»/,% i» co je nad 40.000 kron vredna, 4%.
§ 2. cesarske naredbo določa, da pri
^nosih moj stariši in otroci ali med za-^skimi, in kadar se gre za kako po-: Wei v katerom lastnik prebiva in obrt rsujo, ali za kak svet, katerega lastnik ^ °bdeluje, ni plačati nikake pristojbine, r>/w Je dotična nepremičnina vredna le w» kron in lo */»•/#» kadar je vredna nad ^ to do 10.000 kron.
Ta paragraf obsega tudi še drugo važno določbo. Doslej se je, kadar si je izročnik izgovoril takoimenovani »kotc^ njega kapitalizirana vrednost vštela k vrednosti izročene neprimičnine. Ce se je n. pr. računalo, da je to, kar si je kotar izgovoril, vredno 150 gld. na leto, se je ta svota v deset po petdesetkratnem znesku prištela kot glavnica k vrednosti prenesenega posestva, in se je potem od te skupne svote odmerila pristojbina. Po novi naredbi se sme samo petkratna vrednost kota prišteti k vrednosti izročenega posestva in se bo pristojbina tudi vsled tega razmeroma znatno znižala.
Razen teh olajšav obsega novi zakon tudi še mnogo druzih važnejših določeb, s katerimi se zlasti manj imovito prebivalstvo kolikor toliko razbremenja.
Vlada računa, da se vsled teh olajšav prav znatno skrčijo njeni pristojbinski dohodki. Po njenih računih jej odpade na leto blizu treh milijonov dohodkov. Naravno je, da je mislila, kako ta odpadek nadomesti in našla je tudi sredstvo za to. Ze ta cesarska naredba obsega namreč dve določbi, katerih namen je, kompenzirati rečeni odpadok pri državnih dohodkih.
Jedna odpravlja dosedanji takoimenovani popustek pri pristojbinah. Ta popustek se je dovoljeval po času, kateri je pretekel, odkar je bila dotična nepremičnina zadnjič prenesena. Čim krajši je bil ta čas, tem večji popustek se je dovolil. To v prihodnje ne bo več veljalo.
Druga rečenih določb statuira jako strogo določitev zapuščin, premičnih in nepremičnih. Doslej se je v tem oziru delalo prav lahko tako, da je bil liskus prikrajšan.
Ako se bi bil davek od zapuščin odmerjal po resnični zapuščini, imela bi država prav znatno milijone prihranjene. Zdaj hoče v tem oziru postopati strožje-Davek od zapuščin ostane sicer za sedaj nespremenjen, ali glasom oficioznih listov je to velovažni pripravljalni korak k temeljiti reformi davka od zapuščin.
Rekli smo zgoraj, da jo cesarska naredba, katere vsebino smo ravnokar, če tudi na kratko, očrtali, zadovoljiva. To je tudi v resnici. Rremena, ki so ravno najrevnejšo kmetske sloje najhujše trla, se vsled te cesarsko naredbo nekoliko olajšajo. Naš ubogi, preobremenjeni kmet bo tega gotovo vesel in bo za to olajšanje hvaležen.
Vzlic temu pa moramo reči, da tudi ta naredba ne odgovarja popolnoma modernemu duhu, da se tudi v njej čez mero ščitijo interesi kapitalizma. Pravo načelo bi bilo, da se dosledno izvode progresivnost propisnih pristojbin.  To pa se
ni zgodilo, dasi bi se bilo na ta način pristojbine za manjše posestvo tako še znatnejše znižale, ne bi pa imela država od tega kako škodo. Toda v nas vlada še vedno duh kapitalizma in zato moramo biti zadovoljni, da se je vsaj nekaj malega izposlovalo v prid manj imovitim slojem, da se je zanje doseglo olajšanje jako čutnih pristojbinskih bremen.
Luteranska doba na Slovenskem,
n.
V 15. in 16. stoletji so vse boljše fare na Kranjskem uživali kje v Italiji živeči višji duhovniki, doma so pa nižji duhovniki in samostanski reveži — višji so imeli druge opravke — se vkvarjali ž duhovenskim opravilom. In nazadnje so tudi ti to opravilo pustili v miru. Točili so vino v farovžih, imeli dekleta za to-čajke in vsaj tukaj je smel kmet sesti, čo je imel kaj drobiža. Včasih so se kmetje klali z noži; duhovni gospod-krčmar so tudi z nožem posegli vmes in v Grižah pri Celju so kmetje nekemu duhovnu na pokopališču ob pokopu malo krvi spustili. To je ohranila zgodovina. Ali koliko jih je šlo brez zgodovine? — Patriarh v Akvileji, obiskujoč nekaj slovenskih far, je pisal, da imajo ti slovenski duhovni že kar po več priležnic v farovžih. Dalje piše, da so zelo neomikani. Da se bi kdaj birma delila, se ne ve v deželi, da bi kdo kaj krščanskega nauka znal, je tudi redka prikazen. Kmetje so se šele od luteranskih duhovnikov Očenaša naučili. Na gorenjem Štajerskem sb v nekom samostanu mnihi za potrjenje nekega opata prosili; več teh menihov ni znalo svojega imena podpisati in so se podkrižali. Iz samostanov kakor Pleterje, Bistra, Kostanjevica, Zatičina so patri uhajali, tako da jih n. pr. v Zatičini ob priliki neke vizitaoije v 16. stoletji papežev poslanec ni dosti naštel in ti so zmešano živeli z hčerami in ženami samostanskih vrtnarjev ter druzih služnikov. Tako tudi nune v Skolji loki. Prava ljubezen se jo oglasila in iti so morale iste v ta grešni svet. Dokler pa so bile vkup, bilo je veselo življenje ob mizah višjih duhovnikov in v samostanih, voselo po fantovsko v farovžih, razuzdano pa povsod. To je označenje slov. duhovenstva začetkom 16. stoletja.
Tekom 16. stoletja pa o katoliških duhovnikih sploh ni govoriti. Ti so bili v vseh ozirih za nič in brez vse časti. In vse drugo je bilo tako, kakor na Nemškem. Le meščani niso bili pri nas tako bogati v manjših mestih, kakor na Nemškem.
V manjših mestih je bil rokodelec doma, ki je dosti grižljajev od graščin dobil, v Ljubljani pa so nekateri trgovci precej na kup nanesli. Trgovina s platnom in usnjem ter ona s Trstom jih je bogatela. Ali ti so bili vezani na deželne kneze. Imeli so svoje dobičke pri njih. Prijatelji pa niso bili z grajščaki. V Ljubljani so imeli ves srednji vek svoje rabuke. Graščaki bi bili radi mestni patriciji postali, deležni velike trgovine in gospodarji mesta, ali niso mogli priti v meščansko zadrugo. Zato so se maščevali ter trgovino kmetov podpirali. Graščaki in duhovniki so dobro med seboj izhajali, dokler se ni oglasila luteranska vera. Odkritosrčno sicer to od nobene strani ni bilo. Graščaki so škilili na duhovenska velika posestva in druga bogatstva in v srcu so duhovnike zaničevali. In istotako duhovniki graščake. Ali duhovniki so bili vedno preveč dobre volje in niso zapazili, da nosijo ti graščaki bodala pod plaščem. Posebne razboritosti kak naš duhovnik v teh časih sploh ni imel in ga je graščak daleč prekašal.
Na taka tla padla je vest, da so na Nemškem katoliški cerkvi hrbet obrnili. Neki pisatelj je označil Martina Luthra takole: »Kot doktor in profesor teologije ni pozabil, da je bil kmetski sin. Učenjak je bil, ali razumel je želje, potrebe in mišljenje nižjih slojev in znal je govor teh, kakor nobeden drug njegovega časa, kakor lo malokdo za njim. Mojster v polemiki — podoben Lessingu — razumel je težavno umetnost, mase dvigniti — podoben v tem Lassalu — in zraven gospoduj očim moža postaviti.« — V marsičem je moral biti tak naš Primož Trubar, ta slovenski Martin Luther, rojen v Rašici pri Velikih Laščah, najbrže 8. junija 1508. (Dalje prih.)
Za negotovimi nameni.
Slovaški spisala L. Podjavorinska. (Dalje.)
Hoja po robati cesti, sedaj z dežjem pomočeni, bila je dovolj težavna; neprestano se je spotikal ob kamenjo in ob cestni jarek. Bližnji gaj in vrhovi dreves v sadnikih poleg hiš so šumeli, ker jih je potresa! veter. Nekje tam za skednji se je oglasil čuk, ki je s tem strašil mnoge praznovernežo. Tudi Samko se jo stresel v tem trcnotku od čudnih občutkov in, kakor bi se bil prebudil iz blažene opojnosti, jelo mu jo biti nekako čudno pri srcu, na kar je sledil trenutek hladne razsodnosti. Kako vendar sprejme Zuzka njegovo radostno novico, — kaj mu pove? Saj včeraj je bila tako nekako
hladna proti   njemu.  —--in on je
mnogo prestal, predno ji je pridobil materino ljubezen . . ., a mati, revica, je tako jokala . . .
V Samkovi glavi so začeli rojiti prizori drug za drugim, a pred vsemi jo zrlo prestrašeno materino lice, a precej poleg njega drugo, z rožnatim nadihom na obrazu, mlado, smehljajoče, z modrimi očmi, sedaj pa zakaljono s solzami — Dorkino lice. Osuplo jo obstal. Gospod l)og! ali bo imel dovolj poguma, glodati vsak dan mater s solzami v očeh, hoditi nemo mimo neljube neveste? Ali ne napravi s tem korakom nesrečni no samo mater in Zuzko — marveč tudi to drago, to tiho, nežno, udano Dorko.
»Ne morem drugače!« je zaklical skoro glasno ter se vnovič spustil v dir. »Mati odpusti ter se pomiri z neljubo nevesto in neubogljivim sinom, — a Dorka, da si pomisli, da nisem bil vreden njene odkritosrčne ljubezni, niti je nisem znal dovolj oceniti, — pa me pozabi«.
Že je razločil v temi Mikulovo kočo; stena proti cesti je videti nekako siva, zato pa se mu kaže razstrgana streha še črnejša v nočni temi. Oken ni videti. »Kaj — ne svetijo?« ostrmel je Samko, Sedaj mu je šele prišlo na misel, da je nemara že zelo pozno. Urno je zdirjal navzgor k bajti ter obstal pri vratih. Ogledal se je še okrog, predno je položil roko na kljuko; temno je kakor v grobu, in tišino, grozno tišino drami samo šum padajočega dežja. Srce mu močno zatriplje. Obriše si z roko mokre, razkodrane lase, tiho, bojazljivo položi roko na kljuko ter jo potrese.
V koči je vladala ona ista tišina — ni bilo slišati od tod niti najmanjšega šuma, a Mikulovi spe vendar precej pri vratih v veži. Pridrži sapo — in zopet trka na vrata. »Nemara so v sobi, pa me ne slišijo«, šinilo mu je v glavo, in nekaka slutnja ga je spreletela, kakor mrzlica. Stopil je k steni, kjer sta okni. Potrka na okno, in Zuzka mu pride gotovo odpret. Da, pride, saj ji prinaša radostno novico.
Toda, kaj je to? Alije nemara pozabil, kje so okna? Saj je tu stena gladka brez predorov za okna. A vendar se ne more mamiti, saj je tu stal večkrat, oziraje se v razsvetljeni sobi po Zuzki, skozi ti mali okenci, ki sta sedaj močno zadelani z opeko!
Kakor besen jo stekel znovič k vratom ter jih potresel z vso močjo svojih krepkih rok. Zapah je odjenjal in on je padel čez visoki prag v vežo, hladno, temno in strašno, kakor stara rake v, v kateri jo pokopana sreča življenja.
Padel je z razpaljeno glavo v vežin kot tako, da je obstal nekaj časa, kakor brez zavesti. Toda telesna bolečina je saj za trenutek zadušila duševno, ki ga jo prešinila. Urno se jo pobral ter prestrašen zbežal iz koče, kjer jo doživel tako grozno prevaro od strani, od katere se je no bi bi) nikdar nadejal.
Politični pregled.
Položaj. Zaradi zagotovitve prispevkov za skupne potrebščine obeh državnih polovic je potrebno, da so še letos izvoli delegacija. V to svrho hoče vlada sklicati meseca oktobra državni zbor, a je v veliki skrbi, ker nameravajo Nemci z ob-
I strukcijo preprečiti izvolitev delegacije. Da so doseže neko sporazumljenje z Nemci, pojdo finančni minister v Pragi* prigovarjat Čehom, naj privolijo v preklic jezikovnih naredb. Bržčas ta poskus no ho tihe) uspeha, in Nemci že upajo, da odstopi sedanje ministrstvo in da pride njim prijaznejše na krmilo.
Revolte. V raznih krajih na Češkem so se zadnji čas primerile protidinaslično demonstracije in krvavi izgredi proti cesarskim oblastnijam. V Graslieah jo morala žandarmerija streljati, in jo bilo pot puntarjev ustreljenih. Od leta 1848. že ni bilo takih puntov v naši državi, a vzlie temu se naša vlada no more odločiti za
1 energične korake proti tej druhali. Ko bi
se take reči zgodile med Slovani, bi bila razglašena že zdavnaj nagla sodba in postavljena vešala.
Ogrska. Listi naglašajo, da se zgode v kratkem v ogrskem ministrstvu večje premembe.
Srbija. Obravnava proti zarotnikom zoper razkralja Milana se še vedno ni začela. Milan ne more dobiti prič. Srbski emigrantje so se obrnili med tem do vseh velevlasti s prošnjo, naj Milana spode iz Srbije. Mogoče je, da se kaj tacega zgodi, vsaj Milan se tega boji ter je že začel sklicevati rezerviste pod zastavo, kakor da bi se s silo uprl takemu ukazu.
Vojna v Afriki. Angležem se že dolgo skomina po neizmernih bogastvih, katere ima južnoafriška kmetska republika Trans-vaal. Poskušala je že na razne načine, da dobi to državo v svoje kremplje. Republika je odjenjavala, dokler je mogla, a najnovejšim zahtevam Angležev se je končno oprla z vso silo in tako je postala vojna neizogibna. Teklo bo veliko krvi, a upanja je nekaj, da v tej vojni zmagajo transvaalski kmetje in ne pohlepni Angleži.
Domače in razne novice.
Kranjski   krščanski   socialisti so
pred kratkim napravili izlet v Karlovec. V Zagrebu so učakali veliko presenečenje. Pričakovalo jih je mnogo Hrvatov, ki pa so priredili proti njim veliko demonstracijo, klicoč: Živio dr. Tavčar! Živela slovenska napredna stranka! Krščanski socialisti so bili silno poparjeni, videvši, da Hrvatje take stranke ne marajo.
Duhovne vaje za učitelje je priredil letos gospod knezoškof, toda preogromna večina učiteljev se jih ne bode udeležila. Zakaj pa se take vaje prirejajo prav za učitelje in no tudi za olicirje, za uradnike, za krčmarje, za čevljarje itd.? Sicer pa naj gospod knezoškof skrbi najprej za svojo Hauptmane in Rudolfe in kakor se zovejo ti častivredni kaplanje. Ti so duhovnih vaj veliko bolj potrebni, kakor naši učitelji.
Vipavske občinske volitve. Danes so so vršilo v trgu vipavskem občinske volitve. Klerikalci z dekanom Erjavcem na čelu so storili vse, kar jo bilo v človeških močeh, da zmagajo vsaj v tretjem razredu. Na roko jim jo šel hote ali nehote tudi agrarni komisariat, ki je staremu občinskemu odboru odvzel neposredno pred volitvami, brez tehtnega vzroka in popolnoma protipostavno upravo občinskega gozda, o čemur se ho govorilo še v dež. zboru.
Občinske volitve v Idriji. Klerikalci so pri letošnjih volitvah poskusili svojo srečo ; upali so na uspeh, a to upanje j° splavalo po vodi. Rili so v vsoh treh volilnih razredih popolnoma pobiti.
Romanje v sveto deželo. Ljubljanski knezoškof je nameraval priredili romanj0 v sveto deželo. Potrebno jo bilo, da s° oglasi f)0() romarjev. Zapravili bi bili naj' manj 100.000 gld., torej ogromno prem0" ženje. Toda ljudje še niso tako nouinlK' torcialski, da bi denar proč motali, ko J° kmet vendar tako raven, da mora V«** krajcar trikrat obrniti, predno ga ixd* Oglasilo so je le kaeih 200 romarjev ,n Vsled tega se potovanje opusti.
Umrli. Na Otočcu pri Novem nu^ta jo umrl bivši državni in deželni posla"00
S*of Albin Margheri. Pokojnik je bil Jj^dno prijatelj slovenskega kmeta. — V Mokronogu je umrl ondotni notar in slovenski skladatelj, vrli rodoljub S t a n k o 11 i r n a t.
Presvetli cesar je dal družbi sv. sirila in Metoda za njen izraz udanosti Povodom glavne skupščine na Vrhniki dražiti svojo cesarsko zahvalo.
Hrvatska gimnazija v Pazinu se torej vendar otvori s 15. septembrom in 80 profesorji že imenovani. Lahi se silno jeze in groze s poboji.
ljubljanski Sokol je pred kratkim napravil izlet na Vrhniko, kateri se je sijajno obnesel.
Izgredi v Celovcu. Nemški klerikalci so imeli pred kratkim neki shod v Celovcu. Radi tega shoda so uprizorili lemški nacionalci velikanske izgrede, katerim je šele vojaštvo naredilo konec. Več duhovnikov je bilo tepenih. Demonstracije so bile naperjene v prvi vrsti proti škofu in proti jezuitstvu. Razgrajači so sicer pobili pri hiši družbe sv. Mohorja ttekaj šip, drugače so pa to pot Slovencem prizanesli, menda so si jih prihranili ^a drugo priliko.
Ljubavna žaloigra. V Ljubljani je 20letni mehanik Anton Novak iz ljubosumnosti poskusil usmrtiti svojo ljubimko Marijo Pire iz Kamnika, potem pa je samega sebe ustrelil.
Tlaka in desetina koncem XIX. Stoletja, Piše se nam: V Šmartnem pri Litiji rase nevolja ljudstva radi desetine *u tlake, ki se mu je naložila. Ko se je ^ztirjaval davek za škofove zavode, ga Nekateri niso hoteli plačati, češ, da sami kimajo kaj jesti. Med tistimi se govori, da so jih duhovniki vse zapisali, da ž fijim svoj čas obračunajo. Naravno je, da ljudje tega niso veseli in da si delajo Vsakršne skrbi, in da iz teh skrbi nastaja jeza ter so čujojo trpke besede, temu se tudi čuditi ni. Sove, ko bi ti ljudje imeli malo več soli v glavi, bi si teh skrbi ne delali! Še bolj jezi ljudi, kako jih duhovščina goni na tlako za novo cerkev. Ljudje morajo brezplačno voziti opeko in to ob Nedeljah p o p o 1 u d n e. Radi pač ne hodijo, pa bojo se zamere in maščevanja, fročim pa morajo ljudje v nedeljo popo-ludne tlačaniti, počivajo dekanovi voli in konji v hlevu! Res, kakor v časih vsega-'Uogočnosti grajščakov in opatov. Ulogo valpta je nekaj časa igral g. Trpin, ali •odkar mu je noki goriški zidar panto-^hniČno pokazal, kaj si misli o njego-vom nadzorovanju od daleč, je opustil lo Nehvaležno delo.
Kmetijska šola v Mariboru. V mi-
&olem letu je bilo v tej Soli 35 učencev, ln sicer 28 Slovencev in 7 Nemcev, a •Učni
jezik jo bil nemški.
Nemška surovost. V Ptuju so imeli tonici predzadnjo nedeljo neko veselico. Ko «o bili po starem nemškem običaju Popolnoma pijani, so šli razgrajat pred slovensko hišo in so razbili šipe »Narod-,u^ra doma«.
Po celjskih izgredih. Še vodno ni ^iru v Celju. Ko je v nedeljo napravil Oljski Sokol izlet v Sevnico, čakala je ^e'J8ka sodrga, oborožena s palicami in U[uni, skoro vso noč na njogov povratek, Ja £a napado, toda Sokoli so so vrnili b,3'o zjutraj domov. Zdaj se vodi pri okrož-*j0Ui sodišču velika preiskava radi zadnjih °£odb. V preiskovalnem zaporu sta uči-
telj Gostinčar in solicitator Bovha, ki sta se z revolverjem branila, ko sta bila v smrtni nevarnosti, in pa štirje Nemci, med njimi neki celjski uradnik. Dne 22. m. m. je bila obravnava proti županovem zetu dr. Negriju, ki je na dan izgredov pljuval na slovenske dame. Negri je bil obsojen na tri dni zapora.
Demonstracijo na cesarjev rojstni dan so priredili Nemci na Slatini. Celo v cerkvi so demonstrovali, ko so peli domači pevci cesarko pesem.
Kolesar ponesrečil. Dne 18. m. m. popoldne se je odpeljal v družbi dveh tovarišev 17letni Avgust Sever, sin tukajšnjega mizarja Severja, s kolesom na Bled, da si ogledajo razsvetljavo jezera, ki jo je priredil tam po vsakoletni navadi poseben odbor v proslavo cesarjevega rojstnega dne. Ker je bila svitla noč, odpeljali so se omenjeni trije kolesarji po razsvetljavi domov, hoteč biti zjutraj doma. Toda nesreča je hotela drugače. Po velikem klancu po poti proti Brezju je zadel Sever ob cestni kamen, da je bil hipoma mrtev. Tovariša sta dogodek takoj naznanila nesrečnim starišem ter obvestila oblastvene organe. Dne 19. m. m. je prišla komisija na lice mesta.
Nesreče. Utonil je 27 let star samski kovač Janez Frank s Prema, ko se je kopal v vodi Reka. — Na cesti pri Se-nečini je prišla 781etna gluha Helena Knez pod Travnove konje in je bila tako močno poškodovana, da je naslednji dan umrla. — Dne 13. m. m. peljali sta se dve Dunajčanki, mati in hči, iz Bohinja na Bled. Na potu se je splašil konj in prevrnil voz. Starejša gospa je bila težko poškodovana, mlajša pa lahko. — V Ljubljanici pri Lipah je utonil slaboumni Anton Škraba. — V Dolenji nemški vasi pri Trebnjem je pri posestniku Megliču prašič, ki je slučajno prišel z dvorišča v sobo, potegnil 2 leti starega dečka iz zi-beli in mu odgriznil tri prste desne roke, levo uho in del levega lica. < Urok je nekaj dni potem umrl. — Blizu Cigavnico je ponesrečil f)Hotni posestnik Alojzij Travn. Zvrnil se je nanj s peskom napolnjen voz in Travn se je pod peskom zadušil.
Služabniške plače. Uradna »Wiener Zoitung« jo dne 22. avgusta razglasila cesarsko naredbo, izdano na temelju g 14, s katero se je po tolikih prošnjah in po tolikem prizadevanju končno uveljavila uredba služabniških plač. Ta zakon določa, da bodo imeli neposredno iz državnih dohodkov plačani sluge plačo: 700, B00, 500 in 400 gld., službeno starostno do-klado, ki pa ne sine znašati nad 100 gld., in aklivitetno doklado od 20 do 50 odstotkov. Za sluge poštne in brzojavne upravo so določeno isto plačo.
Sleparskega agenta Pr. Zupančiča v službi razupitega Nodarija v Vidmu, ki je zapoljaval ljudi, naj se izselijo v Ameriko, jo vjela ljubljanska policija in ga izročila sodišču.
Goljulieii. Ljubljanska policija jo te dni zaprla Antonijo Jazboc iz Novega Mesta, katera jo raznim obrtnikom izvab-Ijala blago in ga ni plačala.
Poneverjanje. Krojaški vajenec Leopold Spraje v Ljubljani jo našel to dni blizu Kolozijo 150 gld. Namesto da bi bil denar oddal policiji, ga jo z nekaterimi prijatelji zapravil.
Zastrupljenje. V Ribolovcu pri Trebnjem jo petletni pastirček zavžil na paši
nekaj volčjih jagod in vsled tega naslednjega jutra umrl.
Ukraden konj. Francetu Burlejcu, posestniku na Hauptmanci pri Ljubljani, so ukradli cigani ^dne 20. m. m. konja iz hleva.
Detomor. 241etna Marija Kadunc iz Brezja pri Grosupljem je svoje nezakonsko dete zadavila in je zakopala. Izročili so jo sodišču.
Gasilno društvo v Starem trgu pri Ložu je prav lepo in slovesno praznovalo dne 12. in 13. m. m. svojo desetletnico.
Iz Zagorja ob Savi se nam piše dne 28. avgusta: V soboto popoludne je naš slavnoznani politični vitez nategoval vse svoje strune na svoii zarjaveli harfi, in v nedeljo pri deseti maši so nam zapele njegove hripave strune čarobno melodijo, in doneli so po cerkvi mogočni akordi. Ubogi »Rodoljub«! Ti si tisti, ki te ne more Škerjančev želodec prebavati. Zato te je pa dal v »žehto«, da mu bodeš drugi pot bolj teknil. Kdor te bere, je proklet in nebesa so za njega izgubljene. A, gorje pa onim, ki se drznete proti ka-pelanovi volji ta »umazano-krivi« časopis podpirati. Vse polno smrtnih grehov imate na sebi. Moj Bog, kaj bode z Vami ? Vsi boste po kaplanovem ukazu na gro-madi sežgani. — Veste g. kaplan, da pri nas vsak misleč človek obsoja Vašo nedeljsko pridigo. Celo staro ženico sem čul: »Ej, ej, vera lahko peša, ker namesto da bi kaj svetega pridgali, pa »šimfajo«, prejšna leta je »gospudu« takrat vroče na prižnici bilo, kadar so nam kaj prav svetega povedali, a sedaj jim pa ni drugače, kadar so tisti preklicani socjali in pa tiste frdamane cajtenge na vrsti.« S tem je kaplan Škrjanec najbolj obsojen.
V Št. llju pri Mariboru, kjer so se Nemci in nemčurji silno poganjali, da bi občina prevzela vzdržavanje ondotne šul-vereinske šole, so se stariši in občinski zastopniki izrekli proti temu, da bi občina plačevala to šolo.
Priznanje. Vodnik tretjega topničar-skega polka Jurij Vrhovnik je dobil od deželne vlade 15 gld. nagrade, ker je 6. julija v Zadovinku rešil 61etnega Fr. Jančarja iz vode.
Mesto Piran v Istri je zadela velika izguba. Ves občinski odbor z županom vred je namreč odstopil, ker jo menda razžaljen.
Popravek. V zadnji članek o Luteranski dobi so jo urinila sitna tiskarska napaka: Pred kakimi 800 leti poslali so škofje iz Freisinga Bavarce na K o č e v s k o. Tiskalo se pa jo Koroško. — Naj se torej to popravi.
Kmetska blagajna. Iz Babinegrcde poročajo: Alojzij Babic je prodal na sejmu v Ujakovu 24 m. m. dve kravi za 82 gld. Prišedši domov je hotel denar skriti na varnem kraju, zategadelj ga jo skril v razstrgano opanke, ki so ložale za pečjo, v SVeŠti si, da Ondi mi bo denarja nihče iskal. Zatem je sel na svoje delo, ne da bi prej kaj omenil svoji ženi. Nesreća pa je hotela, da je prišla dne 27. m. m. neka ciganka prosit miloščine. Tedaj se je spomnila žena, da lože neke nerabljive opanke za pečjo že dalje časa, in jih je podarila ciganki. Ko jo prišel Babic domov, je bil vos izven sebe, ko ni našel denarja več za pečjo. Na njegov krik mu jo žena povedala, da jo podarila opanke neki ciganki, katero so začeli povsod iskati.  Našli so jo v vasi Boravci in v
njenem žepu tudi še nedotaknjene opanke, v katerih je bil še ves denar. Ciganka je napravila velike oči, ko je videla, kako velik zaklad je nosila nevede v svojem žepu. Babic pa ni več skrival denarja v raztrgane ;opanke, marveč si je poiskal bolj varen prostor.
Kako visoko lete ptiči? Zvezdo-slovec West je opazil s svojimi aparati ptice selivke, ki so letele v neverjetni višini. Izračunal je, da so se nahajale 8000 do 15.000 metrov nad zemljo. Ta števila najbrž niso pretirana, ker Newton trdi, da se selivke še mnogo višje vzdignejo.
Tri milione poneveril. Kakor poročajo iz Glasgova, je neki tamošnji notar in mestni uradnik, dr. Colghoun, tekom let si prisvojil nad tri milione goldinarjev, katere je zaigra] v Monte Karlu in po druzih mestih. Se pred kratkim mu je neka dama prinesla večjo svoto; dr. Colghoun se je takoj naslednjega dne peljal v Monte Karlo ter je ves denar svoje klientinje zaigral.
Vilagoš. Dne 13. m. m. je bilo 50 let, ko so madjarski vstaši pri Vilagošu morali odložiti orožje. Gorgev je imel še okoli 30.000 vojakov in 140 topov, a ni se mogel več braniti proti rusko-avstrijski armadi, zato se je udal Rusom pod vodstvom generala Riidigerja. Tako so večinoma Slovani 1. 1849. zadušili madjarsko ustajo.
Usmrtitev z električnim tokom. V
Singsingu so imeli usmrtiti dva morilca: nekega Macdonalda in zamorca Bullexsona. Kakor znano, je v Ameriki iz »humanitarnih« razlogov v navadi usmrčenje z elektriko. Zamorec seje zgrudil ob prvem električnem udarcu, Macdonald pa je bil trdnejši. Trikrat so namerili nanj upliv električne baterije, a še je bil živ, kakor poprej. Zdravniki so obupavali. Tedaj so združili vse žice obeh navzočih baterij ter sprožili največji tok na delikventa. Tudi ta udarec ni zadoščal. Šele petič se je Macdonald zgrudil. Pustili so nanj uplivati mogočni tok, dokler ni bil mrtev. Človekoljubna usmrtitev to, kaj ne?
Loterijske srečke.
Gradeo, 19. avgusta.    85,  64,  88,  32, 15.
Uno, 26. avgusta.       90,  34, 86,  30, 43.
Brno, 23. avgusta.       19,  74,  79,  71, 72.
Dunaj, 19. avgusta.      40,  49,  90,   72, 4.
Trst, 26. avgusta.        33,   74,  38,  47, 12.
Praga, 30. avgusta.     61,  79,  51,  45, 3.
Tržne cene v Ljubljani
30. avgusta 1899.
Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, „ Fižol
Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež,,,
hktl.
1111:1 kr
i 9le0
650 650
! 8 50 ! 5180 2 50 10J-10 -9i— lU
— 90
— !54
Špeh povojen, kgr Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Goveje     meso kgr Telečje
Svinjsko „ Koštrunovo ,, Piščanec .  . . Golob .... Seno,  100 kilo Slama, ,,    „ . Drva trda, klftr. „ mehka, „
j grJ-1 kr. j-70 1-90 j—02
'—os1
j-641
-5e;
—m
— 136
h4Q
— 18
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarje ve ulice št. 10.
Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "^3J
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim* deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače z»va* rovalne družbe prve vrste. P°" nudbe pod „1.998" Gradec, poste restante.
Vožnje karte in tovorni listi v
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koneesionirana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje rado volj no
Red Stav Liinie
Dunaj IV., Wiednergurtel št. 20
ali pa
Anton Rebek
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani.
Odgovorni urednik dr. Ivan Ta v Car.
Lastnina in tisek .Narodno Tiskarne" v Ljubljani*