NO. 48 Ameriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, MARCH 10, 1954 ŠTEV- LIV —VOL. LTV Ideje Združenih držav jftXARTHY pridobivajo tla v Venezueli Pet latinsko - ameriških republik je že zagotovilo svojo podporo Dullesovi protikomunistični resoluciji. CARACAS, Venezuela.—Zdr. države pridobivajo na konferenci desetih ameriških republik tla s svojim načrtom za združeno akcijo proti komunizmu na zapadni polobli. Petero latinsko - ameriških držav — Brazilija, Dominikanska republika, Paraguaj, Honduras in Nicaragua so že dale svojo podporo novi “Dullesovi doktrini.” Republika Haiti je tudi izjavila, da se strinja s protikomunistično! akcijo, “dokler slednja ne krši načel neitervencije.” Kako veliko važnost polaga a-meriška vlada na to zadevo, je razvidno iz dejstva, da je Dulles preklical svoj napovedani govor v Philadelphiji, da bo lahko ostal dlje časa v Caracasu, kjerl boi prisostvoval razpravam o svoji protikomunistični resoluciji. Pet tisoč let stara civilizacija v Mehiki VICTORIA, Mehika. *— Kanadski arheolog Richard Mac-Neish je dejal, da je njegova ekspedicija v državi Tamaulipan v Mehiki odkrila nad 5000 let sta-tro civilizacijo. Med izkopaninami neke jame v Infiernillo je bilo tudi šest mumij, starih od 1000 do 3000 let. Dejal je, da so bile te mumije [povezane skupno s košaricami, pletenimi steklenicami, obleko1 in orodjem. Arheolog pravi, da je ta civilizacija iz dobe pred, 5000 leti. . / lici led SIGNS 0F LIFE AT««» AI. •A#SYV4 Podražitev skodelic kave CINCINNATI. — Wheel restavracija, ki ni še nikoli zahte-vala več kot pet centov za skodelico kave, jo je zdaj podražila na lOc. Lastniki restavracije so izjavili, da so bili zaradi draginje prisiljeni storiti to. JE ZMEROM V OSPREDJU Televizijsko in radijsko vodstvo mu je odreklo prosti čas na omrežju za odgovarjanje Stevenso-nu. — WASHINGTON. — Senator McCarthy je zagrozil s sodno, akcijo dvema radijsko - televizijskima omrežjema, ako mu ne dovolita prostega časa na svojih postajah, da odgovori na obtožbe, ki jih je izgovoril proti njemu v soboto Adlai E. Stevenson. McCarthy se je zelo; razburil, ko je izvedel, da so voditelji Eisenhower j eve administracije izbrali podpredsednika Richarda Nixona kot tistega, ki naj odgovori na Stevensonove obtožbe, in da je bil njemu samemu, McCar-theyju, odrečen prosti čas na: ■omrežju. “The National Broadcasting Co., in Columbia Broadcasting sistem mi bosta dovolila zahtevani čas, ali pa bosta izvedela, kakšen je tozadevni zakon”, je rekel senator. Na Stevensonave obtožbe bo. lodgovoril predsednik Nixon v soboto od 10:30 do 11 zvečer. — Govoril bo preko radia in TV. Družbi mu bosta dali na razpolago isto dolgost časa kot sta jo dali Stevensonu. Stevenson je v svojem govoru v soboto dejal, da je republikanska stranka polovico Eisenhower jeva in polovico McCarthyjeva, nakar jel ■obdolžil predsednika, da je sprejel “McCarthyzem” kot najboljšo formulo republikanske stranke za uspeh. Oba, — McCarthy in Leonard W. Hall, predsednik republikanske stranke, sta zahtevala prosti čas za odgovor na Stevensonove obtožbe. Omrežji sta dali ta prosti čas na razpolago Hallu, dočim sta ga McCarthyju odrekli. To akcijo so nemudoma tolmačili kot predsednikovo zmagot nad McCarthyjem. Voditelji republikanske stranke so odločili, da to ni osebna, pač pa strankina zadeva, zato so oni izbrali govornika,—^podpredsednika Nixona, ki naj odgovori na Stevensonove obdolžbe. Roosevelt bo kandidat LOS ANGELES. James Roosevelt, ki ga njegova žena toži zaradi nezvestobe, prešuštva in drugih prestopkov, je bil od demokratske stranke indorsiran kot njen kandidat za zvezni kongres iz 26. kalifornijskega dis-trikta. -----o------ Plazovi v Avstriji DUNAJ. — V gorah v bližini Saalbacha sta se ponesrečila dva STriučarja; eden je mrtev, dru-S^ga pogrešajo. — Dne 7. mar-Ca 80 plazovi v avstrijskih Alpah 2asuli najmanj osem ljudi. Vremensh prerok pravi: Delno oblačno in milo. ------o------- Merjasci v Franciji PARIZ. — Lovski čuvaji v severni Franciji bi radi dognali, kako sta prišla v ondotne gozdove dva divja ruška merjasca. — Živali (ki so ju morali ujeti ali ubiti) sta imeli pločevinaste ko-lajnice, na katerih je bilo označeno, da sta bili izpuščeni v kav-kaških gozdovih. -----o------ Ne zlomite si jezika! WASHINGTON. — Armada je javila razvoj novega sintetičnega gumija, ki se imenuje — monoclorotrifluorethylene fluore carbon elastomer. Michael A. Feighan je govoril v kongresu Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Kongresnik clevelandskega 20. disfrikia je imel 8. marca 1.1. v zveznem kongresu odličen ter informativen govor za razbistritev pojmov v svobodnem svetu. ‘Osvobodilno gibanje” in “osvobodilna borba” na Puerto Ricu nam kliče v grenak spomin enake “osvobodilne borbe” in gibanja po vseh državah, ki jih je Sovjeti ja zasužnjila. WASHINGTON. Michael Aretacije Portoričanov v New Vorku in Chicagu V dveh gori imenovanih mestih so aretirali v ponedeljek nad 110 osumljencev. NEW YORK. — V ponedeljek je bilo v New Yorku in Chicagu aretiranih nad 110 Portoričanov, med njimi tudi žena enega izpred napadalcev na bivšega predsednika Trumana, Ta je Msr Rosa Collazo, tajnica por-torišlke nacional. stranke, katere mož Oscar Collazo je bil eden izmed napadalcev, ki sta hotela 1. nov. 1950 umoriti predsednika Trumana. Collazo je bil obsojen v dosmrtno ječo. V New Yorku so aretirali v ponedeljek 91, v Chicagu pa 20’ Portoričanov. Aretacije in preiskave je odredil justični department po napadu na ameriške kongresnike; takrat so1 aretirali štiri napadalce: tri moške in eno žensko, ki je bila baje njih voditeljica. Množične aretacije in pogoni za nacionalisti in komunisti se vrše tudi v San Juanu na Puerto Ricu. ------o----- Novi grobovi Matilda Jalovec V torek zjutraj je umrla po kratki bolezni na svojem domu Matilda Jalovec, roj. Sepic, vdova pok. Mihaela Jalovec z North Crowell St., Geneva, O. Rojena je bila v Ljubljani in je prisila v Ameriko v začetku stoletja. Pok. M. Jalovec je bil njen drugi mož, prvi je bil pok. Ber-not. Pokojnica zapušča otroke Michaela Jr., Josephine Wrase, Molly Jazbec in Mary Jalovec ter tri vnuke. Pogreb pokojnice bo v soboto iz njenega stanovanja na N. Crowell St., Geneva, Ohio, v cerkev Marijinega Vnebovzetja v Genevi ob desetih dop. in nato na pokopališče Mt. Pleasant v Genevi. Pogreb je v oskrbi pogreb, zavoda Grdina in sinovi v Clevelandu. Joseph Svall Po štirinajstdnevni bolezni je umrl v ponedeljek zjutraj v mestni bolnišnici Joseph Svall z 1199 E. 61. St. Pokojni je bil doma iz vasi Kočarija pri Kostanjevici, kjer živita še dva njegova brata. NjegoVa žena Josephine, roj. Dobravec, je umrla pred dvemi leti. Pokojni je bil ičlan Društva dr. France Prešeren št. 17 SDZ in The Maccabees No. 1288 Carniola Tent. Pokojnik je bil zadja tri leta šolski čuvaj ha križišču Addison Rd. in St. Clair Ave. V tej deželi zapušča samo nečake in nečakinje. Za ! njegov pogreb je poskrbela ne-1 čakinja Rose Masilianos. Pogreb' bo v petek ob 8:30 iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na E. 62. St. v cerkev sv. Vida ob devetih im nato na Kalvarijo. ------o----- Dvanajst banditov ubitih v Mehiki GUERNAVACA, 'Mehika. — Mehiška armada je bila v ponedeljek v pravcati bitki z nekim banditskim in političnim glavarjem odnosno z njegovo četo. V bitki je bilo ranjenih šest vojakov. Banditov pa je bilo ubitih 12; njihov glavar, Ruben Jara-milo, ki je svoječasno že kandidiral za govemerja, je bil ranjen! A. Feighan, zvezni kongresnik 20. clevelandskega distrikta, ja imel dne 8. marca tega leta v zveznem kongresu sledeči govor: Nasilno dejanje, ki so ga izvršili štirje fanatiki v zveznem kongresu, je izzvalo mnogo diskusij in vprašanj, kaj tiči za višem tem. V prvem razburjenju jih je tisk označil kot portoriške “nacionaliste”. Kmalu potem pa je bilo odkrito, da sta bila dva izmed teroristov zapletena v internacionalno komunistično zaroto, ki je tičala za tem krimi-malnim napadom. Še vedno ni rešeno' vprašanje, kaj je prav za prav za tem napadom. Vidna roka kremeljskih agentov že dolgo časa. je očitno, da se agenti Kremlja,, ki operirajo v Latinski Ameriki, poslužujejo “nacionalizma”, da z njim zakrijejo svoje kriminalne aktiv-mosti. Natančna študija kremeljske strategije dokazuje, da> se agenti Kremlja povsod poslužujejo gonilne sile nacionalizma, ■ki jih izrabljajo v svoje namene. Poudariti hočem, da se te strategije poslužujejo samo v svobodnem svetu. Druga faza kremeljske strategije pa je, da se v Moskvi podložnih deželah zatre zadnjo trohico nacionalizma. To je kremeljsko izvajanje dvoj. ne politike. Rdeči internacionalizem Novi komun, internacionali-zem stremi za absolutnim uničenjem vseh suverenih držav, ki jih je treba nadomestiti s komunističnimi diktaturami, katere bi bile pod absolutno kontrolni Moskve. Osnova tega novega internaconalizma je svet, ki bi temeljil na eni sami ekonomiji, ■enem jeziku, eni kulturi, eni tradiciji in enem, vladajočem elitnem razredu. V tem svetu naj bi bil tudi en sam vladar — v j Moskvi, kjer bi bilo središče elite vsega sveta. Uničenje celih narodov To ni nikak prazen sen. Ta. načrt je bil uresničen z naravnost divjo naglico v vsaki neruski deželi, ki jo kontrolira Moskva. Za dosego teh smotrov so bili uničeni celi narodi, ki so sel jim upirali, kakor n. pr. krimski Tatari in Kalmuki. Toda nacionalizem je dstal kljub vsemu sovjetskemu sovražnemu prizadevanju še vedno močna sila, ki ga Kremelj ne more uničiti. V svobodnem svetu se kremeljski agenti povezujejo1 z nacionalizmom ter skušajo izvajati svojo kontrolo nad njegovimi zdravimi aspiracijami. V državah, kjer tak nacionalizem ne obstoja, ga sami ustvarjajo, seveda! navideznega. Tam organizirajo, financirajo1 in dirigirajo male skupine blaznežem in fanatikov, da ustvarjajo z njimi zmedo in nemire v svobodnem svetu. Slučaj Puerto Rica Puerto Rico nam nudi tak primer. V Puerto Ricu ni prav za prav nobene nacionalist, stranke ali gibanja. Kongresni odbor za notranje in otočanske zadeva je leta 1953 izvedel v Puerto Ricu natančno študijo tako imenovanega nacionalističnega gibanja, in je ugotovil sledeče: 1. V letih 1930ih je bil izveden v Puerto Ricu poizkus organiziranja nacional. stranke, ki pa ni mogla nikoli dobiti nad 1,000 pripadnikov. 2. Njen vodilni kandidat za senatorja at-large je 1. 1932 dobil pri volitvah z naj večjo mujo komaj 2 odstotka glasov. 3. Poraženi kandidat je nato organiziral podtalno armado, — znano pod imenom “Osvobodilna armada republike.” To ime ima zelo familijaren prizvok. — Moskva že več let organizira tako zvane “osvobodilne armade” in “osvobodilna gibanja”, katerih smoter je, “osvoboditi” narode njih neodvisnosti in suverenosti ter jih potisniti v komu-nistično sužnost. Imperializem je samo eden —sovjetski! 4. Propaganda navidezne nacional. stranke brenka že več let na strune ‘“jankejskega imperializma.” Vsi vemo, da tudi Moskva vsa zadnja leta razširja propagando o “jankejskem imperializmu.” Edini imperializem, ki danes na svetu še obstoja, je imperializem sovjetskih mogotcev, ki hočejo pozornost od tega dejstva obrniti s tem, da označujejo nas za imperialiste ter vpijejo “Primite tatu!” 5. Celotni rekord tako imeno-avne nacional. stranke v Puerto Ricu je rekord nasilja, umorstev in podtalnega! prekucuštva. 6. Rekordi in dejanja tako i-menovane nacional. stranke v Puerto Ricu so neposredno prepletena s komunistično zaroto v Združenih državah. “Daily Worker” že dolgo na vso moč hvali in hvalisa tako imenovane naci-'Onaliste. Ti rekordi nam puščajo samo en zaključek: Nehajmo imenovati teroriste, ki so izvedli napad na zvezne kongresnike, — nacionaliste, temveč jih označimo z njihovim pravim imenom. Oni so agenti svetovno zasnovane komunistične konspiracije! Če so agenti Moskve hote ali nehote, to je postranskega pomena. Dalje se zaveddime, da si Kremelj ne pomišlja izbrati tudi blaznilklov za izvedbo svojih črnih naklepov. ------o------ “Vzem, jo na kvarte!” VENTURA, Cal. Milijonar A. B. Spreckels je vložil tožbo za/ ločitev zakona od svoje žene, s katero je poročen komaj 34 dni. Milijonar je star 44, njegova lepa žena pa 22 let. — (Je nekatkol tako kakor med rokovnjači v Črnem grabnu, ki so se ženili po znanem reku “In nomine patre, vzem’ jo na kvatre”). Važna seja— V mesecu maju se vrši 17. kegljaška turneja KSKJ v Grdino-vem kegljišču. Ker je v zvezi s tem mnogo dela, se vrši za vse tiste, ki bi bili pripravljeni pomagati, jutri, v četrtek, ob osmih zvečer seja v zborovalni sobi v Grdinovem kegljišču. Pridejo naj člani društev KSKJ, ki so v šentelairskem okrožju. Pozdravi iz Floride— Mrs. Rose Gubane ter Mr. in Mrs. Priku.se pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Floride. Prva obletnica— V četrtek, 11. marcai, ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebo-vzete sv. maša ža pok. Terezo Sega v spomin prve obletnice njene smrti. Dolgo smo čakali— Mr. Jakob Resnik je prav vesel, da je Mr. Joe Grdina začel priobčevati svoj potopis po Jut-rovem. Vsem naročnikom priporoča, da to zanimivo branje zasledujejo. Dolgo je že tu— Anton Vidervol, 1364 E. 43 St. je danes dopolnil 58 let svojega bivanja v Ameriki. Želimo mu še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Važna seja— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima nocoj ob osmih vano sejo v AJC na Recher Ave. Iz bolnišnice— Frank Toparis, 1415 E. 39 St., se je vrnil iz bolnišnice. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Obiski na domu dobrodošli! V bolnišnici— Frank Mauer st., 2052 West-port Ave., je v Glenville bolnišnici prestal hudo operacijo. — želi, da ga prijatelji obiščejo. Trden mož— Pretekli ponedeljek, ko je divjala v našem mestu snežna vihra, je bila naipovedana na sodišču v Euclidu porotna razprava. Odvetnikov sicer ni bilo, prišli pa so nekateri porotniki, med njimi Albert Florjančič z 20050 Seminole Rd. Ko ni mogel spraviti na cesto svojega avtomobila, je napravil sedem milj dolgo pot do sodišča W. Burns kar peš. Policija ga je v priznanje za njegovo vestnost odpeljala domov s svojim avtom. Mož res zasluži vso pohvalo. Delnice so še vedno na razpolago— Direktorij AJC na Recher Ave., je podaljšal prodajo delnic doma do 30. junija 1954. Dobrodošli— Pretekli petek sta prišli v Cleveland k svojemu možu Rudiju Perhinek na 7616 Linwood Ave. iz Beograda v Jugoslaviji njegova žena Vida in hčerka Gordana. G. Rudi Perhinek, podpolkovnik kraljevske jugoslovanske vojske, je bil znan sodelavec v glavnem stanu gen. Draže Mi-hajloviča. L. 1944 so ga Nemci ujeli in ga poslali v koncentracij-iško taborišče v Nemčijo, kjer je pričakal konec vojne. Z ženo in /hčerko se ni videl nad 12 let. Ge. Vidi in gdč. Gordani želimo mnogo sreče v novi domovini! Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj ob pol osmih sejo v navadnih prostorih. Po seji zabava. Umetnostna razstava— V šoli sv. Vida je ves teden! odprta umetnostna razstava kiparja Franceta Gorše. Razstava obsega v glavnem dela za slovensko cerkev v Torontu. Obisk toplo priporočamo. f ------o----- Slovenska pisarna 5116 Glasa Ave., Cleveland, G. Telefoni EX 1.9717 OPOZORILO: Prosimo, da se v Slovenski pisarni zglasi Sre-bot Ivana, roj. Kaluža. Dospeli so dokumenti od doma (poročni in mrliški list). Dokumenti so izstavljeni v Nadanjem selu, o-ziroma v Košani. SLOVENSKE KNJIGE: Na razpolago imamo še pet izvodov; Koledarja Svobodne Slovenije, Ben Hurja, Med Scilo in Karibdo, nekaj kmečkih povesti in pesniških zbirk. Uredite si svojo slovensko knjižnico, ki bo vašim otrokom bogati zaklad za bodočnost. FORMULARJI: Kakor sem ža zapisal, jih imamo. Vsi, ki jih potrebujejo, se lahko oglase v Slovenski pisarni. Množični beg iz rdečega paradiža BERLIN. — Dne 9. marca je pribežalo iz Vzhodne v Zapadno, Nemčijo v teku 24 ur, okoli tisoč begnunov, ki so zaprosili in dobili zavetišče v zapadnem Berlinu. Zapadni uradniki se pripravljajo za nov val beguncec z onkraj železne zavese. Rekodrdno število beguncev, ki so v enem dnevu pribežali iz vzhodne v zapadno zono, je znašalo 5000. ------o----- Zaseg japonskih ladij TOKIO. — Neka sovj. stražna ladja je zasegla severno od Ho-kaido otoka dve japonski ribiški ladji. NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Za namestnika obrambnega tajnika na mesto odstoplega Roger N. Kyes je bil imenovan mornariški tajnik Robert B.. Anderson. VATICAN CITY. — Zdravje papeža Pija XII se je v toliko zboljšalo, da je bil včeraj že četrti zaporedni dan pri delu. CLEVELAND. — General Motors Corp. je prodala v preteklem letu za $10,028,000,000 izdelkov in s tem presegla vse dosedanje uspehe. Čisti dobiček znaša okoli $600,000,-000 ali $6.71 na posamezno! delnico. WASHINGTON. — Odbor predstavniškega doma je odobril predlog novega davčnega zakona, ki bo zmanjšal dohodke federalne vlade za skoro poldrugo milijardo dolarjev. LONDON. — Prvi lord admira-litete J. P. L. Thomas je sporočil v parlamentu, da bo Vel. Britanija opremila svoje vojno ladjevje z atomskim orožjem in vodljivimi raketami. Na letalonosilkah bodo samo jet-letala, katerih del bo sposoben nositi atomske bombe. CARACAS, Venezuela. — Zun. minister Guatemale je včeraj zapustil zasedanje predstavnikov ameriških držav, ko je dominikanski zunanji minister branil Združene države. Po omenjenem govoru se je predstavnik Guatemale vrnil na posvetovanje. 41 f - 'f- ■ AmERlSM DOIIOVIMA «117 St. Cl*lr Ave. v vn «*ic-/% r%j— ISEaderson 1~<>628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $4.00. Z« Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION SATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 43 Wed., March 10, 1954 Razuzdanost, najkrajša pot v pogin Velikokrat čujemo, da Francija propada in da ni več rešitve njeni nekdanji moči in veličini, le redko pa čujemo prave vzroke njenega propadanja. Vse preveč radi razpravljamo o gospodarskih in političnih vplivih na rast ali propadanje narodov in držav, zelo radi pa spregledamo temelj moči in zdravja vsakega posameznika kot tudi naroda — njegovo moralo. Samo nekaj številk. Okoli leta 1800, ko je gospodaril po Evropi Napoleon, torej v času viška francoske moči, je imela Francija približno toliko prebivalstva kot Nemčija, dvakrat toliko kot Anglja in le nekaj malega manj kot Rusija. V sto letih se je število Francozov podvojilo, država je imela okoli 1. 1900 skoro 40 milijonov prebivalcev, število Nemcev se je v istem času potrojilo, prav tako tudi število Angležev, med tem ko se je število Rusov več kot početvorilo. In danes? Francija ima okroglo 40 miljonov prebivalcev kot pred pol stoletja, Anglija jih ima blizu 50 milijonov in je torej Francijo že prehitela, Nemcev je danes v Evropi kljub strahovitim izgubam v pretekli vojni blizu 80 milijonov ali dvakrat toliko kot Francozov. In Rusi? Število teh se je v dobi 150 let skoro podeseterilo. Noben čudež torej ni, če se svet boji danes v prvi vrsti Rusov, Francozi pa imajo največ strahu pred Nemci. Pred 150 leti je prišel na enega Francoza en Nemec, en Rus in pol Angleža, danes stojita proti enemu Francozu dva Nemca, eden in četrt Angleža in pet Rusov. Še ena zanimiva primerjava. Pred pol stoletja je bilo v Evropi približno enako število Germanov, Romanov in Slovanov, danes predstavljajo Slovani že nekako polovico vsega evropskega prebivalstva. Kje je vzrok tako različnemu naraščanju posameznih narodov? Pri vseh narodih, ki so v zgodovini človeštva igrali kako vlogo, opažamo isto pot razvoja. Dokler je narod moralno zdrav in se drži nravnih zakonov, napreduje. Njegovo število narašča, s tem narašča tudi njegova moč. Ko se je dvignil do moči in bogastva, začne nekdanja morala slabeti. Z njo izgine trdnost in odpornost telesa in duha. Pomehkuženemu narodu je vsak večji napor odveč. Njemu je le še za uživanje. Ko so Rimljani dosegli to stopnjo razvoja, so začeli najemati Germane, da so branili njihove meje. Ti pa so se nekega dne naveličali poslušati svoje gospodarje in sami zavladali njihovim deželam. Isto se je preje zgodilo Grkom. Zelo zanimivo piše o vzrokih nemoči in propada stare Grčije Plutarh. “Ljudem je samo za uživanje in bogastvo. Zakonci ne marajo več otrok kot enega, da ne bi bilo treba deliti premoženja in da se ne bi bilo nasledniku treba odreči lagodnemu življenju!” Mar ni v Franciji nekaj podobnega ? Ta dežela je bila znana po družinah z enim ali kvečjemu dvema otrokom^! Protiverska propaganda, ki so jo začeli širiti na veliko v Francji že “prosvetljenci” pred veliko revolucijo in ki je kasneje postala jedro vse “naprednosti,” je odtrgala ljudi od Boga, ubila v njih smisel za moralno, čisto in naravno življenje. Posledica — fizični propad! Od časa do časa zaidem v kak kino, gledam TV, sedim v kaki družbi. Središče vsega dogajanja, središče vsega zanimanja, jedro vseh slanih ali neslanih šal, je — ženska, oziroma odnos med žensko in moškim. Na poi razgaljene ženske najdemo na koledarjih, na zavitkih žeplenk in pri najrazličnejših reklamah, pa če imajo kaj zveze z njimi ali nič! Postavna, bolj ali manj oblečena ženska, katere telesne oblike pridejo polno do izraza, bo najprej in najlažje pritegnila pozornost občinstva — računajo ustvarjalci reklame. Kot je pred časom pisal dr. Sorokin, profesor sociologije na univerzi v Minnesoti in Harvardu, imajo ti ljudje v tem prav. Po podatkih, ki jih je on zbral,' gredo v Ameriki najbolj v denar knjige in brošure, ki opisujejo ljubezenske zgodbe s posebnim poudarkom na spolnost, in take, ki se s tem vprašanjem samim podrobno ukvarjajo. Kolikokrat slišimo besede; “Jej,, in dobro se imej, saj ne boš nič odnesel s seboj!’ To pozivanje k uživanju in ravnanje po njem, je pokopalo mnoge narode in je začelo iz-podkovati tudi moč naše dežele. “Svobodna” ljubezen je komunistično blago, ki naj raz-mši svobodni svet. Komunisti so jo pridigovali in jo pridi-guiejo v vseh deželah, da razkroje družbo, ko oa se polaste oblasti, je pa tudi te svobode kmalu konec. V Sovjetiji je danes iočitev zakona skoro popolnoma nemogoča, spolna razuzdanost je “izdaistvo socializma” in “znak buržujstva.” In mi v Ameriki? Skrajni čas je, da spoznamo svojo napačno pot. Prav je, da povemo svojim otrokom dejstva o spolu in solnem življenju, kadar dosežejo odgovarjajočo starost, toda prav tako prav in potrebno je, da jih poučimo o naravnih in božiih zakonih, ki spolno življenje urejajo. Ne noza-bimo nikdar, da je spol samo sredstvo za ohranitev človeškega rodu, ne pa cilj in središče vsega človekovega življenja. W ^ Zadnje dni sem bil malo molčeč. Svoj kratek odmor sem uporabil v to, da sem šel po naši slovenski koloniji podolž in počez in poskušal nabrati kar največ novic, ki so zrasle pod stolpom, ;Sv. Križa. Veste, katera novica mi v moji popotni torbi ta hip sama od, sebe sili na dan? Novica o gospodarski podjetnosti naših “no-vin.” Kar trije novi naseljenci so se drug za drugim opogumili in odšli v “biznis.” Prvi, ki je dal vsem drugim, svetal zgled je bil g. Sinko, takrat stanujoč še na “Buena Way.” Lani jeseni se je1 poslovil ;s tega sveta prekmurski starešina Flisarjev oče, s pravim imenom, Jožef Mar osa. Mož je desetletja vodil čevljarsko, delavnico na oglu Pine St. in, Howard, Ave. Ko je čutil, da se njemu bliža konec, je svoje časne in večne zadeve vzorno uredil. Večne zadeve je spravil v red z domačim župnikom, časne pa z g. radi svoje in moževe bolezni trgovine ne bo mogla več dalje voditi. Nič pa nismo vedeli, da bo, tio: mesto kjer so bili vsi “novi” deležni prvih dobrotnih kreditov, nazadnje v celoti zdrknilo njim v roke. Pa je! Našel se je dr. Hrastnik Oskar, promoviranec graške juridične fakultete in zadnje čase uslužbenec tovarne General Electric, ki je sklenil, da bo avstrijske paragrafe in električno robo zamenjal za vatel in vago. Kupil je trgovino (nekaj je torej pod palcem že imel) in zdaj se v štefančevi trgovini prav: pridno suče za stojnico, dolge ure pa si preganja z mislimi na svetlo dolarsko bodočnost. V tretje gre rado, Takoj za dr. Hrastnikom se je opogumil še g. Josip Brlekovič in odprl med nami pravo, hrvaško-sloven-sko “mesarsko radnjo,,” v kateri ima poleg amerikanske mesnine, tudi vse madžarske in kranj- rdialogu Gorenjca in Gorenjke v ’ narodni noši Prešernovo “Pesem ! od železne ceste” in šaljivi pri-I zor “Podoknica” Vstrajni tru-j badur dobi dvakrat Kneipov poliv. Salve smeha sa izzvale njegove domislice z dežnikom proti polivu iz okna dekleta, zatočišče v čebru in potem slačenje 10 telovnikov in sweaterjev, da se od “Kneipanja” ne bi prehladil. Po tolikem smehu je teknila kranjska klobasa z zeljem, pustni krofi in štrukli, kar so nam vse v obilni meri pripravile naše dobre gospodinje, fare Sv. Cirila. In kako so se vrteli pari ta večer, o tem naj piše bolj poklicano pero, da bi prav povedalo, koliko veselja in užitka daje valček, polka tango itd. elegantnim mladim parom. J. B. Sinkom, ki je kmalu zatem pre- ske specijalitete. V nasprotju vzel njegovo čevljarsko dedšči-mo. . Od takrat dalje g. Sinko pridno razteguje dreto in nabija, podplate. Ljudje pravijo, da bi bil “biznis” kar v redu, če bij ljudje več hodili. Tako pa se' vse samo vozi in tudi “novi” imajo že vsi svoje avtomobile. Na, žalost bodo torej šila in kopita, g. Sinka odvisna le bolj od, starokopitnežev ali “old fashioned people,” ki se bolj zanesejo na svoje ravne noge, kakor na vrteča se kolesa avtomobila. Drugi tak “greenhornski” podjetnež je dr. Hrastnik Oskar. Z novim letong je;bila naprodaj stara in izvrstno upeljana Šte-fančeva groserija na Pine St. Vedeli smo, da gospa Štefanec prvima dvema je moral gospod, Brlekovič vse na novo začeti. A zdi se mi, da ima pravo roko, čeprav mu je prav ob otvoritvi mesarije žena nevarno zbolela in ga je občutno prizadel, štrajk plinarniških delavcev, je gospod krizo zmagal in ima tudi on ljudi čedalje več. Če naj kako stvar pohvalimo moramo pohvaliti podjetnost našega človeka. Gornji triji poskusi dokazujejo, da so: novi bridgeportski naseljenci našli trdna tla pod stolpom Sv. Križa. Želimo jim dober napredek in velijko sreče v njihovi podjetnosti. Lepe pozdrave vsem bralcem po širnem svetu. Anton Lagoja. BESEDA IZ NARODA la Osmi je bilo (letno ] Polone (Miss Judit Zadnik) in j soseda Kraža ne bo uspela, ker j se vmeša “uradniški pisun Zve-riga” (g. Rudi Večerin) in hoče mejaša Križa nahujskati k pravdi, sam pa dobiti Polono. Tedaj1 Marjana priskoči k zvijači in nadmodri pisuna Zverigo. Manever, češ da je Križ zgubil vsej premoženje pri bankrotu lesnega trgovca, razgali pisuna kot sebičneža, ki mu gre le za Polonino premoženje, Kraža pa pobudi, da pozabi spor in je pripravljen s sosedom deliti svojega pbl grunta. Tedaj pove Marjana, da je bila to le njena zvijača, da prepreči načrte pisuna Z verige in reši oba mejaša pred pogubno pravdo. Pravijo, da ženske delajo prepire; tu pa vidimo-, kako se ženski spretnosti posreči preprečiti pravdo in zvezati sovražna soseda v novo družino, polgrunta pa v grunt. Ključ igre je bil v spretnih rekah gospe Zadnik in publika je res uživala njeno sijajno vodilno vlogo. Videli smo ta večer, kako sposobne igralske moči imamo v fari Sv. Cirila in pomislili smo, ali ne bi kazalo, da nam te moči New York, N. Y. — V New Yorku nas Slovencev ni tako malo, a popolnoma se zgubimo v tem največjem mestu sveta. Premalo imamo tudi skupnosti. Veže nas edino še naša slovenska fara sv. Cirila na Osmi cesti, žal pa večina faranov stanuje sedaj v Brooklynu in Queensu. Vrasli so' se mnlogi v druge fare. Od časa do časa nas pa vendar povabi naša fara, da napolnimo dvorano, čim nam kaj priredij o. Tako smo se z veseljem odzvali, tudi za pustno nedeljo, na pustno veselico. To res ni noben dogodek, da bi se moralo pisati o tem v časopisu. Toda na Osmi že tako' znajo prirediti, da nudijo vselej veliko več, kot je oznanjeno v' povabilu. Tako je bilo tudi toi pot. Begat program sO nam dali! Ljubko sta nam zapela venček slovenskih narodnih s spremljavo kitare gg. Klezin in Pregelj. Tak duet naj bi bil kar redno na dnevnem redu, ko talko radi slišimo slovenske narodne z veselim besedilcim ob spremljavi kitare. Z veselim smehom je pa vseskozi napolnjevala dvorana sijajno izvajana šaljiva enodejanka “Kje je meja?” Igra je bila otipen dokaz, kaj zmore tudi preprosta igrica, ako so vloge v dobrih rokah. In res smo vživa-li, k' smo gledali trmasta kmeta Matijo Križa (g. Cvetko Miš-velj) in Blaža Kraža (Jakob Planinšek), v vsej zagrizeni trmi za ped zemlje, pa čeprav bi šel za ta prepir grunt, že kaže, da. spretna igra Križeve žene Mariane (gospa Zadnik) za povezavo polgruntov s poroko hčerke Pred koncertom Korotana Cleveland, O. — Ko smo pred skoraj devetimi leti zapuščali Slovenijo, je najbrž le malokdo med nami pomislil, za kako dolgo dobo odhajamo iz onega koščka raja pod Triglavom. Kdo ve, morda bi nam bil v onih trenutkih ljubši grob v domovini, kot pa životarjenje po taboriščih tujine. In koinas je nato val usode-pognal preko širnega oceana, smo nenadoma .spoznali, da smo prepuščeni samemu sebi ter sposobnosti svojih rok. In v tistih tesnih dnevih, ko smo se zavedli svoje materialne revščine, ismo tudi spoznali neizmerno bogastvo, ki smo ga prinesli s sen boj: zaklad slovenske narodne in umetne pesmi. Od tedaj je preteklo že precej let. Marsikaj se Je spreme-(nilo v našem življenju; marsikatere navade smo prevzeli od. qkolice, ki nas obdaja; marsikaji je utonilo v pozabi ali pa le šei podzavestno bdi v naših srcih. A eno je ostalo; slovenska pesem živi z nami, slovenska pesem nam obuja spomine na našo obljubljeno deželo, na gorenjske snežnike in dolenjske griče, na štajerske vinske gqrice ter no-t raj ske gozdove, še več: sloven ska pesem nam pomaga, da sko* raj pozabljamo na strašno tragedijo, ki nas je zadela v preteklosti in ki je tako -usodno spremenila vse naše življenje. Vse se nam ob naši pesmi dozdeva kot -težke sanje in naša domovina ži vi v nas spet življenje zemljo veselih ljudi in nasmejanih gričev. Sredi med nami je grupa ljudi, ki soi si nadeli nalogo, da nam ohranjajo našo: narodno in umet-no pesem v njeni naj višji umetniški obliki. Pevski zbor “Korotan” nam bo 28. marca priredil svoj letni koncert, na katerem bo brez dvoma dokazal, da svojo nalogo uspešna vrši. Mladina v Kcirotanu ne potrebuje pohvalnih besedi; njeno udejstvovanje v preteklosti nam. je zadosten dokaz in porok za uspeh njihovega koncerta. Mi pa, ki delovanje “Kotrota-na” spremljamo s sedeža gledalcev, dokažimo s polnošteviLno udeležbo:, da njihovo prizadevanje cenimo-ter se zavedamo važnosti naloge, ki jo “Korotan” med nami vrši. Pevskemu zboru “Korotanu,” ki nas je v preteklosti že tolikokrat prijetno presenetil, želimo,! pqpolen uspeh, zlasti pa še, da bi v bodočnosti svoje delovanje! še vedno jim odrekajo pravice Italija Slovencem, ki žive V njenih mejah že skobo sto let obljublja zavarovanje njihovih; jezikovnih in narodnih pravic. Te obljube pa doslej še ni izpolnila. Vse italijanske vlade so se trudile in se trudijo danes, da bi Slovence v svojih mejah čim-prej poitalijančile. Le kadar je* država v stiski začno govoriti oblastva o spoštovanju narod-iniostnih pravic Slovencev. Tako je rimska vlada 1. 1945 slovesno izjavila, da bodo uživali Slovenci v Italiji najširše jezikovne in Isplcšne narodne pravice tako! v zasebnem kot v javnem živi j e-nju. Videmski prefekt dr. Can-d-olini je istega leta jeseni v posebnem uradnem pismu slovenskim duhovnikom v videmski pokrajini to vladno izjavo ponovil in poudaril svojo zahtevo, da se mora kult 'Slovenske narodnosti zajamčiti in spoštovati. Slovensko duhovščino- je v tem pismu prosil, naj mu javi vsak primer nasprotnega postopanj-a. Ta isti gospod je na seji videmskega-pokrajinskega sveta dejal: “Govoriti o mešani jezikovnosti v naši deželi bi bilo resnično in pravo izdajstvo!” Lastni italijanski rojaki so prenapetega gospoda opozorili na določbe ustave, ki v členu 6. čisto jasno: govori o potrebi zaščite slovenščine in nemščine. Te zaščite seveda nikjer ni in takle gospodje lahko počno s Slovenci in njihovimi pravicami, kot se jim zljubi. dajo tudi kaj boljšega, kaj resnega Za postni čas. Take hrane! šs pojačal ter razširil in tako potato potrebujemo. Oder vzgaja !,sta^ resnično središče slovenske-igralce same, vzgaja pa zlasti: §a kulturnega življenja v Cleve-gledalce. Tako lačni smo sloven- [ landu. ske besede na slovenskem odru! Bolj za koncertni večer kot za. pustno nededjo je bil prikrojen program in nastop “zborčka” a tremi lepimi pesmimi: V. Vodopivčevo “Ob večerni uri,” Ipavi-čevo “Slovenec sem” in Flajšma-novo “V Gorenjsko oziram.” Ni bil to zborček in predvajanje bi zadovoljilo tudi publiko v koncertni dvorani. Za veselo razpoloženj e in smeh so nam naši igralci dodali še V uradno pričel proces za beatifikacijo Baraga. V Sloveniji tega-procesa nismo mogli začeti, ker je Friderik Baraga umrl v Marquette, in proces se mora začeti vedno tam, kjer je svetniški kandidat živel in umrl. Slovenci smo: veseli začetka tega procesa in čutimo globoko hvaležne,'st škofu Thomasu L. Noa, da je Baragova zadeva, talko lepo stekla. Predsednik te “Zgodovinske komisije za beatifikacijo Friderika Baraga” je mairquettski generalni vikar, imsgr. Joseph L. Zryd, ki je po rodu Poljak. On, je tudi glavni predsednik “Baragove zveze,” iki molitveno in denarno podpira beatifikacij skl 'proces. Povabilu, naj se udeleži našega Baragovega dne v Clevelandu, se je z velikim veseljem odzval, saj kar gori od. navdušenja! za Baraga. Posebno ceni in občuduje delo- Slovencev pri Bara-g-civi beatifikaciji. V odgovoru, na povabilo pravi: “Zelo sem, srečen, ko čujem o vašem prizadevanju pospeševati vedno večje zanimanje za kanonizacijo tega velikega božjega moža. Na vsak način bom skušal biti med ;vami na slavnosti 14. marca. — Prav tako povejte svojim sodelavcem, kako smo veseli, da so začeli z delom v take: važni stvari. Študij in raziskovanje življenja in književnosti tega velikega škofa je v nekaj letih odlično napredovalo. Toda če hočemo videti dan njegovega povišanja na oltar Matere Cerkve, bomo potrebovali še mnego molitve in denarne podpore. Naj Bog blagoslovi vaše prizadevanje! Še enkrat prosim, povejte vsem prijateljem Baraga, kako zelo hre-Cleveland, O. Marquette jo penim biti med njimi 14. marca!” Pavle Borštnik. ¥ iarqualte je veliko za« nimanje za “Baragov daii!’ v Clevelandu škofijsko mesto ob Gornjem Je z,eru v državi Michigan, kjer je, Čudimo se: navdušenju in velikodušnosti tega moža, ki niti bil Friderik Baraga prvi škof. inj Slovenec. Kaj pa mi, bomo li Šesti njegov naslednik, škof, ,s^ap križem rok ob strani? Poi-Thomas L. Nida, je lansko leto)! (Dajje M 3> .tranl.) Nove obljube Na vprašanje nekega poslanca v rimskem parlamentu o stanju slovenskih šol na Goriškem je vladni zastopnik .-odgovoril, da slovenske šole na Goriškem že* dejansko delujejo, kar se pa splošne zaščite Sloencev tiče, bo to- zagotovljeno z izvedbo posebne avtonomije dežele Furlanije-Julijske krajine. — To ja verjetno le nova obljuba, kot so: jih naši rojaki v Italiji slišali že m-a desetine in desetine, ki pa niso bile nikoli izpolnjene. Strašna smrt v ognju V nedeljo, 21. februarja, je dvajsetletni domačin Vojko Ter-pin iz Valetišča v Števerjanu, da: bi se nekoliko: ogrel pri delu, vlil na goreča drva nekaj nafte. Plamen je zajel tudi njega, da je bil skoro ves v ognju. Hotel se je vreči v Sočo, pa je bila zamrznjena. Tekel je na cesto in vpil na pomoč. Neki avtomobilist ga je zavil v odejo im. ga naglo odpeljal v bolnišnico, kjer pa je v-bogi Vojko podlegel hudim opeklinam. V Jamljah dobe novo šolo Tržaški list “Demokracija” poroča, da je rimska vlada odobrila denarna, sredstva za zidanj e šole v Jamljah v dobrdobski občini. Angleži odhajajo V zadnjih tednih je odšlo iz Trsta večje število- angleških vojakov. To je bilo sklenjeno že pred meseci, sedaj se le izvaja. Tržaški slovenski časopis se sprašuje, če ne bodo Angležem sledili skoro tudi Amerikanci in tako na tihem izvedli obljubo z 8. oktobra lami. Zanimivo je, da ameriško in angleško časopisje, v zadnjih mesecih o tržaškem vprašanju zelo malo piše. Dr. Besednjaka ne marajo Kot smo že pisali obstoja v Trstu Slovenska krščansko, socialna zveza. V njej so- včlanjeni katoliški Slovenci. V to organizacijo, ki je bila vse od svojo 'ustanovitve odločno' protikomunistična, je na nek čuden način' prišel pred letem dr. Besednjak, ki ima menda zelo dobre zveze S titovci. Na zadnjem občnem zboru zveze je bila o omenjenem gospodu vodena dolga debata. Goriški “Katoliški glas” poziva tržaške katoliške Slovence, naj dr. Besednjaku in njemu podobnim pokažejo vrata. Izid te borbe bo zaključen na nadaljevanju -občnega zbora zveze, ki pa še ni najavljen. Zadruga je pogorela Minuli mesec je požar uničil poslopje kmečke zadruge na Vogrskem v Vipavski dolini. Oblasti priznavajo, da je bil ogenj podtaknjen na več mestih. Kako' zelo so kmetom pri srcu kmecke zadruge, se vidi tudi po tem, da je morala UDBA kmete s sil0, pripeljati k gašenju. Gasili Pa eo tako nerodno in počasi, da je bilo jasno, da so želeli, maj vs® mirne- pogori, da bo zadruge konec in bo njim vrnjena zemlja. Razvrednotenje dinarja Goriški Katoliški glas” prinaša-4. marca letos sledečo vest-“Jugoslovanske oblasti so m:0' rale pomovno -razvrednotiti dmar' Ameriški dolar, ki so ga do-sle^ uradno zamenjavali po 350 dinarjev za dolar, bo poslej velj3^ 600 dinarjev. — Op. ured.: Poskušali srn°' zvedeti ali je omenjena odločb0, jugoslovanske vlade že stopil0 ° veljavo ali šele bo, žal nis^10 mogli o tem dobiti nobenih t° nih vesti. Or, Josip Gnutan: Zgodovina slovenskega naroda il. Doba državnega absolutizma in centralizacije Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792) 3. Zarota Petra Zrinjskega in Frana Frankopana. Druga vojna s Turki Izborni knez iz Mainca in drugi nemški knezi so jim zatrjevali, da z njimi dtele srečo in nesrečo. Spomladi so si upali spraviti na noge 40.000 ko-njikov in začeti veliko vojno. Pripomniti pa je treba, da so vse te zveze bile zelo rahlo in so se zapored razrušile. Ko so se obrnili na kralja Ludovika XIV., da jim pomaga z vojaštvom in denarjem, so dobili pač pismo polno lepih besod in obljub, pa nobenega denarja, niti vojaka. Peter Zrinjski je izkušal poleg hrvatskih tudi slovenske dežele pridobiti za svoje namene. Imel je zvez zlasti s Štajersko in Kranjsko, kjer je bil član deželnih stanov in imel mnogo posla zaradi obrambe Vojaške1 krajine. Med kranjskim plemstvom je imel mnogo prijateljev. Zanašal se je v svojih upih na mržnjo prebivalstva do Nemcev, na veliko nezadovoljnost, ki se je razširjala vsled visokih vojnih davkov in naklad, in slednjič tudi na hudo nasprostvo proti mogočnemu Leopoldovemu ministru Ivanu, Vajkardu Auerspergu. Zrinjski se je ponašal, da ima med plemstvom po južnih avstrijskih deželah mnogo zaupnikov, vendar sta le dva stopila z njim v ožjo zvezo in podpirala njegove težnje, štajerski grof Erazem Tatlenbach in goriški deželni glavar, grof Karol Turn-Valsassina. Rodbina Tattenbach je imela od 16. stoletja posestva na Štajerskem, med drugimi Konjice, Kunsperg, Bizeljsko, Račje, Podčetrtek, Triebeneck, Lidl-hof, potem posestva v Šleziji in grofijo Reinstein na Nemškem. Erazem Tattenbach je bil svetovalec notranjeavstrijske vlade, zelo častihlepen in ničemu-len, pa omejen in razudan človek. Zrinjski je pridobil lahkovernega moža, ker mu je obetal, da postane štajerski vojvoda, ali pa dobi vsaj celjsko okrožje (ozemlje med Dravo in Savo) kot samostojno grofijo. Prvi. posvet med Zrinjskim in Tat-tenbachom se je vršil 1. 1655. na dvoru Lupšina pri Čakovcu Ban se je pritoževal, da Ogri m Hrvatje na dvoru nič ne veljajo, da jim ne poverijo nobenih odličnih služb in da ima knez Auersperg, njegov nasprotnik, vso oblast .v roki. Po-tem je pokazal Tattenbachu pismeno pogodbo ,ki sta jo z njim sklenila Vesseleny in Nadasdyj *n ga pozval, naj pristopi k njihovi zvezi. Tattenbach je ime] izprva sicer mnogo pomislekov: °dkod bodo zarotniki dobili de-nar, kdo jim bo pomagal z vojaki itd. Slednjič je podpisal prisego, da hoče Petru Zrinjskemu do 2adnjega zdiha biti zvest in stanoviten, njegove namere na vse 'nožnie načine, z besedo in delanjem pospeševati in ga tako v sreči kakor v nesreči nikdar zapustiti, tudi če bi bilo tre- a žrtvovati življenje.” Prvemu posvetovanju so sledila še druga, deloma v Lupšini, delovna na Tattenbachovem gradu Račje (Kranichsfeld) pri Mari- 01 n. Razgovorov se je udeleže-val včasih sam Zrinjski, včasih Pa je poslal podpolkovnika Lo-fatellija ali svojega nadkonjar-■ja Rudolfija. Zarotnike naj bi attenbach podpiral s tem, da bi oborožil svoje podložne kme- te in šel z njimi čez Ptuj na Hrvatsko, kjer se je imel združiti z Zrinjskim. Skupaj bi potem udarila na Gradjec in se polastila tudi Ptuja, Radgone in Maribora. Ako se je že Tattenbach udeležil zarote le iz osebne niče-murnosti in častihlepnosti, moramo rteči o grofu Turnu, da je bil pravi pustolovec. Rodil se je iz furlanskega kolena grofov “della Torre”, ki so pozneje navadno nosili priimek Turn-Val-sassina. Več članov te rodbine nahajamo v službi avstrijskih nadvojvodov, kot deželne upravitelje na Goriškem, svetovalce in vojaške poveljnike. Karol Turn je bil zelo ošabnega in nasilnega značaja. Vse njegovo življenje je polno spletkari j, sovražnosti, lahkomiselnih in drznih podjetij. Okoli leta 1650. je imel hude spore z grofom Ivanom Rabatta, zaradi katerih je vlada proti njemu u-vedla preiskavo. Kaj je bilo- vzrok, ni mogoče dognati. Še hujše so bile razprtije z grofom Odorikom Pe-tazzijem, ki so se poglobile v smrtno sovraštvo. V noči 4. avgusta 1. 1651. je grof Turn na čelu oborožene tolpe' napadel Peazzijev grad Završnik (Sch-karzenegg) v Istri, njega samega umoril, grad popolnoma oropal, potem pa zbežal z u-grablj enimi stvarmi na Beneško. Goriško plemiško sodišče ga je obsodilo zaradi tega napada (in contumaciam) na izgon iz vseh avstrijskih dežel, ako pa se kje zasači, naj bi bil obglavljen. Cesar Leopold I. je na prošnjo mnogih vplivnih o-seb 1. 1658. Turna pomilostil in ga imenoval kapitana (poveljnika) v Trstu in leta 1667. je postal vzlic novim nasilnostim celo deželni glavar goriški. Z grofom Erazmom Tatten-bachom je stopil Turn v zvezo leta 1668. Zarotniška prisega, ki jo je takrat podpisal, ima. isto besedilo kakor izjava, ki jo je Tattenbach podal Zrinjskemu. Delež, ki ga je imel Turn pri zaroti, ni prav jasen, niti niso pojasnjeni njegovi o-sebni cilji, ki so ga zapeljali na krivo pot. Gotovo je imel pripravljati upor v Primorju in posredovati med zarotniki in beneško republiko, kjer je imel vplivne osebne zveze. Obtožnica mu našteva celo vrsto zločinov, ki jih je pa menda večinoma zagrešil še v 'prejšnjih, letih, tako: goljufije, krive prisege, pnešuštvovanje, krvoskrunstvo, uboje in rope. Glede na zaroto pravi obtožnica, da je napadel in oropal cesarsko pošto, izdajal tajnosti avstrijske vlade beneški republiki, patriarhu akvilejskemu in drugim upornikom, da je beneške tolovanje, upornike in druge sovražnike Avstrije ponoči in po dnevi puščal na goriški grad in jih imel za svoje prijatelje, da je bil v pismeni zvezi z banom Zrinjskim, Frankopanom, Tattenbachom in zastopnikom beneške republike, katerim je hotel ob izbruhu upora iz ro-čiti obmejne trdnjave. Vzlic dolgovezni obtožnici moramo reči, da je bil grof Turn izmed vseh zarotnikov državi najmanj nevaren. Obsodba in ječa sta ga zadela tudi bolj zaradi njegovih pustolov-stev, kakor pa zaradi veleizdaje. (Dalje prihodnjič) “BARAGOV DAN” (Nadaljevanje ■ s. stran)) kažimo tudi mi svojo velikodušnost. Baraga je Slovenec, zato smo Slovenci bolj kot drugi poklicani, da za njegovo beatifikacijo molimo in se njemu pripo-ročamo. Poklonimo se njegovemu velikemu spominu, manifestirajmo zanj! Napolnimo dvorano do zadnjega kotička, — naj' bo' enkrat premajhna! Pokažimo; Msgr. Zryd-u, da smo res to, kar1 ion misli on nas, veliki ljubitelji škofa Barag#! Vedimo pa tudi, da bo Baraga iz nebes gledal na nas ta dan. Veselil se bo; in stotero bo povrnil vsako pripravljenost in žrtev. Predvsem pa bo mnogo lažje prosil pred nebeškim prestolom za naš ubogi, trpinčeni narod in mu izprosil lepšo in svetlejšo bodočnost. Pripravljalni odbor. ------o----- Novice iz Chicaga Chicago, 111. — V ponedeljek 1. marca smo- poikopali Maksa 'Omerza, ki je živel na 2113 W — 21 Pl. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo veliko njegovih prijateljev in znancev. Pokojni Maks je dočakal lepo starost 73 let. V Ameriko je prišel pred 48 leti iz Zdolj pri Brežicah. Tu se je poročil z Mary Demšar. V zakonu se mu je rodilo 5 otrok, od katerih je eden umrl. Zapušča žalujočo ženo, štiri hčerke, od katerih ena, sestra Dolorosa, je redovnica v1 Lemontu, in brata tudi tu v Ameriki. Bil je dober krščanski mož in oče. Obisk v Žefranovem pogrebnem zavodu je pokazal, koliko prijateljev in znancev je imel Maks. Naj . počiva v miru božjem, preostalim naše sožalje! Nedavno se je vrnil iz bolnice naš naročnik Martin Miler iz, 1854 W. 23. St. Sedaj se zdravi doma in mu želimo skorajšnjega okrevanja. , Ludwig Jelenc. JOŽE GRDINA: PO VZHODU IN ZAPADU Na potovanje — Neprijetnosti glede viz — Odhod iz New Yorka — Vožnja z zrako" plovom — V Londonu — Razgledi z zrakoplova — Nad Slovenijo — Preko Jugoslavije — V Carigradu (Nadaljevanje) R. I. Blatter iz Albrien, Nebraska, ’ki je potoval v Carigrad, da po dolgih letih obišče svojo sestro, in s katerim sva sd bila od Dusseldorfa dalje tovariša, mi je posodil daljnogled, da sem bolj natančno videl razne kraje Jugoslavije. Ob 4:15 popoldne zagledam dokaj obsežno mesto. Po; vodni zvezi sem sklepal, da bo Belgrad, vendar sem vprašal. Dobil sem od- Belgradu stekata, dobro označujeta prestolnico Jugoslavije. Precej časa zrem na Belgrad, potem mi izgine izpred oči, Fidelity pa plava visoko nad Srbijo, kjer se nekaj fčasa vidijo lepa polja in naselja, nato se pa prične zaraščeno pogorje, odkoder so nekoč hajduki napadali in bojevali boj s Turki, V zmedah in medsebojnih bojih zadnje vojne se je tukaj v glavnem bojeval general Draža Mihajlovič. Boril se je proti Nemcem in Titovim partizanom. Le škoda, da je bil sramotno izdan, obsojen na smrt in ustreljen. Fidelity jo reže proti Solunu, pod nami je makedonska ravnina. Nad Solunom se letalo obrne proti Carigradu. Začelo se je mračiti. Pod nami je morje, na desno gorovje Atosa, na levi pa grško-bolgarska meja. Od A-tosa naprej je bila že tema in nekako ob pol devetih smo se pripeljali v Carigrad, nekdanje glavno mesto bizantinskega pozneje turškega qesarstva. Pod nami je nebroj luči, razsvetljevalo mesto, mi smo pa pisali papirje, da jih oddamo turškim u-radnikom ob pristanku. Fidelity počasi pristane. Z g. Blatter jem se posloviva ter drug drugemu voščiva srečno pot in zdrav povratek v Ameriko. V Carigradu smo šli v bližnjo restavracijo na malico. Postregli so nam s kavo in slaščicami. Ko pospravim svojo skodelico kave, me vpraša turški strežnik, če še kaj želim? Da, mu od vrnem! Turško kavo. Jaz sem se šalil, strežnik je pa stvar vzel resno in mi res prinesel pristne turško kavo, ki je črna, gosta in vroča, da je treba paziti, da s: ne opečeš jezik. Ko smo na Turškem pomakali, pa -hajdi nazaj na zrakoplov, ki je kmalu potem zapustil Carigrad ter jo ubral naravnost proti vzhodu. Prihod v Beirut — Po Libanonu — V Baalbek — Na razvalinah poganskih templjev v Baaleku, Libanon — V Bei-rutu. V četrtek, 26. marca, malo pred polnočjo je naš zrakoplov pristal v Beirutu, glavnem mestu države Libanon. Hvaležen Bogu, da sem dosegel svoj prvi cilj ter začasno konec potovanja z zrakoplovom, sem stopil na tla, kj ne posebno daleč od tam mejijo na Palestino, na Galilejo, domovino Gospodovo. V obširnih prostorih carinskega urada je bilo zelo živahno. Libanonski stražniki, vojaštvo in carinarji so vsi oblečeni prav po evropsko, le srebrna cedra, ki je znak države in 'ki krasi njihove okrogle vojaške čepice ali pa je1 všita na uniformi, je svedočila, da smo bili v deželi slavnih ceder. Najprej so pregledali.potne liste, da se uverijoi, če imamo postavno dovoljenje za bivanje v Libanonu, potem se je pa pričel pregled prtljage, katero smo razložili po dolgih, nalašč za to pripravljenih mizah. Niso bili sitni. Le malo so pogledali, zraven še vprašali, če imamo seboj kake posebne stvari, potem pa so nam žigosali potne liste. Bivanje v Libanonu je bilo postavno dovoljeno za tri mesece. Ko je bilo vse to v redu, so nas že čakali avtomobili, da nas odpeljejo v hotel. Toda kam? Amerikanec, ki je prišel v Libanon po trgovskih poslih, mi je svetoval, naj se priglasim za hotel St. George. Ker je šlo več mojih sopotnikov v hotel Regent, sem se odločil, da guem tudi jaz.. Brž, ko smo bili pri avtu, s> se nam ponudili slabo oblečeni Arabci za spremljevalca. Čeprav jih nismo sprejeli, so šli kljub temu kar z nami ter se peljali prav do hotela. Na Jutrovem je predvsem to sitno, da imaš o-krog sebe precej toliko drago-manov, ki se ti ponujajo za spremljevalce. Ko se končno iznebiš enega, ti pride že drugi, tretji in tako naprej, tako, da ima človek z njimi ne samo pravcati semenj, pač pa tudi sitnosti, ko tiščijo kakor prav nadležne muhe. Precej dolgo smo se vozili po slabih in boljših ulicah Beiruta ter se končno pripeljal pred hotel Regent, ki je prav lepa pa tudi moderna stavba. Voznik avta nam ni računal nič, ker vse stroške za prevoz z letališča pa do hotela plača zrakoplovna družb. Kjer tega ni bilo treba plačati, so prišli pa z zahtevo na dan naši arabski spremljevalci, ki so se nam uštulili proti naši volji ter zahtevali •bakšiš (denar). Jaz sem bil že pripravljen, da jim plačam; ko se oglasi Amerikanka iz St. Louis, Missouri, da vso postrožbo plača že zrakoplovna družba, in ne bomo tega plačevali še mi ter jim kratkomalo pove, naj se poberejo. Ko so še par kr at ponovili svojo muziko o bakšišu, katerega so pričakovali, so precej kislih obrazov odšli. Služabnik hotela Regent, mlad pa jako zgovoren in po-strežljiv fant, nam je brž pripravil sobe ter vsakemu izročil ključ. Toda stoj! Predno grem k počitku, je treba razmisliti jutrajšnji dan ter napraviti načrt. Zdaj stem v Orientu, v Ju-trovi deželi in tu vsaka ura šteje. Na to je treba računati prav tako kot na denar. Povprašam zgovornega fanta za pojasnilo, kako in kaj bi se dalo bolje potovati po teh krajih m pa kakšna prometna sredstva so na razpolago. Kam pa želite potovati, oziroma kaj si predvsem želite o-gledati, me vpraša fant. Rad bi šel v Baalbek in v Damask; od tam pa v Jeruzalem. Veste, pravi fant, oboje pa ne boste mogli obiskati jutri, ker sta kraja daleč vsa sebi in tudi vsak na drugi poti. Baalbek je na severni strani Libanona. Damask pa jugovzhodno ter je že v Siriji. Svetujem, da poj dete jutri v Baalbek, ste nato vrnete v Beirut, naslednji dan, ko greste v Jeruzalem, pa obiščete Damask, ki je itak na poti, ki pelje v Jeruzalem. Meni se je ta fantov nasvet zdel kar pameten, pa ga vprašam s kakšnim vozilom se pride v Baalbek? Najboljše z avtom, mi odvrne fant. Če želite, vas jaz lahko jutri peljem z avtom v Baalbek, da si ga dobro ogledate, nakar se proti večeru vr-neva v Beirut. Tudi dobro! To-aa koliko pa zahtevate za pot, povprašam fanta. Takole bomo napravili: trinajst ameriških dolarjev boste plačali za tja in nazaj. Ste zadovoljni? Kier.se mi cena za tako daljavo ni videla previsoka, sem ponudbo sprejel. Velja! In kdaj odpotujeva? Ju-‘tri zjutraj, najkasneje ob devetih, vožnja do tje vzame dobri dve ure. Vi bodite že pred 9. uro pred hotelom, jaz vas bom čakal govor: To je Belgrad. Sava in Donava, ki se pri SESTRA ANGLEŠKE KRALJICE — Princesa Margaret v krznenem plašču preko večerne obleke na poti v Empire, Leicester Square, k otvoritveni predstavi novega filma. GLADKO — Nikak leteči krožniki To je1 najnovejši dirkalni avto, ki ga je izdelala nemška avtomobilska tovarna Daimler-Benz v Stuttgartu. Brzina in druge lastnosti tega novega voza vrste Mercedes niso bile objavljene. z avtom pravočasno. Tako sva se domenila kar mimogrede, ko me je peljal v soho, ter mi voščil lahko noč z dostavkom, da se jutri spet vidiva. Prav zadovoljen sem legel k počitku pri misli, kako hitro je to šlo. Sinoči ob tem času še v Londonu, nocoj v Beirutu. Tako je, če človok potuje z zra-koplavom. Ako bi šel s parnikom, bi se zdajle cijazil šele pro. ti sredini Atlantskega oceana. In potem pot iz Neaplja v Italiji do Beiruta. To bi mi vzelo, ako bi šlo vste gladko, okrog dva tedna. Ta čas si lahko že Palestino ogledam. Ni vzelo dolgo, da sem zaspal. Zbudil sem se, ko se je delal dan. Ropotanje voz, vpitje Arabcev nad živino in trobljenje avtomobilov; predvsem pa misel v Orientu sem, kjer za ležanje ni časa, me je spravilo pokonci. Odpravim se ter grem na cesto. K|er je bil ravm> cvetni petek, povprašam, kje je v bližini kaka katoliška cerkev, nakar jo mahnem proti morju ter pridem v neko francosko cerkev, kjer sem bil pri sv. maši. Potem se vrnem v hotel ter si naročim pošten zajtrk. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Zgubljena Zgubila se je ženska “sports” ura v bližini sv. Vida. Kličite PO 1-7283. Nagrada. _____________________ —(49) Iščejo stanovanje Išče se 5 sob, zdolej, blizu 5v. Vida. Kličite UT 1-1867. _______________________(49) Naprodaj na Cresthaven Drive, ob obali jezera Erie, lep pet in pol sobni bungalow, Ranch tipa, 3 spalnice in kopalnica na 1. nadstropju, priključena garaža, zavese, karpetiranje, električna kuhinjska peč, pomivalnik posode, avtomatični pralnik in sušilnik. Let 55x160 čevljev. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185th Street KE 1-5030 (50) Naprodaj Divan in stol v vinski barvi 5 pregrinjalom. Cena $60 za ?se. Kličite CL 1-4774. (49) Kadar potrebujeta zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na L. Petrich — IV1-1874 mOl KILDEER AVR. JOIN and SERVE! ZA ZAVAROVALNINO proti OGNJU, NEVIHTAM, AVTO NEZGODAM pogličite: JOHN ROŽANCE 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 SPIRELLA K0RZETI Strežnica vam pomeri na vašem domu. Posebni stezniki za gotove mere. Kličite LO 1-7787 Alf ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilc da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Orug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad Popravim pralnike na vašem domu po ugodni ceni. Kličite podnevi ali zvečer UT 1-7306 8611 Kosciusko Ave. ni hotel biti prav poslušen. U- stanku. činek je dobro preračunal, 'kajti vedel je, da bodo te besede jutri sporočene carju, ki je mehke, romantične in mistično navdahnjene čudi. Car je naglo sprejel ponudeno roko. Zdaj si stojita austerliška in fried-lanskp nasprotnika iz oči v oči. Napoleonovo sivo-modro oko hladno opazuje glavo svojega edinega resničnega tekmeca na In vendar: prav zdaj in tu- bi jih opomnil, da bi kazalo 0.1 kontinentu in vidi: ta mladenič praviti za cesarja svečano za- P1113 ^enske poteze, ves je ne- hvalno molitev Gospodu vojnih P°^n in rožnat, sluh in vid trum; v resnici pa skuša v teh! ^ma sobotna, v dveh trenutkih dopisih dobiti oseben vpliv na s* ^ na iasnem: tega bo lahko škofe, ker mu je prišlo na uho, pečatenimi pismi jezdijo iz da nastaja v duhovščini kon- Samo dva tedna potrebuje in grajskega finkensteinskega dvo- likt med udanostjo papežu in nasPro^nika nista samo zveza- kaj, ko je ogrožen od vseh strani in ko nima nobenega trdnega središča, se prične zopet u-kvarjati s svojimi aleksandrski-mi načrti! Kurirji s težko ža- rišča, tuji prihajajo vanj od vseh obal in od tujih gora. Zdaj prispe v ta severni glavni stan perzijski poslanik, vzvišenemu zapadnemu cesarju se pokloni sel kralja kraljev in prihodnji dan se domenita: cesar bo carja primoral, da bo šahu odstopil Georgijo, zato pa bo šah naščuval Afganoe in Kandaharske narode zoper Angleže, oborožil vojsko zoper Indijo in bo dal cesarjevi prost prehod, če bi jo poslal v Indijo. Komaj je Peržan iz gradu, prijaše pred strmeče oči stražnikov sijajen Turek; z zlatimi darovi pisanje, orientalist ga tolmači s svojimi očali, cesar pa stoji na poljskem gradu pred kamimom, si prevaja ta jutrov-ski gombast v svoje eksatno mišljenje in narekuje sultanu: “Zelo sem obžaloval, da zahtevaš od mene samo 5000 mož, na-mestu nekaj tisočev . . Sporoči jasno, kaj zahtevaš, in vse, kar želiš, Ti pošljem pri priči. Poišči stikov s perzijskim šahom, ki je tudi ruski sovražnik . . Tvojemu poslaniku sem ponudil topničarjev in čet, ki jih potrebuješ, ali ni jih hotel sprejeti, ker se je bal užaliti rahločutnost muslimanov Mogočen sem dovolj in iz pri jateljstva kakor tudi iz političnih razlogov preveč skrbim za Tvoje zmage, da bi Ti mogel kar koli odreči.” Istega dne piše bratu Louisu, ki mu iz svojega novega kraljestva pošilja obupne klice, pravo učno pismo za kralje dolgo je pet tiskanih strani. Takoj nato instrukcije Josephu, kako naj se ravna v Neapolju. Hkratu Jeromu, ki v Breslavi bolj poveljuje lepim igralkam nego svojim četam: zakaj niso njegova poročila nikoli popolna, zakaj mu v Schwteidnitzu in v Briegu stoji 600 in 400 mož, zahteva natančnih načrtov, ’’dotaknite se tudi najmanjših podrobnosti, da si lahko ustvarim jasno sliko o Vašem položaju.” Hkratu dopis, ki ga prejme vsak francoski škof in ki naj udanostjo cesarju. |na’ marveč si postaneta prijate- Med tem izda Foucheju kopo! ^a- -^a kašen način? povelj zaradi gospe de Stael! ie ljubezniv in prijeten zaradi kroga, ki je pod njenim ^ovek> junak za roman,” pravi vplivom, in še zaradi salonov | ■^aP0^eon tskoj po prviem se-'se mu zdi mož, čigar prijatelj v plemiškem Faubourgu. Vpra- In ker ne mara ne romanov ne njihovih junakov, zlasti ne v stvarnem svetu svojih številk, je v tej uljudnosti skrita že tudi kritika; vendar pristavlja, da je Aleksander “mlad, prijeten mož, ki ima več duha nego se navadno misli.” Kesneje pove o njem zelo globoke stvari: “Car je zjelo privlačna pojava, kot ustvarjen za to, da očara vsakogar, ki si ga hoče osvojiti. Če bi bil jaz človek, ki se udaja vtisom, bi mu bil iskreno naklonjen. Vendar je nekaj v njegovi naravi, česar nie morem drugače označiti, kakor če rečem, da mu v vsaki stvari načesa manjka. Najbolj čudno pa je, da ne moreš nikoli vedeti, kaj mu bo manjkalo v tem ali onem primeru, kajti manjkajoča stvar se lahko menjava brez kraja.” Tako ženski stvo mu je tako zelo važno. In v zaupanju vase strne svojo sodbo v tale porazni poklon: “Če bi bil car ženska, mislim, da bi ga naredil za svojo ljubico.” Nič čudnega, če tako bitje naglo podleže skušnjavam silnega, kakor tudi ni čudno, da se mu kesneje izneveri: oboje čisto po žensko. Nihče ni Aleksandra opisal bolj pogodljivo kakor Metternich: “Mešanica moških odlik in ženskih slabosti in pa priljubljene ideje, ki jih je površno razumel, vzbujajo v njem sunkovite nagibe. Zato nenadne zadrege, ker ni nikoli ničesar premislil do kraja. Svojo besedo daje naglo in se zapleta v kočljive položaje, ker jo hoče držati; za častihle-uje v velikem je premalo močan, za samo ničemurnost premalo šibak, bolj svetski človek nego vladar. Neke vrste ena- V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Ignac Godec ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči dne 10. marca 1953 Kje si ljubi, skrbni oče, kje si, dragi mi soprog? Eno leto smo že sami in Tebe ni več naokrog. Težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo. Pač tem slajša bo združitev, ko se vsi spet snidemo. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 10. marca 1954. sanje po stanju, financah in programu obeh velikih pariških gledališč. “Kje je moj bibliotekar?” piše prihodnji dan. “Ali je mrtev ali na deželi? To bi bilo udobno uradovanje. Ukazal sem mu, naj mi pošilja vsic, kar izide novega, in kataloge nove literature. Toda mož se niti ne oglasi.” Načrt za zgodovinsko visoko šolo, da se mladina ne bo učila samo antike, marveč tudi novega vleka. Notranjemu ministru: “Literaturi je treba vzpodbude. Predlagajte mi, kako poživiti različne oblike lepih znanosti.” Vprašanja zaradi zgradbe velike nove borze in Madelainske cerkve. “V državni knjižnici je mnogo nebrušenega dragega kamenja, treba ga je razdeliti med najboljše pariške bakrorezce, da bodo imeli kaj dela in da se podpre industrija.” Kako se da dobro uporabiti šest milijonov za manufakturo in kako ta izdatek najbolj kriti? Za dva milijona naročil je oskrbeti za njegove privatne gradove. In zopet ukazi, naj se v Parizu izdelajo članki, ki bodo poročali o obupnem položaju v Rusiji in ki naj bodo napisani, kakor da prihajajo iz Bukarešte in iz Ti-flisa. In zopet smehljaj svoji tihi prijateljici: “Ti se čudiš tolikšni zaposljenosti. Izpolnjevati moram dolžnosti svojega položaja. Prej sem bil želod, zdaj sem hrast, zdaj mi je čast vladati narodom. Vse gleda name, od vseh strani, ker štrlim nad druge. Treba je igrati svojo vlogo, človek ne more biti zmeraj naraven. Samo zate hočem biti zopet želod.” Tako preproste, tako mirne besede. Še večer z njo, nato odrine zopet na bojišče, kajti prišel je maj in z zimovanjem ter ognjem v kaminu je pri kraju tudi idila. Še jo bo videl, to vesta o-ba, ali če bi jo pozabil, lahko prebere v prstanu, ki mu ga podari in ki ima vrezane tele besede: “Če me boš jenjal ljubiti, ne pozabi, da jaz Tebe ljubim.” Pred XV Tilzitom plava sredi Memla velik, zasidran splav; hlodi in trami so pokriti s pre-programi, na sredi žari pisan šotor v junijsko jutro, francoske in ruske zastave vihrajo na njem, na obeh bregovih se gneteta gardi obeh cesarjev, vzhodnega in zahodnega; zdaj čolna odrineta, cesar in car stopita sredi reke hkratu v šotor mi-Gardi, ki sta se še pred) desetimi dnevi obstreljevali, si kličeta čez reko hura! in naj bližje stoječi pripovedujejo tisočerim: včerašnja sovražnika sta se objela, njih gospoda sta si postala prijatelja. Takoj po svoji veliki zmagi pri Friedlandu je Napoleon na svoj način ponudil premaganemu roko in je pri prvem uvodnem pogajanju namignil, da bi car morda kedaj lahko zasadil križ na Ajo Zofijo. To je izrekel tem lažje, ker mu sultan NOVI LOVEC HITREJŠI OD ZVOKA — Slika nam kaže najnovejše lovsko letalo naše zračne sile, ki je hitrejše od zvoka. Letalo F-102 s krili v obliki grške črke delta preskušajo na Edward Air Force Base, California. Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi JUTRO ..BREZ SONCAWV Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo "Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu. TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI! j komernost v menjavanju njegove vdanosti in razočaranja in sicer v petletnih periodah, v katerih ideje rastiejo in upadajo. Nato pride nova: prične se docela liberalno, v sovraštvu do Francozov, nato pod njihovim vplivom.” Danes pet let se bo končala nova perioda, nato si bosta cesarja napovedala vojsko. Vse to čuti poznavalec ljudi morda že v prazničnem šotoru, v katerem dve uri razpravljata o usodi sveta, gotovo pa pri dolgih obedih ter na skupnih ježah in vožnjah. In ravna ž njim mojstrsko. Najprej nastopi pred njim kot kavalir in ne more prehvaliti ruskega junaštva; nato izreče z namenom,, rda bi prišla carju na uho, tožbo, da se bo moral čim prej obdati s svojimi ministri, sicer da bo podlegel carjevi ljubeznivosti. Pri mizi često govori o svoji sreči, — o kateri ta mož usode navadno molči, — da bi ga oslepil, in nekoč pripoveduje zgo-bo, ki ni sicer nikjer zabeležena: da je v Egiptu spal pod nekim starim zidom, ki se je podrl, ne da bi njega kaj zadelo; nato, da se je predramil in začutil v svoji roki kamen, v katerem je odkril čudovito kamela cesarja Avgusta. Ali si more dramatik izmišljati večje prizore, kot si jih izmišljuje cesar pri poobedku, da bi učinkoval na mističnega poluidealista? (Dalje prihodnjič) A GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU, V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI: Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA: Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam pomagala, zato pišite še danes. DR. IVO ČERNE 1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio ' ' ' M': ■ ■ iff , M AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. Naroča se pri: ali TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko. Cena ?3 00. Denar pošljite z naročilom. N0VICE-zvse9asvefa N-0VfCE--ki^p0,rebujefe NOVICE--klphdobi,eiejvej!e NOVICE--Popob09* nepristranske N 0 VIC E - -kobkor mc9oi® oripalne N 0 VIC E - -k'so zaidmive G •e ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna zabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina Bil7 St Cl*šr Avenue HEnderaon 1-0628 M :> vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte (o sosedu, ki ie ni narofen nanjo MATI IN HČERKA — Marlene Dietrich (na levi) v razgovoru s svojo hčerko Maria Riva, ki se je tudi posvetila odru. Našli sta se v Hartfordu, Conn., kjere nastopa Marija v igri “Goreče steklo”