C E L J EV
8. AVGUSTA 1958
L. IX. STEV. 311
CENA 15 DIN J
GLASILO tOCIALISTIČNB ZVIZC DILOVNEOA LIW®«TVA CILJSREGA OKRAJA
Ugotovitve komisije za proučevanje metod dela organizacij SZDL
Za obsežnejše in ustvarjalnejše politično delo
organizacij Socialistilne zveze
Pred dnevi se je mudila v celjskem okraju komisija Predsedstva
Glavnega odbora SZDL Slovenije z namenom, da bi proučila metode
vodenja nekaterih organizacij Socialistične zveze v okraju. Komisija je
v nekaj dneh obiskala 3 osnovne organizacije SZDL v celjski občini in
4 osnovne organizacije v žalski občini ter razpravljala o organizacijskih
vprašanjih z nekaterimi člani občinskih odborov SZDL v omenjenih
občinah.
Na zaključku so člani komisije imeli posvet s predstavniki poli-
tičnih organizacij okraja ter iznesli svoja zapažanja in vtise, ki so jih
dobili ob priliki obiska osnovnih organizacij.
ZADOVOLJIVA OCENA
Kljub temu, da je sedaj v poletnem
šasu aktivnost organizacij SZDL naj-
manjša ter da je komisija delo organi-
zacij, ki jih je obiskala, dokaj kritično
ocenjevala in skušala ugotoviti pred-
vsem slabosti, je na splošno ocena sta-
nja v odborih SZDL zadovoljiva.
Pokazalo se je, da so odbori osnov-
nih organizacij SZDL po večini spo-
sobni in odborniki dokaj razgledani. Iz
tega sledi, da se odbori vedno bolj raz-
vijajo v politična vodstva na svojem
terenu in da so sposobni voditi organi-
zacije. Osnovne organizacije so se lo-
tile vseh problemov družbenega živ-
ljenja v svojem kraju, od gospodarskih
in komunalnih vprašanj, cen, standar-
da, večje storilnosti do zimanje politič-
nih dogodkov. Manjka pa jim poglob-
ljenih analiz in enotnih stališč pri kon-
kretnem delu. V delu organizacij ni po-
sebnih problemov, le da člani Zveze
komimistov ponekod ne pomagajo do-
volj osnovnim organizacijam SZDL.
Med njimi se še vedno najdejo neka-
teri, ki gledajo na delo v organizacijah
SZDL zviška, namesto da bi usposab-
ljali vodstva teh organizacij za bolj po-
globljeno in vsebinsko delo. Dogaja se
tudi, da osnovne organizacije Zveze ko-
munistov dajejo pobudo za množične
sestanke SZDL' in zanje agitirajo, za
pravilno vsebino in usmerjanje sestan-
ka se pa premalo brigajo.
; AKTIVI ZB V TOVARNAH
Razveseljiva je tudi ugotovitev, da
so v tovarnah ustanovili aktive Zveze
borcev, v katerih bivši borci aktivno
sodelujejo, so vedno sredi dogodkov in
problemov v tovarni ter se čutijo sood-
govorni za stanje v podjetjih. To je ena
zelo posrečenih oblik i>olitične aktivi-
zacije članov Zveze borcev. Sindikalne
podružnice v podjetjih pa ne kažejo
dovolj prizadevanja, da bi čim več svo-
jih članov skušale angažirati za delo na
terenu. V tem ijogledu so bolj priza-
devni odbori SZDL.
ENOTEN NACIN DELA — VECJI
USPEH
V podjetjih pa tudi na terenu je po-
gosto zaslediti nezdrav pojav, da orga-
nizacije in društva rešujejo nekatere
probleme vsaka zase, namesto da bi se
problema skupno lotili in ga tako hitre-
je in bolj učinkovito rešili. To je bilo
zlasti opaziti pri nekaterih podjetjih,
kjer so ločeno v sindikalni organizaciji,
delavskem svetu in organ'izaciji ZK
razpravljali, da bi bilo treba organizi-
rati družbeno prehrano, kolebali pa so
v tem, kako in kdo bo to praktično iz-
vršil. Končno so ustanovili akcijski od-
bor pri SZDL, ki je najbolj množična
politična organizacija in katere so vsi
člani. Tak enoten način dela bi morali
ubrati povsod in delo bi steklo z manj
truda in uspešneje.
MOBILIZIRATI VSE LJUDI
ZA PROBLEME NA VASI
Glede kmetijske problematike lahko
trdimo, da so organizacije in vodstva
SZDL na jasnem za kaj gre in so tudi
zainteresirane za krepitev zadružništva
ter novih oblik kmetovanja. Tudi od-
bori kmetijskih zadrug so zelo živi, ker
(Nadljevanje na 2. strani)
S SEJE OBČINSKEGA SVETA ZA BLAGOVNI PROMET V CELJU
Velik por asi blagovne go promeia
v irgovini in gosiinsivu
Svet za blagovni promet in turizem
pri celjski občini je pred dnevi raz-
pravljal o realizaciji družbenega plana
za I. polletje letošnjega leta na področ-
ju trgovine in gostinstva v celjski ob-
čini.
Volivce prav gotovo zanima proble-
matika s tega področja, saj so s temi
panogami gospodarstva v vsakodnevnih
stikih, ko kupujejo blago v trgovinah
ali pa iščejo gostinskih uslug v celj-
skih gostiščih. Zato navajamo nekaj
značilnih podatkov.
Blagovni promet je v I. polletju na-
rastel za 17%, znatno več kot je pred-
videno po družbenem planu (6% na-
pram realizaciji v lanskem letu). Eden
perečih problemov v trgovini je po-
manjkanje primernih skladišč za kme-
tijske pridelke. Vendar je ta vrzel de-
loma odpravljena, saj je podjetje Agro-
promet uredilo skladišča v prostorih
bivše tovarne Celeia-Sad. Te prostore,
ki že služijo svojemu namenu, sedaj še
urejujejo in do konca leta bodo oprem-
ljeni tudi s hladilnimi napravami.
Trgovski paviljon v novem stanovanj-
skem naselju »Otok« letos še ne bo
končan, ker se je gradnja stolpnice pre-
cej zamudila. Vsekakor pa bodo tam-
kajšnji prebivalci verjetno že v začetku
prihodnjega leta dobili prepotrebno in
sodobno urejeno trgovino. Prav tako
Tovarna emajlirane posode še ni pri-
čela graditi stanovanjske hiše na Ma-
riborski cesti, zato tudi letos ne bo
možno tam urediti trgovskih lokalov,
ki so predvideni po družebnem načrtu
občine.
Za gradnjo novega skladišča za pre-
hranbene artikle je že izdelan investi-
cijski program in vložena prošnja za
dodelitev posojila po zveznem natečaju.
Tudi lokal za ribarnico, ki jo v Celju
tako pogrešamo, je že določen in ver-
jetno, če bo šlo vse po sreči, bo že
konec septembra služil svojemu name-
nu. Tudi za pekarno je investicijski
program že gotov in bo verjetno že le-
tos pod streho.
(Nadaljevanje na 2. strani)
^ _ _ _
Žetev »ZELENEGA ZLATA« se je začela
Te dni se je v Savinjski doldni začelo obiranje hmelja, ki je letos
nekoliko prezgodaj dozorel. Predvsem je dozorel drugi letnik, nadalje
med starejšim hmeljem tiste rastline, ki so bile zgodaj obrezane in pa
tiste, ka so zaradi suše slabše rastle in zato hitreje pričele zoreti.
Hmelj so piovsod začeli obirati že pretekli teden, vendar v glavnem
še domači ljudje brez sezonskih obiralcev. Savinjska dolina nudi v teh
dneh nenavadno sliko. Naj bo v žičnicah ali pa v nasadih s hmelj evkami,
povsod izgleda tako, kot da bi se i)ovršno lotili »žetve zelenega zlata«.
Na nekaterih hmeljiščih so nastale »luknje«, na drugih pa »otočki«. Po-
nekod so med nedozorelim hmeljem obrali dozorele trte, drugod pa so
morali pustiti zorenju še nedozorele.
Toda med tem, kio obirajo prezgodaj dozorele plodove, je tudi tisti
hmelj, ki je normalno rastel, vsak dan bolj zrel. Ko bodo obrali pre-
zgodnjega, bo goden tudi ves preostali hmelj. V prvi i>olovici avgvista
bo tosrej obiranje hmelja v polnem teku. Tako bomo že ta teden lahko
videli prihajati obiralce z značilnimi košarami. Le-ti bodo letos bolje
plačani kot lani. Lani so dobivali za škaf hmelja 35 din s hrano ali 45 din
brez hrane; letos pa bodo dobili 45 oziroma 55 din za škaf. Za obiralce,
ki prihajajo iz drugih krajev, je Poslovna zveza izposlovala še to ugod-
nost, da je odobren 25% popust pri vožnji z vlakom.
Pregled sindikalnega dela ob polletju
DRUGI RAZŠIRJENI PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVE-
TA V CELJU JE ANAUZIRAL DELO V PRETEKLEM POLLETJU —
RAZPRAVA O PREMIJSKEM SISTEMU, STANOVANJSKI IZGRAD-
NJI, DRUŽBENI PREHRANI, DELOVNIH RAZMERJIH — O REALI-
ZACIJI DRUŽBENIH PLANOV, ZAKLJUČNIH RACUNIH IN PRIPRA-
VAH NA OBČNE ZBORE — IZVOLJEN JE BIL NOV PREDSEDNIK
OBC. SINDIKALNEGA SVETA, TOV. STANE POLAJNER
Pred dnevi je zasedal razširjeni ple-
num Občinskga sindikalnega sveta v
Celju. Najprej so analizirali dosedanje
uspehe v prvem polletju in ugotovili,
da so sindikalne organizacije v glavnem
izpolnile zadane naloge. Istočasno so
ugotovili vse nepravilnosti in napake,
katerih se bodo v prihodnjem pollet-
nem obdobju na ta način lažje izognili.
Potem so razpravljali o premijskih
pravilnikih v podjetjih. Ker se je po-
nekod kazala težnja, da bi premijske
sisteme enostavno opustili (zlasti tam.
kjer so vodilni uslužbenci prenehali biti
udeleženi), so sklenili vplivati na po-
družnice, da vztrajajo pri premijskih
sistemih in jih izboljšujejo. Nadalje so
govorili tudi o stanovanjski izgradnji
in ugotovili, da gospodarske organiza-
cije še vedno premalo sodelujejo na tem
področju in da je njihovo udeležbo pri
gradnji stanovanj treba povečati.
Ko so govorili o družbeni prehrani, so
ugotovili, da napredek na tem področju
še ni zadovoljiv. Priporočili so sindi-
(Nadaljevanje na 3. strani)
PRED ZBORI VOLIVCEV V CELJSKI OBCINI
Do 1961 leta 1500 novih stanovanj
OBRAVNAVA NOVIH PREDPISOV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V CELJSKI OBCINI
Na osnovi zveznih uredb in resolucije
republiške skupščine so pričeli v občini
Celje proučevati in sestavljati osnutke
predpisov za stanovanjsko izgradnjo.
Občinski ljudski odbor namerava iz-
dati zaenkrat začasne predpise, ker re-
publiški Izvršni svet še ni izdal dokonč-
nih navodil. Kljub temu pa smatramo,
da so ti predpisi, čeprav v tej obliki,
nujni predvsem zato, da se lahko stano-
vanjska izgradnja organizira in pravo-
časno pripravi.
O predlogih stanovanjskih piiredpisov
bodo prihodnje dni razpravljali volivci
na zborih volivcev. Prav zato smatramo
za važno, da z nekaterimi značilnostmi
teh predpisov spoznamo celjsko javnost.
Osnutki sitanovanjskih predpisov ne
rešujejo samo ozka vprašanja grad-
nje stanovanj, ampak vzporediio ves
kompleks vprašanj, ki je s tem v zveza.
Izdelamih je 6 osnutkov raznih odlokov,
ki se nanašajo na te ozko ix)vezane pro-
bleme. Ti osnutki zasledujejo predvsem
cilj, izgraditi čim več sitanovanj ter ta-
ko v čim večji meri zadostiti potrebam
stanovanjskih prosilcev. V bodočih le-
tih naj ibi gradili v Celju skromna, a
vendar sodobna stanovanja. Posebej je
treba poudariti, da je v osnutkih izra-
žena skrb, da štednja ne bi šla na škodo
udobnosti stanovanja.
Pocenitev stanovanjske izgradnje gre
predvsem na račun množičnosti gradnje
stanovanj, dobre izdelave projektov in
smotrne organizacije investiranja. Ker
je stanovanjska stiska ogromna, seveda
primanjkuje finančnih sredstev za to.
Iz tega razloga je v osnutkih dan pouda-
rek na čim večjo mobilizacijo sredatev
za stanovanjsko izgradnjo.
Iz dosedanje razprave je razvidno, da
je predvsem mnogo različnih stališč
glede veličine stanovanj, ki bi se naj
gradila. V osnutkih je dan poudarek
na majhnih stanovanjih. Za to je bUo
merodajno pač dejstvo, da nam je po-
trebno veliko število stanovanj in pa da
imamo skromna finančna sredstva. Ako
bodo mnenja volivcev drugačna, bo tre-
ba ita program spremeniti.
Po programu bi naj zgradili v letih
1957 do 1961 — 1500 stanovanj. Ako-
ravno računamo z zelo nizkim letnim
■prirastom, s 160 novimi stanovanjskimi
prosilci, potem laMco računamo, da bo
konec leta 1961 še vedno nad 1100 nere-
šenih stanovanjskih prošenj. Zato lahko
trdimo, da kljub temu, da je naš pro-
(Nadaljevanje na 3. strani)
f ogled na Šmarje, kjer vsako leto 8. avgusta praznujejo občinski praznik. (Se-
stavek o Šmarju in Smarčanih berite ne 3. strani.)
STRAH ^LMS. avgusta — STE V. 31
I pogled po svetu
Dve značilnosti omenimo, značilnosti
politike, ki se v njej giblje svet v te-
kočem poletju. Na Vzhodu se postalin-
sko vodstvo SZ odloča spet za tako-
zvani ostrejši kurz ali vsaj stoji na
usodnem razpotju. Ena pot drži v to-
talno vrnitev v stalinizem, s tem pa
tudi k vsem težavam, zaradi katerih se
je SZ morala leta 1953 odločiti za vrsto
reform. Vsak pameten človek hi dejal,
da se bodo za to pot neradi odločili tudi
najostrejši zagovorniki stalinističnih
metod. Kajti vrnitev na to pot bi ter-
jala obračunavanje z vsemi tistimi, ki
so v preteklih petih letih in posebej po
beograjskem sporazumu leta 1955 tako
ali drugače sodelovali pri postalinskih
reformah v SZ. Reform ni bilo malo in
so bile vse storjene, da ho SZ lažje do-
segla določene gospodarske cilje. Pa tu-
di ljudi, ki so sodelovali pri reformah,
ni bilo malo. Ostrejši kurz bi torej po-
menil za SZ hude notranje pretrese, na
zunaj pa pomenil prav tako ali še večjo
izgubo na ugledu in mednarodnem pre-
stižu.
Druga pot, pred katero stoji Hruščev-
Ijeva komanda, pa je realno upošteva-
nje nujnosti, ki jih narekujeta zunanja
in notranja politika, nujnosti, ki iz-
virajo iz sovjetskega in svetovnega go-
spodarstva. Vse te nujnosti govore za
popolno prekinitev ostrejšega kurza, za
nadaljevanje reform iz leta 1953 in 1955,
pomenijo premagovanje in odpravlja-
nje preživelih stalinističnih metod in
ukrepov, obenem pa nadaljnjo moder-
nizacijo dežele. Z drugo besedo, ta pot
bi terjala, da hi SZ ne nasprotovala
programu naše ZK in tezam, ki jih je
razvijal Imre Nagy, terjala bi, da hi
ne bilo ošibano kot revizionizem vse,
kar ne sprejema moskovske šablone,
blokovskega konformizma in kominfor-
mizma.
S protijugoslovansko kampanjo od
Pekinga do Varšave in Prage s terori-
stično, nejavno obsodbo Nagyja si je
Hruščevljev kabinet naložil na pleča
težko hipoteko. Škoda je, ker take hi-
poteke ne plačuje kabinet sam, marveč
gre na račun socialističnega sistema v
prid zagrizenim sovražnikom socialistič-
nega napredka, okorelim zagovornikom
huržoaznega sistema.
V tem sistemu pa je druga značilnost
sodobne zahodne politike. Zanjo je zna-
čilna določena stagnacija, nekaka po-
zicijska vojska brez prožnega progra-
ma, brez velikih idej za reševanje sve-
tovnih problemov. To gotovo drži za
Zahodno Nemčijo, katere politika kljub
gospodarskemu čudežu ne kaže prav
nobene iniciative. Senilnost katoliškega
kanclerja je inficirala ves režim. Opo-
zicija socialdemokracije žene svojo pe-
sem, ne da hi kakorkoli vplivala na do-
gajanje. Ne prepričuje in zato ne za-
dostuje, ni niti prava niti resnična, le
bleda je in brez udarne moči.
Nekaj podobnega je tudi z ZDA.
Frazeologija, ki jo diktira Dullesov
»svobodni svet«, je vedno ena in ista.
Ni videti, da bi bil Nixon posrečena po-
mladitev vodstva zapadnega »lagerja«,
kakor tudi ne kaže, da bi Gaitskell in
njegova stranka v Angliji pomenila
transfuzijo angleške konservativne po-
litike.
Lahko rečemo, da sta ti dve značil-
nosti zahodne in vzhodne politike v no-
tranji zvezi s svetovnim položajem, s
hladno vojno, z gospodarsko zagato, ki
se utegne še povečati, z neurejenim tr-
žiščem, s strahom za manevrski prostor
velikih industrijskih sil, skratka z
vsem, kar položaj zapleta in otežuje.
Ni druge poti tako za vzhodni kot za
zahodni »lager«, kot da stopita iz jar-
kov pozicijske vojne in se pogovorita
najprej za premirje v hladni vojni, na-
to pa za odpravo vojne kot sredstva za
urejanje mednarodnih odnosov. Pa pu-
stimo daljne cilje. Vsaj za premirje hi
se bilo treba pogovoriti. Parlamentarcev
za to ne manjka, saj je število držav,
ki iskreno žele mir in aktivno koeksi-
stenco narodov, precejšnje. Kominfor-
mizem varšavskega in atlantskega
NATOvskega bloka pomeni zaostreva-
nje, aktivna koeksistenca pa pomeni
formulo, po kateri hi se rešili najnuj-
nejši svetovni problemi.
Lahko nas navdaja ponos, če pomisli-
mo, da naša država doprinaša pri tem
pomemben delež.	T. O.
Če delavski svet nima vajeti v svojih rokali...
Nepravilnosti v trgovskem podjetju »Postrežba" v Celju
v trgovskem podjetju »Postrežba« v
Celju je komisija za pregled zaključ-
nega računa za leto 1957 ugotovila vrsto
grobih nepravilnosti, kar v prvi vrsti
meče slabo luč na organe delavskega
upravljanja in vodstvo podjetja, hkrati
pa kaže na neresnost in malomarnost
poslovanja nekaterih uslužbencev. Ne-
katere nepravilnosti so takega značaja,
da bo o njih moralo izreči dokončno be-
sedo sodišče.
O tem stanju je na zadnji seji raz-
pravljal tudi Svet za blagovni promet
pri celjski občini. Po poročilu finančne-
ga inšpektorja je razvidno, da zaključ-
ni račun ni bil sestavljen po zakonitih
predpisih. Zaradi nerednosti v poslo-
vanju je Komunalna banka lani temu
podjetju blokirala žiro račun sedem-
krat, letos pa že dvakrat. Zadnjič jim
je banka blokirala račun 26. junija. Vo-
dilni ljudje pa se od takrat sploh ne
zanimajo, da bi uredili poslovanje in
izposlovali, da bi jim banka račun de-
blokirala. Plače pa izplačujejo iz red-
nih izkopičkov, kar je nepravilno, če-
prav v podjetju trdijo, da so to le akon-
tacije na plače.
Razen tega je v tem podjetju še vrsta
drugih pomanjkljivosti, kot n. pr.: da
so obresti od sklada obratnih sredstev
in prispevek v rezei-vni sklad obraču-
nali v nasprotju s predpisi, kakor tudi
razne nepravilnosti pri izplačevanju
osebnih dohodkov.
Da je delavski svet delal ravno na-
sprotno, kar bi dejansko moral delati,
ter da so v tem podjetju vladali fami-
lijarni odnosi, nam še posebej kaže na-
slednji primer. Posebna komisija, ki jo
je imenoval delavski svet podjetja za
pregled zaključnega računa, je sprejela
sklep za odpis 93.466 din dolga raznim
dolžnikom. Sklep je bil sprejet in zne-
sek odpisan brez vsake utemeljitve in
pojasnila. Med odpisanimi terjatvami
sta bila tudi zneska 6000 din in 17.470
din dveh delavcev kot neizterljiva.
Zanimivo je, da je bU zadnji znesek
odpisan prav predsedniku komisije, ki
jo je imenoval delavski svet. Uprava
podjetja pa ni mogla nuditi komisiji
nobenih dokumentov o uvedbi postop-
ka za izterjavo tega dolga, niti ni iz-
dotla opominov, kar bi morala Vse-
kakor storiti, saj so bili na seznamu
dolžnikov največ takšni, pri katerih bi
izterjava bila možna.
Kako so »gospodarili« v tem podjet-
ju? Lani so izplačali 5 delavcem 24.000
din na račun dnevnic za »potovanja«
v Celju. Izplačila so se nanašala na delo
pri kontrolnih inventurah v posloval-
nicah, odnosno za »potovanja« iz upra-
ve podjetja v poslovalnice, ali iz po-
slovalnice v poslovalnico, ki so vse v
Celju. Za taka »potovanja« ne pripada
izplačilo za službeno potovanje in če
so že te izdatke imeli, ne bi smeU z
njimi bremeniti materialnih stroškov,
temveč bi morali obračunati ustrezne
prispevke iz osebnih dohodkov.
V	času inventurnih popisov pa so v
tem podjetju izplačali 28.355 din za je-
stvine in pijačo članom komisij. Ce so
ta znesek že izplačali, ga tudi ne bi
smeli knjižiti v breme materialnih
stroškov, temveč v breme osebnih do-
hodkov z ustreznim obračunom pri-
spevkov.
Vse to dokazuje neresnost in malo-
marnost poslovanja odgovornih oseb v
podjetju, saj našteti primeri predstav-
ljajo brez dvoma prestopek, ki ni v
skladu z osnovnimi principi v našem
gospodarstvu. Temu naj dodamo še to,
da je bil zaključni račun za lansko leto
dostavljen občini šele 5. maja, namesto
najkasneje 28. februarja.
Kljub temu, da je lani občina dodelila
temu podjetju investicijski kredit v
znesku 630.000 din za dobo 5 let, ki bi
naj služil za poravnavo obveznosti ob
priliki pfevzema trgovine KZ Celje,
podjetje tega kredita ni izkoristilo in
obveznosti ni pK>ravnalo niti iz odobre-
nega kredita, niti iz lastnih sredstev.
V	poslovalnicah tega podjetja pa je
bilo še slabše. V poslovalnici Soča so
kontrolni organi ugotovili že lani v
tretjem tromesečju primanjkljaj v zne-
sku 470.000 din, ki je ob koncu leta 1957
narasel na 1,004.702 din, pri kontrolni
inventuri 23. februarja letos pa na pri-
bližno 1,600.000 din. Pozneje pri pri-
mopredaji poslovalnice je ta številka
narasla celo na 1,800.000 din. V trgovini
Pod gradom pa je lani nastal primanj-
kljaj v višini 254.433 din in 461.935 din.
Podjetje v celoti terja od zaposlenih
delavcev na račun primanjkljajev po
stanju oh koncu lanskega leta 2,077.166
din, od tega zneska odpade gro na na-
stale primanjkljaje v lanskem letu, in
sicer za 1,938.535 din. Nič ni čudno, da
so nastali tako veliki primanjkljaji, saj
so bili v podjetju tako »širokogrudni«,
da so omogočili članom kolektiva zadol-
žitve v večjih in manjših zneskih, celo
200.000 din in še več, kar je sploh ne-
zakonito. Povrh tega pa se nihče v pod-
jetju ni brigal, da bi dolžne zneske dolž-
niki vsaj odplačevali ali pa da bi jim
uprava dolg odtegovala pri izplačilu
plač.
To je primer, kako globoko lahko za-
bredejo v podjetju, če vladajo v njem
familijarni odnosi in če delavski svet
nima situacije v svojih rokah. Odgo-
vorni uslužbenci uprave bodo vsekakor
morali odgovarjati za neresno in malo-
marno poslovanje. Krivdo posamezni-
kov, zlasti za primanjkljaje v posloval-
nicah Soča in Pod gradom bo ugotovila
preiskava, ki je v teku.
Svet za blagovni promet pa je na-
ročil delavskemu svetu tega podjetja,
da poskrbi za ažurnost knjigovodstva
do 20. septembra ter da delavski svet
sporoči Svetu za blagovni promet do
15. avgusta, kakšne ukrepe je podvzel,
da se bo stanje podjetja izboljšalo in
finančne nepravilnosti odpravile. Hkra-
ti je Svet naložil delavskemu svetu, da
vse primanjkljaje razčisti in prijavi
pristojnemu sodišču v postopek. Svet
za blagovni promet pa bo seznanil ob-
činski zbor proizvajalcev, kakšno je
stanje v tem podjetju, nakar bo tudi
zbor proizvajalcev razpravljal o tem
podjetju na svoji seji in predlagal
ustrezne ukrepe.
-tm-
Vedno večji blagovni promet
(Nadaljevanje s 1. strani)
Glede modernizacije drobne trgovine
v Celju še ni kaj pokazati, razen da
so v trgovini »Center« nabavili hladil-
no omaro. V dveh trgovinah »Postrež-
ba« pa bodo v kratkem urediU sodobno
tehnično opremo.
V letošnjem družbenem planu je
predvideno, da bi v Celju še letos za-
čela poslovati samopostrežna trgovina.
V ta namen posebna komisija že pro-
učuje možnost predzavijanja blaga in
nabavo vseh potrebnih tehničnih pri-
pomočkov v ta namen, kar je predpo-
goj za dobro organizacijo poslovanja
samopostrežne trgovine.
Ker se je združevanje grosističnih
podjetij pokazalo koristno, sta se v
Celju združili podjetji Žitar in Mlinsko
podjetje, dalje Jugotehnika in Radio-
center, medtem ko se bosta podjetji
Koloniale in Potrošnik združili do kon-
ca leta.
Gostišča v Celju so letos izboljšala
svoje lokale. V hotelu Evropa so so-
dobno uredili gostinsko sobo in vrt,
prav tako so deloma preuredili Ko-
lodvorsko restavracijo, restavracijo Vi-
no-Koper ter gostišče Ojstrica, obno-
vitvena dela v Ljudski restavraciji pa
so v teku. Za mlečno restavracijo, o
kateri že nekaj let v Celju na široko
govorijo, sedaj izdelujejo načrte, za
gradnjo novega hotela ter za adapta-
cijo gledališke kavarne pa so vložene
vloge za najetje posojila po zveznem
natečaju.
Svet za blagovni promet je razprav-
ljal tudi v stanju v trgovskem podjetju
Postrežba v Celju, kar lahko berete v
posebnem sestavku.	-ma-
Zaloge tekstila
se kopičijo v skladiščih
Tržišče s tekstilom se je v le-
tošnjem prvem polletju v odnosu
z istim razdobjem lani precej
spremenilo. Medtem, ko je lani ta
čas primanjkovalo blaga oz. je bi-
la slaba ponudba od strani proiz-
vajalcev, je v letošnjem letu bla-
ga dovolj, nekatera tekstilna pod-
jetja pa imajo celo resne težave
s prodajo. Na tako stanje je vpli-
valo več momentov, kot na pri-
mer: omejitev izvoza od 50 mili-
jonov m^ (kolikor je znašal izvoz
v letu 1957), najprej na 10 ipozne-
je pa na 17 milijonov m^: pove-
čan uvoz tekstila; omejitev po-
trošniških kreditov in izplačeva-
nja plač preko tarifnih pravilni-
kov ter povečanje proizvodnje
tekstilne industrije za povprečno
9%.
Tako stanje pa ima svoj odraz
tudi v tekstilni trgovini na drob-
no in na debelo. Medtem ko so
bile v preteklem letu trgovine s
pomanjkljivo izbiro slaibo založe-
ne, se je stanje v letošnjem leitu,
(zlasti še v zadnjih mesecih) znat-
no izboljšalo. Kljub temu, da je
iblaga dovolj, — nekaterih vrst
celo preveč — pa še deloma pri-
manjkuje nekaterih kritičnih ar-
tiklov, kot trikotaže, svilenega
ženskega perila, otroške konfek-
cije in deloma damasta. Čeprav je
v tekstilu v letošnjem letu mno-
go večja izbira in povprečno večji
promet v trgovini na malo za 20
odstotkov, je promet v tekstilni
trgovinah za 20 % nižji od lansko-
letnega. Na znižanje je vplivala
predvsem omejitev potrošniških
kreditov, katerih promet se je zni-
žal v celjsikih trgovinah na malo
za 82%. Povečal pa se je promet
pri celjskem tekstilnem grosistu
za 18%. To povečanje prometa
gre na račun povečanja zalog v
trgovini na malo, ki so se pove-
čale za 10 do 30 % in večjega gro-
siranja izven Slovenije. Povečana
ponudba blaga pa se je ugodno
odrazila na boljši izbiri ter stabi-
lizaciji cen, ki so ostale v glavnem
iste kot v preteklem letu.
Da bi se rešilo trenutno stanje,
ki je za tdcstilno industrijo pre-
cej kritično, je nujno, da se pove-
ča izvoz, odnosno, da se poveča
potrošnja, zniža prometni davek
ter odobri tekstilni industriji
ugodne kredite za zaloge.
Za obsežnejše politično delo • • •
(Nadaljevanje s 1. strani)
jim je jasna naše politika na vasi in
so dojeli koristi, ki jih imajo kmetoval-
ci ob sodelovanju z zadrugo. Vendar
drži tudi dejstvo, da je tega pojasnje-
vanja med delavci v mestih in indu-
strijskih središčih odločno premalo in
mnogi še ne vedo za kaj gre. Ce bi
organizacije SZDL mobilizirale vse lju-
di za probleme na vasi, bi proces pre-
obrazbe vasi brez dvoma hitreje pote-
kal. Osnovna vodstva organizacij imajo
jasno orientacijo v prtncipielnih stva-
reh, v konkretnih primerih pa se zaradi
pomanjkanja stvarnih analiz in nedo-
voljnih izkušenj večkrat ne znajdejo.
ODBORI SZDL VPLIVAJO NA
IDEJNOST V DRUŠTVIH
Nekatere odbore SZDL bi bUo treba
osvežiti z mladimi ljudmi in vanje
vključiti tudi več žena. V neki osnovni
organizaciji SZDL v Celju se komisija
ni mogla znebiti občutka, da odbor ne
želi mladih ljudi, ker mu je nekako
ljubše, da »dela v miru in brez juri-
šačev«. Napačno je mnenje, češ, da je
treba z mladino še počakati, da bo bolj
resna. Splošna ugotovitev pa je, da se
organizacije SZDL na vasi ukvarjajo
s stvarnimi problemi in manj teoretsko
razpravljajo, njihovo delo je zares kon-
kretno, medtem ko člani organizacij
v Celju poznajo probleme dokaj dobro,
ne delajo pa konkretno. Podobno velja
tudi za osnovne organizacije na sedežih
! občin, kjer je čutiti, da njihovo delo
j zaradi bližine oblastnih in političnih
■ foruniov hromi in ne najdejo pravega
^ konkretnega dela.
Odbori SZDL niso dovolj proučevali
ženskega \'prašanja, predvsem ne kakš-
ni so politični problemi med ženami,
ki jih ni malo v mestu in na vasi, več
pa so razpravljali o organizaciji stano-
vanjskih skupnosti, ki bodo razbreme-
nile delovne žene.
Vodstva SZDL v gla\mem vplivajo
na idejnost v društvih na svojem pod-
ročju ter se zanimajo, kakšno je stanje,
v njih, saj imajo nekateri odbori SZDL
v Ceiju celo komisije za športne orga-
nizacije.
Vseh sedem organizacij, ki jih je ko-
misija pregledala, ni niti ena drugi
enaka, vsaka ima svoje metode pri vo-
denju in drugačne prilike na terenu.
vendar vsa vodstva obvladajo proble-
me, ki so bistveni.
POMOC OBČINSKIH ODBOROV
SZDL
Da bi delo osnovnih organizacij iz-
boljšali, je potrebno, da jim občinski
odbori SZDL nudijo večjo pomoč. Le-ti
bodo morali izboljšati kvaliteto svoje-
ga dela. Predvsem si bodo morali ustva-
riti pregled nad osnovnimi organizaci-
jami, da bi ugotovili, kateri organiza-
ciji je potrebna pomoč in katera orga-
nizacija že lahko dela samostojno. Se-
stanki s predsedniki in tajniki osnovnih
organizacij so že preživela oblika.
Bolje bi bilo, da bi občinski odbori nu-
dili konkretno pomoč, kjer so pa vod-
stva sposobna, pa bo morda zadostoval
le pogovor o tem, kaj je treba delati.
Ne bi bilo odveč, če bi v ta namen tudi
občinski odbori SZDL ustanovili 5-član-
ski aktiv, ki bi proučU delo v osn.
organizacijah in jim pri tem tudi po-
magal.
ŠTUDLT GRADIVA VII. KONGRESA
ZVEZE KOMUNISTOV
JUGOSLAVIJE
Kljub temu, da vodstva osnovnih or-
ganizacij delajo kvalitetnejše, da upo-
rabljajo pri svojem delu ustaljene j še
oblike ter da je kampanjskega dela ved-
no manj, bo treba iskati oblik, da bi
vodstva organizacij SZDL še bolj pri-
bližali ljudem. Čeprav večina osnovnih
organizacij uspešno opravlja vse ope-
rativne naloge na svojem področju, je
opaziti, da so vodstva ideološko pre-
malo usposobljena. Zato bo treba raz-
širiti študij gradiva VII. kongresa ZKJ
tudi na članstvo, še posebej pa na od-
bornike SZDL. Kajti ideološko politič-
ne vzgoje je bilo doslej premalo.
ANALIZAM DATI POLITIČNO
VSEBINO
Občinski odbori SZDL se bodo morali
pri svojem delu bolj kot doslej poslu-
ževati tudi raznih analiz, ki jih pri-
pravlja aparat občinskega ljudskega
odbora, ki pa žal največkrat ostanejo
neizkoriščene, namesto da bi jim dali
politično vsebino in z njimi seznanili
čim širši fa-og ljudi. Zato bo nujno, da
bo v vsakem občinskem odboru SZDL
vsaj po en zaposlen profesionalec, ki
bo kos situaciji in bo imel pregled nad
terenom v občini, hkrati pa da bo spo-
soben politično, ekonomsko in družbe-
no analizirati stanje v občini in ga s
političnim komentarjem prenašati med
članstvo. S takim delom bi marsikatero
stvar laže reševali. N. pr. kljub temu,
da je zakon o racionalnem izkoriščanju
zemljišč že v veljavi, ni v občinah ču-
titi dovolj političnega pritiska, da bi
v konkretnih primerih zakon izvajali.
Ali pa: povprečje cen kmetijskim pri-
delkom je letos večje za 30% kot lani,
nihče pa se ne vpraša zakaj?
ANGAŽIRATI ČLANSTVO ZA
MANJŠE AKCIJE
Se vrsta problemov je, katerih se
bodo morale osnovne organizacije SZDL
z vso odgovornostjo lotili. Angažiranje
ljudi za manjše komunalne akcije skup-
no s krajevnimi odbori, ki bodo mo-
rali odigrati v našem komimalnem si-
stemy važno vlogo. Terenski odbori
SZDL in krajevni sveti, katerih naloge
so stične, naj bi angažirali ljudi na
drobnih ekonomsko-političnih akcijah
(komimalna dela, elektrifikacija, vodo-
vod, živinoreja, gozdarstvo itd.), kjer
so ljudje najbolj zainteresirani. Dose-
danje izkušnje namreč kažejo, da, kjer
dela dobro odbor SZDL, je tudi kra-
jevni odbor aktiven. Na uspehih pri
raznih konkretnih delih se samozavest
članstva krepi in pripravljenost za raz-
ne akcije je vedno večja.
PRIPRAVE ZA VOLITVE
V ZADRUŽNE SVETE
Ena zelo važnih nalog organizacij
SZDL na vasi v naslednjih dneh bodo
priprave za volitve v zadružne svete.
Te priprave bodo brez dvoma okrepile
vsebinsko delo organizacij. Razen tega
bodo morale organizacije SZDL čim
prej urediti evidenco članstva ter vklju-
čiti v SZDL vse, ki imajo za to pogoje,
saj je nizek odstotek članstva v neka-
terih občinah predvsem odraz organi-
zacijskih pomanjkljivosti, ne pa neza-
interesiranosti ljudi za sodelovanje.
Občinski in okrajni odbor SZDL bp
preko komisij in ekip še nadalje pro-
učeval stanje in metode dela v organi-
zacijah SZDL. To delo bo opravljeno
do okrajne konference SZDL, ki bo v
jeseni. Zbrano gradivo bo koristno po-
služUo Okrajnemu odboru SZDL za se-
stavo analize o delu organizacij SZDL
v celjskem okraju. Pri tem proučevanju
pa je najvažnejše to, da bodo organiza-
cije SZDL na podlagi ugotovitve iz-
boljšale visebino svojega de^a ter iz-
delale skladno z današnjimi i>otrebaini
svoj orgamizacjijski in politični pro-
gram.
-ma-
Vsafi ima spof „cpek** v glavi...
KOMUNALNA BANKA CELJE, podružnica 603-706 ŠOŠTANJ
bo dne 15. avgusta 1958 razprodajala naslednja že rabljena
osnovna sredstva:
1	kavč
2	navadni mizi
18 navadnih stolov
3	zaboje za premog
1 seštevalni stroj »Rpmano«
3 pisalne stroje »Ideal«, »AEG«, »Wodstock«
Ogled dne 15. avgusta od 7. do 12. ure v prostorih Komunalne
banke Celje, podružnica Šoštanj, Korotanska cesta 11.
8. AVGUSTA — STEV. 31 ^E®
8. avgust - šmarski praznik
najprej kmetijstvo, potem industrializacija. za elektri-
fikacijo 15 milijonov. kooperacije v teku. v prosveti je
mnogo volje do dela. le sredstev primanjkuje. parada,
odsev sožitja med občino, graditelji proge in ljudstvom.
združitev treh obcin vodi k močnejšemu gospodarstvu
pokrajine od rogaske slatine do kozjega, toda se ved-
no na kmetijski osnovi
Smarsko, valovita pokrajina kopastih
gričev) pokrita z bukovjem, vinsko trto,
sadnim drevjem, s krpami oranic, med
katerimi so se pojavile nove poljščine
»italijanka« in prvovrstni hmelj, se
vzpenja v pobočja in polzi po rebreh od
Šentvida tja do Obsotelja in Virštanj-
skega. 13.000 prebivalcev je raztresenih
po naseljih ob Sotli, po stisnjenih hiši-
cah ob zidanicah na Virštanjskem, v
delavskih stanovanjih v Mestinju in
prijaznem trgu Šmarje pri Jelšah, kjer
je sredisče celotnega gospodarskega in
političnega življenja vse pokrajine. 80
odstotkov prebivalstva se ukvarja s
kmetijstvom, zato je tudi ves gospo-
darski razvoj usmerjen k dvigu kme-
tijske proizvodnje.
8. avgusta pa. je praznik šmarskega
ljudstva. Pred štirinajstimi leti so na
ta dan zatrepetala srca okupatorjem in
njihovim hlapcem pred streli iz par-
tizanskih pušk, ki so odjeknili po trgu,
danes pa Smarčani na ta dan ocenju-
jejo delo in uspehe, ki jih iz leta v leto
dosegajo v bitki za , boljše življenje
kljub težavam in pomanjkljivostim.
Pravijo, da so številke, ki najbolj
učinkovito odmerijo uspeh ali neuspeh.
V kolonah gospodarskih računov in v
statističnih prikazih odseva gospodar-
ska moč. Morda so številke v primer-
javi z drugimi občinami na Šmarskem
nizlce, vendar so za tipično kmetijsko
in še pred nedavnim močno zaostalo
pokrajino spoštljivo lepe. Kmetijstvo
je našlo podjeten razmah v obdeloval-
nih skupnostih in kooperacijah. Na
področju KPPZ Šmarje so nasadili 24
ha črnega ribeza, predvidevajo ga 40
ha. Zaenkrat prednjačijo v Šentvidu,
kjer ga že imajo 6 ha. Sadnih nasadov
predvidevajo 240 ha, največji bo plan-
tažni nasad okrog 40 ha na posestvu
Jelšingrad v Skrbniku pri Pristavi, ki
ga že pripravljajo. V obdelovalnih
skupnostih so obnovili 15 ha vinogra-
dov na Virštanju. Zdaj pa začenjajo s
kooperacijsko dejavnostjo za pšenico
»italijanko«, ki je na področju KPPZ
predvidevajo 450 ha. Poseben uspeh pa
je dosegel kmet Stus iz Podčetrtka, ki
je prvi v okraju dal vzpodbudo za ko-
operacijsko vzrejo pitanih prašičev, da
so doslej že sklenili i)ogodbo za 600
BVinj-bekonov. Skoraj popolnoma pa
je že dpsežen plan za uvedbo simen-
dol^kega goveda, za kar so nabavili po-
trebne plemenice. Ob vsem pa je naj-
večja ovira za hiter razvoj v kmetij-
stvu prav razdrobljena posest, ki one-
mogoča izkoriščanje večjih površin po
enotni kmetijski kulturi. V teku so tudi
priprave za regulacijo Sotle in njenih
pritokov, ki jih vodi Obsotelska vodna
skupnost, saj so merjenja v glavnem
že končana. S tem bo pridobljenih okrog
400 ha plodnih površin, kar bo prav
gotovo pripomoglo k višji kmetijski
proizvodnji.
Občina pa je morala skrbeti tudi
za gradnje. Ne, ne bomo ji prištevali
gradnje okrog 300 m dolgega predora
na obsotelski progi pri Šmarju, pač pa
gradnjo transformatorske postaje v Pol-
žanski gorci, v Šmarju, nizkonapetost-
nega omrežja v Zgornjem in Spodnjem
Tinskem, na Belem, Senovici, Miklav-
žu, Koretnem, Prologah, Babni gori.
Imenski gorci in Selah, Vodenovem,
Konuškem, kar daje vrednost 15 mili-
jonov, ki so jih deloma krili iz inve-
sticijskega kredita, deloma pa s pri-
spevki. Tako je smrdljiva petrolejka na
pobegu skoraj iz vseh naselij šmarske
občine. Težko ozdravljiva rana v ob-
čini pa so ceste, za katere je vedno pre-
malo denarja. Sredstva podele KLO, ki
jih na svojih področjih skušajo najbolj
koristno razdrobiti. Asanirali so pa več
vodnjakov in virštanjski šoli zgradili
vodovod, v Šmarju pa še letos pred-
videvajo urediti kopališče v velikosti
polovičnega olimpijskega bazena. To
so skromne številke iz gospodarske de-
javnosti občine, ki nam vendar nekaj
povedo. Na Smarskem so vsi pogoji za
razvoj kmetijstva, ki jih lahko primer-
jamo z opevano Savinjsko dolino, sa je
tu hmelj, jagodičevje, kvalitetno sadje
in vino.
Industrija pa je samo še v povojih.
Treba bo misliti na predelovalne obra-
te. Stroje za valjčni mlin, ki že drugo
leto čakajo, bo treba pognati v tek; ne-
bogljen »Smarteks« postaviti krepko na
noge in končno urediti mlekarno. Pro-
met v Šmarju narašča, zato urejujejo
še drugo gostišče, da bodo zmogli po-
streči vsem, ki prihajajo v Šmarje. No-
va proga prinaša novo življenje. Omo-
gočila bo izkoriščati premogovne skla-
de v Spodnjem Tinskem, ki so del ve-
like premogovne žile od Zabukovce
preko Laškega do Pregrade na Hrva-
škem.
Poleg gospodarjenja pa je potrebno
razvijati tudi družbeno zavest in iz-
obraževati ljudstvo, kar pa opravljajo
množične organizacije in 12 prosvetnih
društev. Predsednica ZSPD tov. An-
derluhova je dejala: »Vsepovsod po na-
ših društvih je ogromno volje do dela,
le sredstev in prostorov primanjkuje.
Večinoma imajo društva skromne za-
silne odre v šolskih učilnicah, nekaj
skromnih kulis, ki jih uporabljajo za
vse. Najbolj pogumni so se sami lotili
gradnje dvorane — kot v Pristavi —
ali pa celo Ljudskega doma na Vir-
štanju, kar seveda mi z vsem razume-
vanjem podpiramo, toda denarja pri-
manjkuje. V naših, pretežno kmečkih
predelih, leži vsa prosvetna dejavnost
na ramenih marljivega učiteljstva, sko-
raj povsod daje delovni utrip društvom.
Prosvetna dejavnost pa odseva s pre-
davanji v LU in preko radia LT Šmarje,
glasbene šole, dramskih odsekov, pev-
skih odsekov, pevskih zborov ter ljub-
kega Kidričevega okteta.«
Tako je na Smarskem. Volje ne iz-
gubljajo. Vsako leto ob svojem praz-
niku pregledajo delo in vsako leto je
več opravljenega. V proslavi, ki jo iz-
vedejo z lepo simbolično parado mla-
dincev pred vojaške vzgoje in delovnih
kolektivov, zadrug, odseva tesna zveza
med ljudstvom in občino, letos še pa
prav prisrčna vez med graditelji obso-
telske proge, enotami JLA, ki sodelujejo
v paradi in prireditvah. In drugo leto?
Do takrat se bodo tri obsotelske občine
združile, v povezavi bo porasla gospo-
darska moč FH>krajine in uspehi bodo
rasli, saj kakor vidimo, voljne ne iz-
gubljajo.
Sotelski
V Žalcu se pripravljajo . . •
v Žalcu že dlje časa urejujejo ulice in stavbe. Poleg novega hmeljarskega do-
ma, bo do proslave 90-letnice tabora v Žalcu urejeno tudi več ulic in cest. Na
sliki vidimo dela pri urejevanju ceste, ki vodi mimo prosvetnega doma in pri-
jetja »Hmezada« ter mimo železniške po staje do Hmezadovih skladišč.
Konjičani so se v velikem številu poslovili
od pokojnega Rada Jereba
v nedeljo so številni Konjičani in
okoliški prebivalci pospremili na nje-
govi zadnji poti pokojnega Rada Jereba,
bivšega dolgoletnega notarja v tem kra-
ju, očeta narodnega heroja Dušana Je-
reba in nekdanjega župana v Slov. Ko-
njicah. Dočakal je visoko starost, in
sicer 84 let, rodil pa se je v Utih pod
Smamo goro na Gorenjskem. Gimna-
zijo je končal v Ljubljani, univerzitetni
študij pa nadaljeval na Dunaju. Prav
tu je najbolje spoznal zatiranje sloven-
skega naroda in se je vključil v dru-
štvo naprednih Slovencev, kjer so ga
izvolili za svojega predsednika.
Po končanih šolah je služboval v raz-
nih krajih naše domovine, kjer je bil
vedno član naprednih organizacij. Po-
sebno je to dokazal še s svojim delom
v Slov. Konjicah, kjer je služboval dol-
ga leta kot notar. Prav v tem kraju je
prišla najbolj do izraza njegova t^rba
proti nemškutarstvu. Tu se je pokazal
res kot pravi narodnjak. Kakšno za-
upanje so imeli ljudje do njega, naj-
bolje kaže dejstvo, da je bil več let na
čelu konjiške občine v času med obe-
ma vojnama.
Spričo njegove zavednosti je bil leta
1941 med prvimi, ki so ga okupatorji
in njegovi pomagači spravili v maribor-
ske zapore, kjer je preživel tri mesece,
nato pa je bil izgnan v Srbijo. Tudi tu
njegovo revolucionarno delo ni prene-
halo. Nadaljeval ga je po osvoboditvi
zopet v Slov. Konjicah. Rad je ponvagal
z nasveti in z bogatimi življenjskimi iz-
kušnjami, ki mu jih je dalo dolgoletno
delo v naprednih organizacijah.
Svoje napredno mišljenje je pKrene-
sel na svoje otroke. Sin Dušan Jereb,
ki so ga ubili Italijani leta 1943, je dobil
naše najvišje odlikovanje, red Narod-
nega heroja. S pokojnim tov. Jerebom
je konjiška organizacija ZB in SZDL
izgubila enega svojih članov, ki je vse
svoje življenje in delo usmerjal za bla-
ginjo svojega naroda. V imenu prebi-
valcev konjiške občine se je pred hišo
od njega poslovil predsednik ljudskega
odbora tov. Adolf Suc, na pokopališču
pa predsednik obč. odbora ZB tov. An-
ton Sporar. Oba sta poudarila njegove
zasluge za ta kraj, velik obisk tistih, ki
so ga poznali, pa je pokazal, kako je
pokojnik bil v tej okolici priljubljen.
V dolini zelene pože...
Sonce v avgustu je vroče in moreče.ranje. Sladka pesem bo opajala košata
Zeleni listi košatih hmeljevk se pdbe-
šajo. Med njimi se blejče ostro dišeče
kobule — savinjsko zlato. Kako ponosni
so vendar Savinjčani na to! Vsa kot
morje zelena dolina, pretkana z rume-
nimi cekini, se veseli z njimi, ki jih
bodo trgali. Njihov sloves pa bo dihal
po vsem svetu. Tujcu bodo pripovedo-
vale, da je ta košček lepe slovenske
zemlje silno bogat in neizmerno lep.
Ze čutim, kako bruhajo vlaki klepe-
tave in pisane obiralke. Tisoč in več.
Na ^Igih, lojtrskih vozovih bodo po-
nesle pesem v zeleno morje. Večerni
veter bo prenašal grenak in dišeč vonj
in vsa ravnina od Dobrovelj do Mrzlice
ga bo polna.
Rumeni platneni koši se bodo svetili
v soncu, premrle roke v jutranji rosi
bodo hitro trgale. Košare bodo polne,
vreče tudi in hmeljarji v sušilnicah
bodo imeli polne roke dela.
Mladim ljudem se bo smejala sreča
na obrazih, ki ne bo zginila z njih do
trdne noči. Cez dan nepretrgoma obi-
Sindikalni plenum...
(Nadaljevanje s 1. strani)
kalnim podružnicam, da se za te pro-
bleme močneje zavzamejo. V Gaberju
so podjetja ustanovila skupno menzo,
enako pa mislijo storiti tudi industrij-
ska podjetja okoli tovarne »Metka«.
Razpravljali so tudi o raznih nepra-
vilnostih pri urejevanju delovnih raz-
merij in sklenili, da morajo sindikalne
podružnice skrbeti, da se bodo v pod-
jetjih dosledno držali novega zakona o
delovnih razmerjih.
Govorili so tudi o realizaciji druž-
benega plana in o zaključnih računih v
podjetjih. Ugotavljali so, da so nekatera
podjetja močno prekoračila plan zapo-
slitve delovne sile, kar v določeni meri
vpliva tudi na izpolnitev planskih na-
log. Nepravilnosti so zasledili tudi pri
normah v nekaterih podjetjih. Ponekod,
tako so sklepali, je vse preveč režijskih
delavcev, drugod pa so normiranim de-
lovnim mestom pribili preveč režije, ali
Pa tudi norme niso realne.
Na koncu seje so govorili še o pri-
pravah na občne zbore sindikalnih
Poduužnic in sklenili, da se morajo
sindikalne podružnice za to nalogo pra-
vočasno in temeljito pripraviti.
Končno so na plenumu potrdili tudi
sklep sekretariata občinskega sindikal-
nega sveta, da bo predsedniško mesto
^Činskega sindikalnega sveta prevzel
^ Stane Polajner, organizacijski se-
kretar pa bo dosedsinji predsednik tov.
^arinček.
polja, toda urnih prstov ne bo zmotila.
Trikrat dnevno je obiralcem tako kot
človeku, ki čaka plačilo za delo. Takrat
s škafi zmerijo njihov pridelek. In nato
s podvojeno hitrostjo dalje. Dan ni ni-
koli dolg.
Večeri se. Na rjavih obrazih gori le
še želja: »Sonce, nikar še za gore! Še
moram škaf in še več!« Se malo in le
še dolgi prameni razlivajo rdeč sij nad
dolino. Nato iz polmraka vstaja pesem
in združuje mlade ljudi na poti domov.
»To je družina!« smehljaje de nama,
ko se pisana mladež razvrsti za dolgo
mizo. Srebanje juhe in škrtanje žlic.
»JVismo utrujeni, plesali bomo! »Da,
nocoj plešite s fanti, jutri zvečer pa s
hmeljevkam,i!« odgovori zajeten mo-
žakar gospodar hiše.
Tja do polnoči in še dalje se oglaša
harmonika. Radoveden mesec se dvigne
v zenit in se smeji nasmejani mladini.
Se topel dih grenkega zraka, mežikanje
rdečih oči in globok in zdrav spanec
objame vse.
Tako vsak dan. Nocoj smukajo. Med
šelest listov se meša tisto vabljivo še-
petanje dveh mladih, ki bi si hotela
povedati, da se ljubita, pa ne znata in
ne moreta.
V treh tednih bo dolina kot pokošen
travnik. Takrat bodo priljubljene obi-
ralke zopet odhajale. V srcih pa bodo
ponesle polno sladkih spominov na ne-
pozabne večer. Dolgi vozovi bodo zopet
stali pred postajami. Krepki stiski rok,
utrjene solze, zategadelj vrisk večnega
potnika, ki lahkotno prenaša ljudi z ve-
selimi in bolečimi spomini.
Si že kdaj stopal dragi bralec po tej
dolini, ko je žetev že mimo? Takrat je
žalostna, pesem v njej je zamrla, kot
zamre še tako lep svet, če mu venčni
listi odpadejo. Visoke in v prodorno je-
sensko sinjino štrle, kopice in debeli
drogovi, prepleteni s kovinskimi žicami.
Vanje udarja hladen veter in rahlo je-
čanje je kot pesem, ki jo poje človek,
kadar je razdvojen. Črne vrane se vse-
dajo na kopice in zateglo krakajo. Na-
rava tu sameva in čaka na belo pre-
progo.
Savinjski hmeljarji se vesele. Gol-
ding jim povrne celoletni trud. Letos
bo pridelek manjši, a zato kvalitetnejši.
Saj skoraj ni hmeljarja, ki bi zlate rože
ne škropil. Občudovali smo motorko, ki
je iz desetih cevi prhala belo meglo v
zelenje. Toda, ne zastonj.
Sedaj so hmeljarji mirni. Z delom so
koristili sebi in skupnosti. Vsem bo dala
grenka roža šumeče vino in dragocene
devize.
Lep in dragocen je čas, ko Savinjčani
trgajo grenko rožo, najlepši v letu. In
zato je čas po trganju še toliko bolj te-
žak, podoben hrepenenju po nečem iz-
gubljenem.
Olipovnava predlogov o stanovanjski izgradnji
(Nadaljevanje s 1. strani)
gram zelo obsežen, nikakor ni pretiran,
saj ne bo mogel niti zdaleka v celoti re-
šiti tega vprašanja.
Zato je razumljivo, da smo bili prisi-
ljeni iskati vire za stanovanjsko izgrad-
njo predvsem pri gospodarskih podjet-
jih in pri zasebnikih. Tako predvideva-
mo, da bi se naj delež lastnih sredstev
v celoti dvignil od 20% v letu 1957 na
40% v letu 1961 v povprečju.
Projektantom puščamo pri osnutkih
naših predpisov dovolj svobode za sa-
mostojno projektiranje čim lepših in
čimbolj ekonomičnih stanovanj. Opis
standardnih stanovanj ni mišljen togo,
ampak naj služi projektantu samo kot
osnova, da išče boljše rešitve oziroma
boljšo funkcionalnost prostorov. Tudi
glede konstrukcij z našimi predpisi ne
omejujemo projektantov, pač pa je pro-
jektantom dan limit za ceno stanovanja,
ki mora biti ugotovljen na osnovi so-
lidno izdelanega pH-oračuna. V okviru
teh limitov naj projektanti iščejo torej
čim boljše rešitve.
Z osnutki predpisov je točno fiksirana
vloga Zavoda za stanovanjsko izgradnjo.
Ker so tudi glede tega zavoda deljena
mnenja, je prav, če občanom pojasnimo,
da je prav z vlogo Zavoda kot velikega
investitorja, ki bo združeval naročila in-
vestitorjev, naročal in nadziral izdelavo
projektov ter oddajal gradbena in obrt-
na dela, podan osnovni element poce-
nitve stanovanjske izgradnje. Posebna
študija, ki so jo iadelali celjski strokov-
njaki, dokazuje, da je možno na ta na-
čin prihraniti 15—20% pri stanovanjski
izgradnji. To seveda ni moč pričakovati
v enem letu, vendar pa kaže pot, ki jo
z našim načinom organizacije tu zastav-
ljamo, postopoma takšen razvoj.
Stanovanjske zadruge naj bi po osnut-
kih predpisov imele predvsem nalogo
mobilizacije siredstev, medtem ko bi bi-
le opravičene samo za gradnjo manjših
objektov, to je vrstnih hišic, dvojčkov,
odnosno individualnih hiš.
Zanimivo je dalje tudi vprašanje šted-
nje gradbenih zemljišč in so zato s pred-
logi določene tudi največje maksimalne
I)ovršLne gradbenih parcel, ki so dovo-
ljene za individualne gradnje oziroma
za gradnje vrstnih hišic. Menimo, da
bodo volivci razumeli, da so take ome-
jitve nujne, načeloma pa jih predpisuje
tudi resolucija naše skupščine.
Izredno zanimiva je tudi politika kre-
ditiranja stanovanjske izgradnje. V ci-
lju, da ibi vezali na sMad za gradnjo
stanovanj pri občini več drugih sredstev
smo morali seveda lastni delež primer-
no zvišati. Glede gospodarskih organiza-
cij pa smo se ravnali predvsem po prin-
cipu finančne moči, medtem ko velja
glede zadružne in individualne gradnje,
da je potrebno pri taki gradnji pr^-
vsem varovati družbene koristi. Zato je
razumljivo, da so pogoji za blokoivno
zadružno gradnjo ugodnejši, kakor po-
goji za gradnjo vrstnih hišic.
Drugo važno načelo pri kreditiranju
je, da bi se sredstva za stanovanjsko iz-
gradnjo čim hitreje obračala. Zato se
morajo blokovne gradnje dokončati v
roku enega leta, medtem ko bi bilo ver-
jetno primemo za zasebno gradnjo do-
ločiti največ dvoletni gradbeni rok.
Na tem principu so razdeljena v glav-
nem že tudi letošnja sredstva kreditne-
ga sklada, da bi tako že letos omogočili,
da se čim večje število stanovanjskih
objektov, ki so v gradnji, dokonča.
Glede komunalnega prispevka in ko-
munalnih ureditev je prav tako kot po-
vsod drugod z osnutkom predvideno, da
komtmalna izgradnja teče vzporedno s
stanovanjsko izgradnjo. Znano je, da je
komunalno urejevanje pri blokovni
gradnji 3 do 4-krat cenejše kot pri in-
dividualni gradnji. To dejstvo je seveda
moralo v osnutku predpisov dobiti svoj
odraz. Komunalna podjetja, ki zaraču-
navajo komunalne usluge, nastopajo ra-
zumljivo kot investitorji komunalnih
del, vendar samo v višini tako imenova-
nega normalnega komunalnega stroška,
ki je računan na bazi stroškov pri blo-
kovni gradnji. V kolikor investitor gra-
di v bolj razredčenem sistemu, mora
seveda sam nositi razliko.
Odprto je še vedno vprašanje izgrad-
nje tistih komunalnih naprav, kjer
uslug ni možno meriti. To so predvsem
tiste komunalne ureditve, ki naj bi jih
upravljala stanovanjska skupnost (ze-
lenice, otroška igrišča, otroška zaveti-
šča, družbeni prostori itd.). Tu je še od-
prto vprašanje ali naj nastopa kot inve-
stitor občinski ljudsiki odbor, ali pa sta-
novanjska skupnost, kar bi bilo pravil-
neje, ker pravzaprav ona potem te ob-
jekte tudi upravlja.
V predpisih je obdelano tudi vpraša-
nje komiinalnega '-►rispevka na področ-
jih, kjer komimalnih raprav ni in jih
tudi v doglednem času ne bo.
Poseben odlok je nanlenjen vijraša-
nju preskrbe in razdeljevanja stanovstnj.
S tem odlokom se zadolžujejo za pre-
skrbo stanovanj podjetja, zavodi in
ustanove, kjer so stanoYanjski prosilci
za.posleni. Tako bodo vodstva podjetij
dobro premislila koga zaposlujejo, ker
bodo morala pač samostojno skrbeti za
stanovanja. V skladu s predpisi v odlo-
ku je predviden tudi demokratičen na-
čin razdeljevanja stanovanj. Mnogo te-
žav nastopa prav glede reševanja t^a
problema iz razloga, da se delavci v
mnogih primerih prestavljajo iz pod-
jetja v podjetje. S predlogom naj bi ta
problem rešili tako, da bi vsaj v meri-
lu občine podjetja na tem področju so-
delovala. Ako podjetje prevzame stro-
kovnjaka iz drugega ,ixxijetja je nujno,
da mu da tudi stanovanje.
Z načelnimi smernicami skušamo re-
ševati načela za določitev novih najem-
nin. Tu gre predvsem za dvoje vpra-
šanj.
Predvsem je treba ugotoviti, kakšna
bo ekonomska najemnina v stanova-
njih, ki se bodo gradila. Kot osnova za
izračunavanje najemnine je vzeta 1,3%
letna amortizacija (vračanje stroškov
računamo na 100 let, in investicijsko
vzdrževanje), za vgrajeno ix>hištvo pa se
računa 5-letna amortizacijska doba.
Hkrati pa gre za dodatno najemnino.
Da bi dosegli boljšo zasedbo stanovanj-
skega sklada, bi uvedli za stanovanja
preko normativov dodatno najemnino.
Višina dodatne najemnine bi rasla pro-
gresivno po številu sob preko norma-
tiva. Točna višina najemnine je še se-
veda stvar razprave, vendar pa so djo
sedaj izražena mnenja takšna, da mora
biti dodatna najemnina tako visoka, da
bo dejansko prispevala k boljšemu kori-
ščenju stanovanjskih prostorov.
Prav tako je v osnutku predvidena
obveznost plačevanja najemnine vgra-
jenih oziroma instaliranih in razpolož-
ljivih gospodinjskih ai>aratov, kar je se-
veda popolnoma opravičljivo, če hoče-
mo, da se bodo življenjski pogoji ob-
čanov vsaj kolikor toliko izenačili.
Prav je, če še poudarimo potrebo, da
bo treba naše novo zgrajene stanovanj-
ske predele čimprej tudi primemo ure-
diti. Zato ne bi bilo napak, da bi po
zgledu nekaterih sosednjih mest, zlasti
Velenja, tudi v Celju organizirali pro-
stovoljno delo predvsem po novih sta-
novanjskih skupnostih.	F. R.
2a? ec v znamenju priprav za proslavo
90-letnice žalskega tabora
Letos od 6. do 14. septembira bodo v
'Zalcu proslavljali 90-'letMico žalsikega
tabora. Kaj je vzpodbudilo Slovence, da
»o organizirali tako velike javne shode
na iJTostem, kaj so pomenili tabori in
kako je potekal žalski tabor?
Neposredno po burnih revolucionarnih
dogodkih v letu 1848 je nastopilo mrač-
no obdobje Bachovega absolutizma. V
tej dobi je bilo večina slovenskih listov
prepovedanih. Poleg ^redkih so lahko iz-
hajale »Novice«, ki jih je izdajal upor-
tunistični slovenski politik dr. Janez
Bleiweis. Zasluga njegove hlapčevske
politiike dn njemu enakih konseinvativnih
političnih voditeljev tiste dobe je, da
program o Zedinjeni Sloveniji v revo-
hicionamem letu 1848 ni bil ustvarjen.
Mrtvilu v desetletju Bachovega ab-
solutizma je sledilo v Avstriji ustanovno
življenje. Pri Slovencih je povzročilo
poživitev političnega in kulturnega živ-
ljenja. To delovanje se je osredotočilo
sp)očetka v čitalnicah, ki so jih od leta
1861 dalje ustanavljali IX) slovenskih
trgih in vaseh. V enem desetletju jih je
na slovenskem zraslo kar 60. V njih se
je širila in utrjevala slovenska narodna
zavest. To je bila tako imenovana oital-
niška doba, ki je odigrala zelo pozitivno
vlogo. V tem času so bile ustanovljene
prve telovadne organizacije »Južni so-
kol«, ki so prav tako pripomogle h kre-
pitvi slovenske narodne zavesti.
Kmalu po objavi zakona o svobodi
združevanja so napredni slovenski ix>-
litiki in izobraženci pričeli sklicevati
velike javne shode na prostem, tabore
imenovane. To je bila doba taborov, ki
je zvezana z nastopom Mladoslovencev
pod vodsvom Frana Levstika. Tabore je
Velik narodni tabor v 2alcu pred
90 leti je zbral na okup vso elito slo-
venskega narodnostnega gibanja. Med
vidnimi osebnostmi takratnega dogodka
najdemo tudi pisatelja Josipa Jurčiča,
ki je bil takrat že znan časnikar in pu-
blicist. Na žalskem taboru je prevzel
dolžnost zapisnikarja ...
sprožila večja aktivnost slovenskega
ljudstva, ki se je razvila že prej, še bolj
pa po nastopu dualizma. S tabori se je
končala čitalniiška doba, z njimi je slo-
vensko narodno in politično gibanje za-
jelo vse slovensko ljudstvo, nezadovo-
ljno zaradi neuresničenih zahtev v pre-
teklosti.
Jedro vsega slovenskega narodnega
vprašanje te dobe je pa bilo slej ko prej
Zedinjena Slovenija z zahtevo ix) slo-
venskem uradnem jeziku, po slovenskih
uradnikih in učiteljih, po odpravi starih
fevdalnih deželnih enot, po novih na-
rodnih mejah, po lastnem parlamentu,
itd. Te drzne revolucionarne zahteve so
postavili dunajski Slovenci že v 1. 1848.
Ponovno pa so jih poudarili slovenski
voditelji — Mladoslovenci na svojem se-
stanku v Mariboru, kjer so sestavljali
skupni program taborov. Organizacija
slovenskih taborov je bila poverjena od-
vetniku dr. Valentinu Zamiku, ki ga
imenujemo očeta slovenskih taborov.
Prvi tabor je bil 9. avgusta 1868 v Lju-
tomeru, drugi je pa bil žalski, dne
6. septembra istega leta, sledili so jim
pa še ostali tabori na Slovenskem. Na-
slednje leto so jih oblasti zaradi nara-
ščajočega vrenja med množicami pre-
povedale.
Za žalski tabor so izdali slovenski
rodoljubi oklic, ki je izšel tudi v celjskih
»Novicah«. V tem iproglasu so vabili na
tabor zlasti rojake dz Savinjske in Ša-
leške doline. Oklic je bil zaključen z
besedami: »Pridite iz vseh hiš in vseh
Prvi slovenski pevski zbor v 2alcu je pripomogel k rastu narodne zavesti.
vasi, posebno iz celjskega, gomjegraj-
skega, Vranskega, šoštanjskega, laškega,
konjiškega, kozjanskega in šmarskega
okrožja. Pridite na dan 6.septembra 1868
leta ob treh popoldne v žalski trg k slo-
vesnemu taboru!« Oklic so podpisali
ugledni rodoljubi iz Žalca in drugih
krajev Savinjske doline, iz Celja in iz
vseh ostalih, prej navedenih okrožij.
V nedeljo, dne 6. septembra 1868 se je
pripeljalo z vlakom v Celje okrog 60 čla-
nov »Ljubljanskega sokola« in mnogo
drugih rodoljubov s Kranjskega, Ko-
roškega ter iz vseh daljnih in bližnjih
krajev Štajerske, tako da je bila na ta-
boru zastopana malone vsa Slovenija.
Okoli 400 okinčanih voz je pripeljalo ti-
sto nedeljo popoldne v okrašeni Žalec ti-
soče udeležencev, iz bližnje okolice pa so
prihajali novi tisoči zavednih rodoljubov
peš ali na konjih, prii>eljali so se tudi
godbeniki na pihala. Omemibe vredno
je, da se je žalskega tabora udeležilo
tudi precejšnje število hrastniških stek-
larjev in rudarjev s svojo godbo. Ude-
ležba zavednih delavcev pa ni bila všeč
tedanji nemški rudniški upravi. Zaradi
tega so vsakemu delavcu-udeležencu
odtrgali po pet trdo prisluženih goldi-
narjev, kar je bila za tiste čase lepa vsota.
Vsa množica se je zbrala sredi okra-
šenega trga pred tedanjo Staretovo go-
stilno, kjer je 18-letna Mardja Sirca, se-
stra pokojnega skladatelja Rista Savina
izročila ljubljanskim Sokolom šopek
cvetja. Od tod se je pomikala več tisoč-
glava množica ob zvokih koračnice s
konjenico in zastavami na čelu na slav-
nostni prostor, topiči iz preboldske gra-
ščine pa so veselo pozdavljali tabornike.
Taboru je predsedoval dr. Jože Voš-
njaik iz Slovenske Bistrice, zapisnikarja
pa sta bila Anton Tomšič dn Josip Jurčič.
Prvi govornik je bil dr. Jakob Ploj, ki
je takole zaključil: »Na noge Slovenci,
pokažimo biti gospodarji v deželi, ka-
tero smo sprejeli od svojih očetov!« Za
njim je govoril oče slovenskih taborov
dr. Valentin Zamik, sledila sta mu še go-
vornika dr. Razlag in Božidar Raič. Vsi
so govorili o programu Zedinjene Slo-
venije. Zbrana množica ljudi jim je
navdušeno pritrjevala. Tabor v Žalcu je
v vsakem pogledu dobro uspel.
Prebivalci Savinjske doline žele kar
najsvečaneje proslaviti 90-letnico žal-
skega tabora. Že več mesecev marljivo
dela številen pripravljalni odbor, ki je
bil ustanovljen pri Obč. odbom SZDL.
Za delo na iposameznih sektorjih priprav
je ustanovil več komisij, ki vodijo pri-
prave za izvedbo programa, urejajo
vprašanje preskrbe in rw:ometa, oprav-
ljajo tehnične, agitacijske, finančne in
druge posle.
Glavna orientacija pripravljalnega od-
bora v času priprav za proslavo pa je
aktivizacije vseh društev, organizacij
in delovnih ljudi za izpopolnjevanje
svojih obveznosti do državljanov in
družbe ter za aktivnejše delo v času
pred novo sezono. Ves teden od 6. do 14. 8.
bodo po številnih krajih žalske občine
mnoga medsebojna gostovanja in pri-
reditve. Dramske skupine prosvetnih
društev se pripravljajo na skupen na-
stop Kreftove »Velike pimtarije«, ki jo
bodo predvajale v letnem gleda-
lišču v Grižah, pevski zbori pa vadijo
za skupen nastop z ostalimi pevskimi
zbori na glavni dan proslav, kjer bo na-
stopilo okrog 600 pevcev tridesetih pev-
skih zborov. V času proslav bo tudi
množičen telovadni nastop TVD Parti-
zan v Šempetru.
Osrednja proslava bo 14. sept. 1958 v
Žalcu. Spominska svečanost pred domom
TVD Partizan, kjer bo politično zboro-
vanje z nastopom združenih pevskih
zborov, se bo nadaljevala pred Domom
hmeljarjev, kjer bo odkritje spominske
plošče in odprtje hmeljne razstave. V
popoldanskem veselem delu bodo na-
stopali zabavni ansambli, folklorna sku-
pina in humoristi.
Pripravljalni odbor računa, da se bo
prireditve udeležilo veliko število ljudi
iz vse doline dn sosednjih občin. Sto-
rili bodo vse, da bo žalski trg do tega
časa dostojno urejen, da bo olepšan pri-
čakal svoje goste. Hkrati pa pričakuje,
da bodo krajevni odbori SZDL v času
priprav ix>krenili vse za lepši zunanji iz-
gled naših vasi. Z nekoliko iniciative in
lastne volje se da tudi s skromnimi
sredstvi marsikaj izboljšati. Najboljši
bo seveda tisti krajevni odbor, ki mu bo
uspelo pridobiti za sodelovanje pri ure-
ditvi vasi največ državljanov.
LjiidsRi dom ' simbol
naše stv^arnosti
NA VIRŠTANJU SO ZACELI. — PRVI PROSTOVOLJCI V DVEH BRI-
GADAH NA DELU. — PRVO GRADBENO KAMENJE IN PRVIH DESET-
TISOC KOSOV OPEKE PRIPRAVLJENE ZA PRVI LJUDSKI DOM T
REPUBLIKI
Vroč dan je bil, da mi je še na mo-
tomem kolesu pot polzel po licih. Na
gradbišču obsoteljske proge so pripad-
niki JA izoblikovali nasip, ogoreli, po-
stavni fantje, ki jih vročina ne prema-
ga. Skozi prah, ki ga dvigajo vojaški
kamioni pred Imenim, sem se končno
pred Golobinjekom izvil na lepo stezo
proti Virštanju. Po napetih rebreh vir-
štanjskega gričevja se v modrikastih
valovih prelivajo vinogradi, ob robovih
se težko obložene sklanjajo jablane. Tik
pred vzponom na Virštanj stoji vitek
transformator, odkoder vodijo žice elek-
trično energijo do hiš in zidanic, raz-
tresenih križem po hribih.
Tu sem zagledal od potoku nekaj lju-
di, ki so mesili blato in vrste svežih
opek zloženih v preprosti senčnici. Po-
vprašal sem jih, če pripravljajo opeko
za njihov ljudski dom, o katerem sem
slišal pripovedovati. »Seveda,« je de-
jal Gubenšek, ki je vneto modeliral ilo-
vico. Maramo tudi na Virštanju nekaj
postaviti Zemlja je odlična, pa smo se
lotili tega posla. To bo opeka, da bo
zvonila. Sest nas dela vsak dan, pa je
vržemo čez tisoč.« Tedaj pa je pristopil
še Plevnikov Vilj, tisti ki je lansko leto
tako aktivno vodil sadjarske skupnosti
pri zadrugi v Imenem; zdaj pa ima tu-
di tu zelo odgovomo nalogo. »Ja, pre-
sneto prijetna ravno ni. Razporejati
moram tiste, ki so se prijavili za delo
pri našem ljudskem domu. Saj jih je
kar za dve brigadi: odraslih okrog 60
pa še prav tako številna brigada sta-
rejših pix)nirjev, ki ne bodo zaostajali.
To pa ni lahko zdaj sredi leta, ko je
na kmetijah toliko dela. Sreča, da jih
potrebujemo le po šest pri izdelovanju
opeke dnevno. Prvi so že pridni. Sarlah
v svojem kamnolomu lomi kamenjei,
Drobnič in Sinkovič sta prve kubike
že pripeljala na gradbišče pred šolo.
Upamo, da bomo uspeli, če nam bodo
še drugi pomagali,« je zaključil Vilč in
me napotil še v šolo, kjer imajo natanč-
nejše podatke, ker je v šoli sedež od-
bora SZDL, Prosvetnega društva in
menda vseh organizacij, kar jih je na
vasi.
No, in predsednika SZDL ter Prosvet-
nega društva sta mi pokazala idejne
osnutke ter nabiralno polo za pomoč
pri gradnji ljudskega doma. Sola bo do-
bila primernega soseda. Ljudski dom
naj bi vseboval kletne prostore, ki bi
jih uporabljala šola, ker jih nima, ve-
liko dvorano za prireditve, seje in ob-
enem za telovadnico, katere doslej na
Virštanju še ni bilo, garderobo, kuhinjo,
ki bi jo uporabljali kot šolsko ku-
hinjo in za vzgojo naprednega gospo-
dinjstva ter jedilndco. Organizacijsko
sta prevzela akcijo SZDL in Prosvetno
društvo, ki sta zajela vse prebivalstvo.
Zanimalo me je, zakaj naziva j o pred-
videno zgradbo Ijudsiki dom? »Kako
ne. Začeli smo jo z ljudsko akcijo in s
ciljem, da bo dom koristil vsemu pre-
bivalstvu, ne le posameznim organi-
zacijam, ki čestokrat razbijajo enoten
utrip življenja na vasi. Ta dom bo omo-
gočil poleg gospodarske in kulturne de-
javnosti še poseben razvoj gospodinj-
stva in fizkulture, torej razvoj splošne-
ga življenja v današnji vaški skupnosti.
To ne bo gasilski, prosvetni in ne vem
še kakšen dom, temveč ljudski dom, dom
vsega prebivalstva,« je dejal predsed-
nik SZDL. »Upamo, da bomo uspeU,
saj je občinski odbor gradnjo podprl,
odzvali pa so se tudi že drugi. KG Jel-
šingrad je prispevalo gradbeni les ▼
vrednosti 135.000 din, TD Celje 200.000
din in še drugi, katerim smo iz srca
hvaležni. Pa tudi sami prebivalci so se
lepo odzvali: kmet Kužner je vpisal
5 m^ lesa, mnogi pa po 10 delovnih dni,
Edi celo 20. Ce jih ne opravijo, nado-
mestijo delovni dan s 400 din. Sicer pa
si oglejte nabiralno polo, ki jo je potr-
dil notranji odsek, kako smo začeli.«
In presenetilo me je, ker piše na
vrhu »člani SZDL in PD Virštanj pro-
simo občane in podjetja za prispevek
pri gradnji ljudskega doma, ki naj
raste pod geslom, da je danes že čas,
da namesto gradov in cerkva, spome-
nikov mračne in izkoriščevalske pre-
teklosti, zrasto ipo naših vaseh ljudski
domovi, spomeniki nove dobe, kjer se
bodo vzgajali in izpopolnjevali rodovi
lepše prihodnosti.« Da, to je prvi ljud-
ski dom v republiki, upamo, da bo res?
Pravijo, da je začetek pol uspeha, že-
limo jim, da bi kmalu proslavljali
otvoritev! Prijazno je sijalo sonce na
Virštanjsko, kot bi pozdravljalo priza-
devne in dobre ljudi.	f. k.
NOVE KNJIGE
L. DEBEVEC: CEBELAHJEVO LETiJ
Čebelarstvo je pri nas že več stoletij priljub-
ljena kmetijska panoga, za katero se zanimajo
tudi mladi kmetovalci. Vendar pa so ti pogre-
šali prikladen priročnik, ki bi jim svetoval,
kdaj je treba pri čebelah opraviti kako stvar,
kaj naj v posameznem primera ukrenejo itd.
Tudi marsikateri starejši čebelar bi se rad še
kaj naučil, da bi pravilno ravnal s čebelami.
Da se izpopolni ta vrzel, je izšla zdaj v za-
ložbi »Kmečke knjigec v Ljubljani knjižica
CEBELARJEVO leto, ki jo je napisal pri-
znani čebelarski strokovnjak in praktik Leopold
Debevec. V prvem delu je opisal avtor
nekaj glavnih stvari iz življenja č^el, ki jih
mora poznati vsak čebelar. Drugi del pa ob-
sega navodila za vse najpotrebnejše delo v če-
belnjaku med letom. Na koncu je stvarno kaza-
lo, da vsakdo laže najde, kar išče. Knjižico je
izdal Odbor za čebelarstvo pri Glavni zadružni
zvezi LRS. Ima 152 strani in jo je s prikup-
nimi vinjetami opremil Bojan Slegl.
NASE 2ITNE IN KROMPIRJEVE SORTE
Boj za povečanje kmetijske proizvodnje je
tudi boj za boljšo sorto in za boljša semena.
Ta zavest je zlasti važna pri žitu in krompirju,
ki ju sejemo oz. sadimo vsako leto in je torej
od dobrega semena odvisen tudi dober pridelek.
Da bi pri izbiri sorte pomagala vsem, ki imajo
s tem opraviti, sta napisala prof. ing. France
M i k u ž in ing. Tilka K r i v i č e v a knjigo
NAŠE 2ITNE IN KROMPIRJEVE SORTE, ki jo
je izdala Fakulteta AGV v založbi »Kmečke
knjigec v Ljubljani. Prvi del knjige, ki ima
216 strani žepne oblike, obsega opis in vzdrže-
vanje žitnih sort (pšenice, rži, ječmena in ovsa),
drugi del pa govori o krompirjevih sortah. Za
vsako sorto je v knjigi ustrezna celostranska
slika. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah in pri
založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Nanjo
opozarjamo zlasti vse kmetijske zadruge in
pridelovalce sortnega semena in blaga.
Delavec Jože je vsakokrat proti zad-
njemu v mesecu nestrpno preobračal
žepe, ker mu je primanjkovalo denarja
za neobhodni zavojček »Drave«. Pri ko-
silu se je začel presedati in nekako milo
pogledovati odločno ženko Anko. Da,
rad jo je imel, pa sta se zmenila, da bo
vso plačo odrajtoval njej, ki zna ime-
nitno gospodinjiti, on si bo zadrževal
samo nekaj cvenkov za kakšen četrt in
pa za cigarete. Pravzaprav je bil vzoren
zakonski mož in prijateljice so Anki za-
vidale. No, ne le skoraj, temveč prav
gotovo so ji zavidale, pa čeprav je vča-
sih katera posmehljivo dejala, da je
slapa.
Tudi to pot je bUo tako. Toda ženka
ne bi bila ženka, če ne bi pristopila mo-
žeku na pomoč v takšnih strašnih tego-
bah. Anka je vselej vedela, česar Jožku
manjka, pa mu je pritresla v zadnjih
dneh zavojček »Drave«. Toda Jože je
hotel biti mož. »Ne«, je dejal, s tistim,
kar si pridržim za cigarete in puriboljške,
moram vzdržati do prvega. In je raču-
nal, ko je dobil plačo. Anka, tu imaš
10.000 din, s tem gospodinji in kupi za-
me in zase, kar je potrebno. Za cigarete
sem si pridržal.« Anka se je hudomušno
zasmejala in dejala: No, bomo vddeli,
koliko boš imel še okrog dvajsetega?
»Dovolj, da veš! Ne boš se mi smejala«,
se je razhudU Jože. Bom pa tudi vedel
gospodariti. Veš, 100 din moram dati za
sindikalno, pa še ono članarino in ono,
pa še RK, viš, ostalo pa mi ostane.«
Previdno je preračunal, da mu še za
drugo polovico mesca mora ostati
500 din za cigarete.
Sment, pa se računi tako radi prevr-
žejo! Kdo pa je vedel, da ix)jde nekaj
sindikalistov, nekaj samo, na izlet z
avtobusom. Menda celo večdnevni.
Kar naenkrat so si zmislili. Večji del
stroškov nosi sindikat. Da, žal pa tre-
nutno v blagajni ni bOo dovolj denarja.
»E, jo že imam!« je vzkliknil predsednik
Zgago in blagajničarka Ema je priki-
mala, sedla na kolo in šla med delavce.
»Tovariš, nujno moraš plačati sindikalno
članarino za pet mesecev vnaprej.
Znamkice dobiš naknadno!« Jože je kar
pozelenel, ko je privlekel iz listnice tisti
prikriti petstotak. »Hudiča, to pa ni res,
da bi moral za mesece naprej plačevati!«
»No, tiho bodi, saj so drugi tudi. Kaj
ga lomiš?« mu je zaupno rekla Ema.
Odbor je tako [sklenil, boš pa zdlaj
brez skrbi. »Plačal je in požrl grenko
slino.
Pred koncem meseca je spet nervozno
presedal pri kosilu, Anka pa se je sme-
jala, tako toplo in krhko, čeprav je
Jože gubal čelo in gledal mrko kot ob-
lak izza Boča pred nevihto.
Sotelski
Obrtno podjetje Kolarstvo-
mizarstvo in strugarstvo
Celje, Stanetova ul. 22
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: srednja strokovna iz-
obrazba z najmanj 5 let prakse v
računovodstvu. Nastop službe s
1. oktobrom 1958. Pismene po-
nudbe poslati na naslov podjetja.
Trgovsko podjetje »AGROPROMET« Celje, Bežigrajska 13
sprejeme več PRODAJALCEV z ustrezno strokovno izobrazbo
za prodajo sadja, zelenjave in ostalih kmetijskih pridelkov
na celjskem trgu. — Nastop službe takoj. — Plača p*© do-
govoru. Interesenti naj se osebno zglase pri upravi podjetja.
OGLAS V ČASOPISU
je najboljša reMama
8. AVGUSTA — STEV. SI	STRAN
sži1^enje|na naši vasr
PREUDAREN POMENEK SAVINJSKIH HMELJAR.EV
Zadružne organizacije niso izneverile zaupanje
POSLEDICE SLABŠE LETINE NOSIJO TAKO DRUŽBA KOT PROIZ-
VAJALCI — O ŠKODLJIVEM VMEŠAVANJU NEPOKLICANIH »AD-
VOKATOV« — DEJANSKA CENA HMELJU JE ENAKA LANSKI —
POVIŠANJE GRE LE NA RACUN VIŠJIH PROIZVODNIH STROŠKOV
— CEMU RAZLIKA V ODKUPNIH CENAH MED BACKO IN
SLOVENIJO
V nedeljo so se v Žalcu sestali hme-
ljarji, da bi se pogovorili o najbolj pe-
rečih vprašanjih, predvsem pa o vpra-
Sanju odkupnih cen.
Da bi bolje razumeli važnost tega se-
stanka, je treba predhodno povedati ne-
kaj stvari. V zadnjem času je hmeljar-
sko področje v Savinjski dolini zajelo
nepotrebno razburjenje. Razumljivo je,
da so bili proizvajalci že v skrbeh za-
radi slabše letine, ki so jo povzročile
Tremenske neprilike. Vzrok razburje-
nju pa je bilo dejstvo, da do začetka
tega tedna še niso bili razčiščeni pojmi
odkupnih cen hmelju. Našli so se ljud-
je, po večini sebičneži, ki so oporekali
sposobnost zadružnih organizacij pri
urejevanju vseh pristojnih zadev. Tem
oportunističnim kritikom so nasedli tu-
di nekateri strokovnjaki v zadružnem
življenju. Ponekod, kot na primer v
Petrovčah, so sklicali celo sestanke. V
tem času, ko so ti pKJsamezniki burili
duhove, širili nezaupanje do zadružnih
organizacij, so se predstavniki teh or-
ganizacij nad vse prizadevno ukvarjali
E ureditvijo teh gmotnih problemov.
Kdo je imel prav in kdo ne, kdo se
lahko imenuje dejanskega predstavnika
▼seh proizvajalcev in kdo je le dema-
goški besedičar, se je izkazalo na ne-
deljskem sestanku, ko so hmeljarji iz-
rekli polno zaupanje zadružnim orga-
nizacijam, predvsem pa hmeljarski po-
slovni zvezi.
Povzemamo le najvažnejše zaključke
tega zbora, ki naj služijo za informacijo
vsem, do katerih odmevi tega zbora še
niso prodrli.
Najprej o letini. Ta je precej slabša
od lanske, to je neizpodbitno. Posledice,
ki se bodo izkazale ob končnem obra-
čunu pridelka te še vedno najdonosnej-
še panoge kmetijstva, se bodo odražale
tako pri vsakem posameznem proizva-
jalcu kot pri naši celotni, družbi. V
našem družbenem sistemu je prav tako
nemogoče, da bi take posledice nosili
samo proizvajalci, kot je nemogoče, da
bi jih trpela le družba. O tem so si
bili na zboru na jasnem. V končnem
presojanju letošnjega pridelka pa ven-
dar ne gre za porazen padec, marveč
le zaznavno razliko od pridelka v naj-
boljših letih.
Letos osvojene odkupne cene so ne-
kaj višje od lanskih. Gre za razliko 50
din pri kilogramu ne glede na vrsto.
Ta razlika je bila priznana na osnovi
dejstva, da so v takem okviru tudi pro-
izvajalni stroški višji od lanskih. Ti
stroški so narasli tako, da so bile cene
imietnih gnojil povišane, povišane so
bile tudi cene zaščitnih sredstev, za-
varovalna premija se je od 6% dvignila
na 8%, predvideni pa so večji izdatki
še za obiralce in nekoliko večji stroški
pri sušenju. Tako bodo letos hmeljarji
dobili za hmelj I. vrste 570 din, za
hmelj II. vrste 555 din, za hmelj III,
vrste 420 din in za hmelj IV. vrste 250
din.
Nepoučene proizvajalce je močno mo-
tila razlika med odkupnimi cenami v
Bački in Sloveniji. Tako imenovani
»advokati« so bili z vzroki vsekakor
bolj seznanjeni, pa so o tem namenoma
molčali. Zakaj torej ta razlika:
V Bački je komaj 15 do 20% hme-
ljišč v rokah privatnih proizvajalcev,
vse ostalo je v socialističnem sektorju,
ki ima enako ceno kot Slovenija. Poleg
tega proizvajalci v Bački nimajo tako
razvitega sodelov^ja med zadrugami
in kmeti. Niso deležni nobene pomoči,
niti strokovne, niti gmotne. Odvisni so
le od svoje lastne prizadevnosti in spo-
sobnosti. Kako pa je to pri nas? Po-
moč, ki jo pridelovalci hmelja dobivajo
v raznih oblikah, bi pri enem kilogramu
suhega pridelka takole izgledala: Pri
nabavi hmeljevk 25 din, pri gmdnji
žičnic 19 din, pri pospeševalni slifzbi 35
din, list »Hmeljar« 1 dinar, melioracije
pa 37 din. Torej ta pomoč znaša pri
1 kg 118 din in če to pribijemo k od-
kupni ceni, ki jo kmet dobi na roko,
potem to znaša 665 din. Sem pa niso
vštete ugodnosti in nižja cena pri su-
šenju hmelja, niti premije, ki jo bodo
letos deležni vsi proizvajalci in na ce-
lotno količino prodanega hmelja. Le-ta
bo v obliki 4 kg slame ali 1 kg koruze
v storžih ali pa 1 kg močnih krmil na
1 kg prodanega hmelja. Vzemimo torej
svinčnik in izračunajmo, če dejansko
savinjski hmeljar ni dobil hmelj bolj
plačan od bačkega?
K temu je treba pripomniti, da ho
verjetno že prihodnje leto v Bački
enak način sodelovanja med proizva-
jalci in zadrugami, da bodo tamkajšnji
hmeljarji deležni enake pomoči in bo
zaradi tega vsako zaletelo razburjanje
odpadlo, ker bodo drugo leto cene hme-
lju povsod enake.
Na zboru so se o vsem temeljito po-
govorili. Sklenili so tudi, da bodo v
hmeljarskih področjih morali kmetje
bolje skrbeti tudi za druge kulture, ki
so spričo prvenstva hmelja bile zapo-
stavljene. Ob letinah, ko hmelj zaradi
vremenskih prilik slabše rodi, bi kakšna
druga kvdtura ravno v teh pogojih lah-
ko dala več. Na zboru so spričo jesno
podanega poročila tov. Kača, ki doka-
zuje, da so zadružne orgcinizaoije vred-
ne polnega zaupanja kmetov, obsodili
škodljivo rovarjenje posameznikov in
njihovih pomagačev zoper zadružno or-
ganizacijo.	Kr-
Motiv iz Savinjsl(e doline - v avgustu
Takole izgledajo Petrovče iz zraka. Levo spodaj je upravno poslopje Kmetijskega
posestva Arja vas, za njim ogromen kompleks hmelja^ Ljubljanska cesta^ on-
stran nov zadružni dom, v ozadju pa Petrovče.
Kako si nekateri zamišljajo kooperacijo?
Vsem je znano, da smo predvsem še
agrarna dežela in zato moramo težiti
za tem, da iz naše zemlje dobimo čim
več. Petletni perspektivni načrt pred-
videva pospeševanje kmetijstva, poveča-
nje iM-oizvodnje v kmetijstvu. Naravno,
da je za to potrebno vložiti ogromno
materialnih sredstev, kmetijstvo me-
hanizirati, povečati proizvodnjo umet-
nih gnojil in omogočiti nabavo le-teh
ter nuditi strokovno pomoč.
Največja ovira pri izvedbi plana pa je
pravzaprav vase zagledana gnmtarska
zavest precejšnjega dela kmetovalcev.
Koliko naših kmetov, ki imajo čedna po-
sestva, iz katerih bi mogli izvleči mno-
go več dohodkov, prav zaradi toge na-
vezanosti na izročilo, komaj uspeva.
»Moj oče in ded sta tako delala, pa je
bilo dobro, zakaj bi jaz drugače. Nikoli
nisem škropil jablan, pa so rodile, še bo-
do zdaj« — pravijo nekateri. In ni čud-
no, če potem poreko: »Samo za davke
delam!« To so problemi, ki ovirajo ra-
cionalno in ekonomično izkoriščanje
zemlje. Kako težko je poenotiti določe-
ne gospodarsko zanimive kmetijske kul-
ture in opustiti nerentabilne. Kako tež-
ko je dopovedati kmetu, da bo imel več
koristi na svoji hriboviti njivi, če bo
vso zasadil n. pr. s črnim ribezom, kot
da je po krpah zasajena z žitom, s krom-
pirjem, peso itd.
Razumljivo je, da trenutno sam kmet
nima dovolj gmotnih sredstev, da bi ta-
ko preobrazbo v kmetijstvu izvedel sam.
Način kooperativnega dela s kmetijski-
mi zadrugami pa to omogoča v poljedel-
stvu, vinogradništvu ter tudi v živino-
reji. Celo čebelarstvo bi bilo zajeto. Za-
druge dajo umetna gnojila, zaščitna
sredstva, mehanizacijo, zavarovanje in
še garancijsko rento, kmet pa delo, hlev-
ski gnoj itd. Torej sta oba partnerja i>ri
dohodku enako udeležena po vlogi, med-
tem ko lastnik ostaja vselej in zakonito
le kmet. Računica se nagiba v diobro
kmetu. In prav zaradi tega so nekateri
gruntarji pogruntali svoje. Celo nek va-
ški predsi^nik SZDL je re^kel: »Ej, kaj
kooperacija! V redu, lastnik zemlje sem
jaz. Zadrugi odstopim celotno njivo, ona
pa naj meni da letno 80 jurjev, pa jo
naj izkorišča.« No, to bi verjetno bila
dokaj nerodna kooperacija. To bi bila
navadna najemnina. Naš cilj je vendar,
da je zemlja tistega, ki jo obdeluje in
ta naj 'bo vendar kmet sam. Kmet sam
naj si opomore, da ne bo delal več samo
za davke, temveč bo ijridelal toliko, da
bo z lahkoto lahko zadostil obveznostim,
ki jih od njega zahteva skupnost. Naša
skupnost ne potrebuje zemlje, temveč
večjo proizvodnost. Tako torej hajem-
niško zamišljena kooperacija ne more
obveljati. Kmet naj svojo zemljo ob-
deluje z vso gruntarsko ljubeznijo in
navezanostjo in zemlja mu naj to po-
plača z obilno rodnostjo. Ce bo delo
lažje, proizvodnja večja, tudi mladi
kme^i ljudje ne bodo več zapuščali
svojih domačij in si iskali kruha v in-
dustrijski proizvodnji. Tako bi bil rešen
tudi problem fluktacije delovne sile iz
vasi. Torej: zemljo tistemu, ki jo ob-
deluje, kmetijske zadruge pa jo naj po-
magajo laže obdelovati!
ŽENE V MOZIRJU
SO USTANOVILE DRUŠTVO ZA
NAPREDEK GOSPODINJSTVA
Da se dolgoletna želja uresniči, je bil
pred dnevi v Mozirju ustanovni občni
zbor Društva za napredek gospodinjstva.
Zbora se je udeležilo nad 70 žena. Da
je zanimanje veliko, potrjuje tudi dej-
stvo, da ima društvo že ob sami ustano-
vitvi 150 članov. V živahni razpravi so
se žene pogovorile o prihodnjih nalogah
društva. Menile so, da sodi med naj-
važnejše naloge ustanovitev otroškega
vrtca, ki bo razbremenil dosti žena. Pri
ustanovitvi vrtca bo edina ovira prostor.
Mimo tega so sklenile, da se v zimskem
času organizirajo razni strokovni tečaji.
Otvoritev žičnice na Krvavec
V verigo uspehov naše socialistične
graditve smo vključili nov člen, tu-
ristično napravo, ki bo služila našemu
delovnemu človeku in mu omogočila
lepši in bolj zdrav način življenja v
naravi. Preteklo soboto je bila predana
turističnemu prometu v navzočnosti
podpredsednika Izvršnega sveta FLRJ
tov. Edvarda Kardelja, podpredsednika
Zvezne ljudske skupščine tov. Franca
Leskoška, zveznega sekretarja za bla-
govni promet in predsednika Turistične
zveze Jugoslavije Marjana Breclja ter
drugih vidnih osebnosti, žičnica na Kr-
Tavec.
Žičnico je zgradilo podjetje SAP-Tu-
risit hiro iz Ljubljane. Spodnja postaja
leži 558 m nad morjem in je dostopna
z avtomobili in avtobusi. Od tod se-
lahko turist udobno prepelje v kabini
ali na odprtih sedežih v 17 minutah do
gornje postaje, ki leži 1473 m visoko.
S tem bo premagal višinsko razliko sko-
raj 900 m, kar pomeni 3 ure naporne
hoje navkreber. Od zgornje postaje do
doma na Krvavec je nato še pol ure
hoda. Žičnica je Krvavec s širnim pod-
ročjem dejansko šele odprla za turizem.
Zdaj bodo lahko hodili v gornji svet
Kamniških Alp vsi, ne glede na zdrav-
stveno stanje ali starost.
VAŽNO ZA OBIRALCE HMELJA
Se nekaj dni in obiralci hmelja bodo
prišli v Savinjsko dolino obirat »zeleno
zlato«. Da ne bo letos nesoglasij pri
merjenju hmelja, ker so bile ponekod
mere netočne, je letos Hmezad v Žal-
cu razdelil potrebno količino mer iz
aluminija, ki jih je izdelala Tovarna
emajlirane posode v Celju. Mere držijo
točno 30 litrov in so od Kontrole mer
in plemenitih kovin v Celju preizku-
šene in žigosane.
KMEČKI PRAZNIK V MOZIRJU
Praznovanje kmečkega praznika Mo-
zirja je že tradicionalno. Upravičeno pa
lahko trdimo, da je bil letošnji od do-
sedanjih najbolje organiziran. V pri-
jetni kotlini pod vasico Tmavče, neda-
leč od Mozirja, se je zbralo nad 150
ljudi, ki so prišli iz Mozirja in okoliških
krajev zgornje savinjske doline. Prvi so
se pomerili traktoristi v oranju. Nasto-
pili so štirje traktorji. Med zanimive
točke prireditve sodi tekma koscev.
Pomerili so se člani aktiva mladih 2ia-
družnikov. Nastopile so tudi žene za-
družnice v tekmovanju žanjic. Vkljub
hudi vročini so bili rezultati vseh treh
tekmovanj zelo dobri. Vsi tekmovalci so
prejeli od KZ praktične in denarne na-
grade. •
žena^dom^družina^^žena^dom^družina
Koristni nasveti izletnikom - za mk slučaj
Kaj pa veste, kaj vas doleti na do-
pustu ali izletu! Morda si boste izpahnili
ali zlomili nogo, morda se boste močno
opekli, se zastrupili s hrano, krvaveli
pri poškodbah, pičila vas bo kača, lahko
se tudi utopite in še kaj. Zdravnika ne
bo koj pri roki — kaj boste storili?
Ob izpahu je treba izpahnjen ud takoj
izmenjaje kopati v vroči in ledeni vodi,
ki smo ji dodali pest soli. Izpahnjeni
sklep je treba čim prej naravnati in
dati v ovoj, da ne gibljemo. Pred pri-
hodom zdravnika ni dopustna nikaka
masaža.
Utopitev je lahko smrtna ali pa ne.
Do smrti pride ali zaradi otrpnenja mo-
žganov (zar&di preobilice krvi v možga-
nih, kar se zgodi, če pride razgreto telo
v mrzlo vodo — tu je vsaka zdravniška
pomoč zaman) ali zaradi zadušitve, če
voda vdre v pljuča in jih zalije. V t^ih
primerih je pomoč mogoča, če je pravo-
časna. Utopljenca je treba takoj sleči in
ga položiti z obrazom navzdol preko svo-
jega kolena, tako, da gornji život visi,
da more voda lažje iz pljuč. Potem je tre-
ba začeti z umetnim dihanjem, dokler se
ponesrečenec ne zave. Ko začne dihati,
ga je treba spraviti v toplo postelj. Ko
pa se zave, mu lahko dajete po požirkih
vročo kavo ali čaj.
Opeklin poznamo tri stopnje: pri prvih
se koža samo pordeči in čutimo bolečine.
Pri opeklinah druge stopnje se ijKjkažejo
mehurji, napolnjeni s sokrvico, opekline
tretje stopnje pa že kažejo mrtvino tki-
va, V prvem primeru je treba opeklino
smno ijrekriti s kakim antiseptikom
Opekline druge stopnje je treba dobro
premazati z mlačno vodo, pomešano z
milnico (nanje nikakor ne smemo dati
antiseptik). Pri opeklinah tretje stopnje
pa je hres^pogojno treba ipoklix:ati sdr«,v-
nika. Pred tem pa je tineba ponesrečenca
dobro odeti in mu po možnosti dajati
vročo pijačo (čaj, mleko ali kavo).
Prelomi kosti so lahko navadni ali
odpirti. V drugem primeru kost popol-
noma poči, tako, da njen konec predre
meso in kožo in zija iz rane. Bolečine
so nenavadno močne in vsako gibanje
je nemogoče. Zlomljeni ud je reba na-
praviti negibnega, tako, da ga s pomočjo
vrvi, obvez ali pa tudi navadne samo-
veznice pričvrstimo ob palico ali pa vejo.
Poskrbeti moramo, da se iponesrečenec
segreje (dobro ga je treba ogrniti in mu
dati tople pijače — najbolje močno črno
kavo, nikakor pa ne alkohol). Pri od-
prtem prelomu je seveda treba dobro
paziti, da se rana ne okuži. Poškodo-
vanca je treba čimprej spraviti do
zdravnika,
Zastrupljenje s hrano je pogosto
smrtonosno. Ce se pojavijo znaki za-
strupi jenj a (bruhanje, krči, omotica) —
včasih tudi več ur ik) zaužitju hrane —
je treba takoj poklicati zdravnika, do
njegovega prihoda pa nuditi zastrup-
Ijencu prvo pomoč. Bolniku je treba dati
sredstva, ki silijo na bruhanje: mlačna
voda. črna kava. tx>mešana s soljo, žgač-
kanje po grlu. Obenem pa je treba dati
zastrupi j encu mleka in čim več vode,
pomešane z jajčnimi beljaki.
Krvavitve. Ce pride do poškodbe žile
odvodnice, arterije, kri brizga v ritmič-
nih sunkih. Preden povijemo rano, mo-
ramo z roko močno pritisniti na žilo iz-
nad rane, da tako oblažimo tok krvi. Ce
je rana na spKKinjem podkolenskem delu
noge, maramo pritisniti na žilo, ki je v
notranjosti kolenskega pregiba. Ce je
rana na bedru, je treba pritisniti žilo
pod mišicami, to je na preponah, kjer se
■paja bedno ■ tru{Min. Nad rano ie mo-
ramo povezati zavoj, ki ga je treba tesno
zadrgniti.
Pni 'takih nevarnih krvavitvah je se-
veda poleg te pomoči reba nujno pokli-
cati zdravnika.
Pri kačjem piku je treba hitre pomoči,
ker bi sicer lahko posledice postale
usodne. Prva pomoč je trdna preveza
uda med pikom in srcem, da se prepreči
širjenje strupa po venah navzgor. Pred-
vsem pa je takoj treba klicati zdravnika,
da da serum proti kačjemu sti*upu. Do
njegovega prihoda pa se naj nesrečniku
ponudi človek, ki nima razpokanih ust-
nic ali sicer k^e rane v ustih, da ranico
izsesa. Pri tem se mu ni treba bati ni-
česar, ker kačji strup deluje samo v
krvi, v želodcu pa je povsem neškodljiv.
Dobro je, če pičenemu krepimo srce z
močno črno kavo in požirkom konjaka
ali žganja. Napačno je mnenje, da je
treba pičenega človeka z žganjem zali-
vati, saj preveč alkohola slabi srce.
SVEŽE MESO IN MLEKO TUDI
V POLETNI VROCINI
Meso ohranimo tudi poleti, če ga po-
sujemo s stolčenim sladkorjem. Ko se
sladkor sirdi in spremeni v sirup, ga
obrišemo z mesa in si>et posujemo no-
vega. Pred uporabo damo meso v vodo^
da zgubi sladki okus. Takšno shranje-
vanje mesa (francoski način) se zlasti
obnese pri govejem in svinjskem mesu.
Mleko se tudi v p>oletni vročini ne se-
siri, če kožico, v kateri ga kuhamo,
splaknemo pred tem z boraksovo vodo«
Ce nimaš boraksa pri roki, vrzi v mleko
za noževo konico jedilne sode.
DUNAJSKA JETRCA
Svinjiska ali telečja jetrca očl8tim<\
zrežemo na zrezke, povaljamo v moki,
jajcu in drobtinah ter na hitro opražimoi
Ker so le sveža okusna, jili fe treba pri^
pnriti tik pred kosiloot
Obvestilo kmečkim davčnim zavezancem
Obveščamo zasebne davčne zavezance, ki so obdavčeni od dohodkov
iz kmetijstva, da bodo po določilih 33. člena Uredbe o dohodnini raz-
grnjeni na javni vpogled razporedi odmerjene dohodnine in občinske
doklade za leto 1958 v času od 8. do 20. avgusta 1958, in sicer:
1.	za zavezance iz območja Krajevnega urada Šmartno v Rožni dolini.
Krajevnega urada Skofja vas in Krajevnega urada Store na sedežu
pristojnih krajevnih uradov dnevno od 8, do 12, ure;
2.	za druge zavezance iz območja Občinskega ljudskega odbora Celje
pa na sedežu Uprave za dohodke, Celje, Gregorčičeva iilica 5, soba
štev, 78.
Rok za vlaganje pritožbe zoper odmero davka je do vključno 5, sept.
1958. Pritožbe se vlagajo pri ObLO Celje in se kolkujejo z državno takso
90 din in 25 din za vsako priloga
UPRAVA ZA DOHODKE
Ce bi se izpolnile vse želje...
Človek je zelo nehvaležno bitje... Ko mu pozimi zmrzuje nos, vzdi-
huje: »O, ko bi le bilo vroče, ko bi le prišlo poletje! Zdaj pa, ko je po-
letje tu, mu v pregretih možganih bdi le ena misel: »O, ko bi ne bilo
tako vroče! — V pisarnah se je pojavilo na tisoče novatorjev in izumi-
teljev, vsak s svojim neustvarljivim načrtom boja proti vročini. Nere-
šeni akti v mapah in predalih pa »zmrzujejo« 40 stopinjam navkljub
Ko bi se našel čarodej, ki bi hokus-pokus izpolnil želje, kaj vse bi se
na mah zgodilo: Uradi bi se preselili
v Savinjo. Tipkarica bi do pasu v
vodi bila še na slabšem od šefa, ki
bi kdaj pa kdaj pomolil glavo iz
vode in nadaljeval diktat. Nekdo je
pogrimtal, da pravzaprav ni tako
vroče, da vročino povečuje optično
barometer. Obrnil je živo srebro na-
vzdol in se fakirsko pustil peči na
soncu in si sugestiral, da sploh ni
vroče. Pasji dnevi so zalotili ljudi v
neenakopravnem položaju. Tisti, ki
nimajo kopalnice, so prepričani, da
bi s posestjo kopalne kadi bili od-
rešeni vseh muk. Oni, ki kopalnico
imajo, so mnenja, da se voda pre-
hitro segreje in da bi morali imeti
celo vrsto pip, iz katerih bi tekla
odrešilna tekočina. Tisti pa, ki sta-
nujejo vsaj deset metrov nad ni-
vojem Savinje, kot začarani gledajo
v neme pipe, češ, bo le kanila vsaj
kapljica? Pri tem pa si delajo veter
s časopisom, kjer med oglasi piše
»Štedite z vodo«. Njihova vest je
čLsta ... Na račun so prišli tudi tisti, ki so v senci svojih boljših polovic.
Vročina jim je zaprla slapove besedi, očitkov in podobnih izlivov. Ali
pa celo narobe: Zakaj nimamo kopalnice, zakaj ne frižiderja, zakaj smo
v tretjem nadstropju, kjer ni vode, sosedje v prvem pa plavajo v njej ...
Veliko veselje povzročajo v teh vro-
čih dneh obiski. Kdor nima denarja
za počitnlice na morju, kdor ima
premalo cvonka da bi šel v hribe, ta
se enostavno povabi k sorodnikom.
Tako se nalezemo tet, stricev, bra-
trancev in bratrank. Vsi so se pri-
pravljeni stisniti — stisnejo pa se
vedno le domači. Gostiteljem je v
postelji v dvoje in troje gotovo manj
vroče zaradi stiske kot zavoljo stro-
škov, kajti »žlahta« pozna plačilo le
s stiskom rok in »hvala« ob slovesu.
Objava mestne občine, da je kopanje
v Savinji v odseku regulacije pre-
povedano, je glas vpijočega v pu-
ščavi. Kar je prepovedano, je naj-
slajše, to dokazuje tisočglava mno-
žica vsEuk dan od jutra do večera
ravno v prepovedanem odseku. Naj-
brž bi tam našli tudi »grešnika«, ki
je ta odlok diktiral v preznojeni
srajci za spuščenimi roletami.
Človek dobi mimogrede vtis, da je
očete te prepovedi navdahnila drob-
na hudobija, kajti kje naj si cenjeni
someščani rešujejo težo, ko je ra-
stočim cenam priskočila na pomoč
še izmozgavajoča vročina v skupni
zaroti.
Hladna pijača, hladna jedila, vse
to je neminovno povezano s hladil-
nikom. Zato je hladilnik v ospredju
želja. Toda kot izgleda, pri željah
tudi ostaja. V trgovinah stojijo kot
prividi, razgreti, sami ohladitve po-
trebni. Dvojne ohladitve namreč. V
ceni in uporabi, ker bo drugače ve-
čina pozabila, čemu taka reč pravzaprav služi. Marsikdo se uračuna pri
svojih finančnih 2unožnostih, stakne denar za frižider, potem pa se rado
zgodi, da srečnega lastnika postavijo na hladno. Najbolj uspešno je:
Obmimo barometer in čakajmo — ohladitev!
Napašcojoci promet in otroci itolesorji
Pred dnevi sem videl, kako je mali
deček-kolesar le za las in po srečnem
naključju ušel nesreči, in to mi je dalo
pobudo za pričujoči sestavek.
Iz stranske Tovarniške ulice se je na
glavno Mariborsko cesto na otroškem
dvokolesu, precej hitro, pripeljal 6—8
letni deček. Mlademu kolesarju se je
videlo, da še ni bil vešč vožnje s kole-
som. Ne da bi se prepričal, če je cesta
prosta, je zapeljal naravnost Fwred pol-
tovornjak. Le prisebnost šoferja, ki je
zavozil proti drugi strani ceste in hitro
ustavil vozilo, je preprečila nesrečo.
Takih in podobnih primerov, kjer
otroci-kolesarji brez vsakega nadzorstva
(tudi po najbolj prometnih-ulicah in ce-
stah) ovirajo promet in se dnevno iz-
postavljajo prometnim nesrečam, je
vedno več. Staršem, ki so s kolesom
napravili otroku veselje, potem pa ne
skrbijo, kje in kako se z njim vozi, se
lahko zgodi, da bodo objokovali svojo
velikodušnost.
Spričo dejstva, da promet z bliskovito
naglico narašča, zlasti sedaj v najmoč-
nejši turistični sezoni, bi bilo v cilju
preprečevanja nesreč in utrjevanja pro-
metne discipline prav, če bi p>odobne
primere pristojni prijavljali sodniku za
prekrške.	O. I.
DOGODEK POD GOLAVO
Za letošnjo turistično sezono so v Pre-
boldu pripravili kar dve presenečenji.
Turistično društvo je postavilo v gozdič-
ku poleg kopališča tri weekend hišice,
ki so prikupno urejene in na razpolago
turistom v vsej sezoni.
Drugo presenečenje so pripravili lovci.
Po vztrajnem in požrtvovalnem delu
jim je uspelo, da so si pod vi-hom ro-
mantične Golave postavili lep in okus-
no opremljen dom. Pred dnevi je bila
otvoritev, ki se je je udeležilo lepo šte-
vilo ljudi. Lovski dom bo odprt vsako
soboto popoldne in nedeljo ves dan. Vsi
domačini in okoličani, ki ljubijo naravo
in nedeljske sprehode, so dobili spet
eno privlačno turistično postojanko.
Osnovni ton o razvoju daje
velenjski rudnik
o SMERNICAH PETLETNEGA GOSP. RAZVOJA V ŠOŠTANJSKI OBCINI
Ker je šoštanjska občina med tistimi
redkimi v Sloveniji, ki je zadnja leta
popolnoma spremenila lice, je prav, da
si nekaj značilnosti petletnega načrta
ogledamo.
Dočim je bilo pred vojno tu nad 60%
kmetijskih proizvajalcev, je sedaj teh le
22,2%. Tako ustvarja kmetijstvo tu le
337,6 milijonov ali 9,5% narodnega do-
hodka.
Najsilnejši razvoj v naslednjih petih
letih bo napravila industrija. Do leta
1961 se bo povečala za 120% v primerja-
vi z letom 1956. Narodni dohodek se bo
dvigal letno za 15,2%. Tako se bo oseb-
na potrošnja dvignila za 6—7% letno.
V družbenem sdktorju gospodarstva bo-
do zaposlili 1474 oseb ali 295 oseb letno.
Glede na razvoj osebne potrošnje in iz-
boljšanja življenjske ravni ljudi bi mo-
rali organi družbenega upravljanja vo-
diti konkretno politiko o dejanski upo-
rabi razpoložljivih sredstev za osebno
■potrošnjo in družbeni standard. Tako
bodo tudi v tej občini stanovanjske
skupnosti morale posvetiti vso skrb ure-
jevanju pralnic, ustanavljanju otroških
igrišč in zimskih zavetišč.
Osnovni ton ,i>erspektivnemu gospo-
darskemu razvoju daje rudnik lignita.
Leta 1961 bo dajal skupnosti tri milijo-
ne ton lignita. Poznano je, da ima ve-
lenjski lignit 40% vlage in je njegova
kalorična vrednost le 3200 kalorij. Zato
je v perspektivi izgradnja sušilnice pre-
moga. Vrednost lignita bi z osuševanjem
dvignili za dva tisoč kalorij, njegovo
težo pa zmanjšali za 30%. Program za
izdelavo siišilnice je v teku, pričetek
gradbenih del pa še ni določen. Z veča-
njem proizvodnje lignita pri rudniku pa
postaja vedno ostrejše vprašanje prevo-
za. Rekonstrukcija savinjskega železni-
škega omrežja je za prevoz dveh mili-
jonov ton premoga letno več kot nujna.
Cim prejšnja izgradnja sušilnice bi
ublažila to potrebo. Pri rudniku lignita
bodo vlagali investicijska sredstva pred-
vsem za preureditev sedanje kapacitete
izvoza glavnega jaška od 7 na 11.000 ton
dnevno ter za izgradnjo 1747 stanovanj.
Med ostalimi podjetji v občini bo svo-
jo proizvodnjo enkratno dvignila TE Šo-
štanj, katere drugo fazo bodo zgradili
do leta 1961. Za najstarejše podj&tje ob-
čine, Tovarno usnja v Šoštanju, je pred-
videnih za rekonstrukcijo 200 milijonov,
za gradbena dela pri obnovi tovairne pa
še 140 milijonov dinarjev. Kovinsko
podjetje Gorenje preusmerja proizvod-
njo na izdelavo štedilnikov Tobi, Galan-
teriji Šoštanj pa bodo potrebni obliko-
valni stroji za gumbamo.
LIK Šoštanj obratuje v štirih oddel-
kih, ki so v neprimernih prostorih. Pod-
jetje bo z lastnimi sredstvi izboljšalo
stanje mizarskega obrata. Glede na do-
bro surovinsko zaledje bi že leta 1961
pričeli tu z gradnjo lesnega kombinata
za tipizirana stavbena dela.
Načrt predvideva tudi gradnjo tovar-
ne opečnih izdelkov, katere investitor
bo Gradbenik Šoštanj. Dajala bo 15 mi-
lijonov opeke letno in bo za polovico
pocenila opeko. Surovino — lurgi pepel
— bo kot odpadek pri TE Šoštanj to pod-
jetje dobro izkoristilo. Priznanje občini,
da so vse priprave za gradnjo v teku.
Tako širok razmah industrije, ki bo
posebno občuten v Velenju, narekuje
razvoj vseh tistih gospodarskih panog,
ki odločilno vplivajo na življenjski stan-
dard potrošnikov. Znano je, da je stanje
obrti in trgovin tu porazno. V letu 1956
je bilo 29 trgovin, v Velenju 14. Do leta
1961 predvidevajo 58 trgovin v občini, v
Velenju 35. Takrat bo v Velenju 11.905
prebivalcev. Nujno bo treba pomnožiti
število obrtnih delavnic. Za izgradnjo
teh, nabavo opreme in izdelavo načrtov
je namenjenih 71 milijonov. Za izbolj-
šanje gostinske mreže bodo zgradili v
Velenju hotel s 50 posteljami in depan-
danso gostinskega podjetja Jezero v Ve-
lenju.
Na področju občine je 63 učilnic s
3054 učenci. Lani je manjkalo 13 učil-
nic. Leta 1961 bo okoli 3834 učencev,
kar je za 770 učencev več kot lani. Po-
rast bo največji v Velenju (520 učencev).
Nove šole bodo zgradili v Belih vodah,
Paki pri Velenju, Smartnem ob Paki
in v Velenju. Z gradnjami bodo prido-
bili 21 učilnic.
Teh nekaj skopih podatkov kaže, da
so pred občino ogromne naloge. Zbori
volivcev bodo osnutek predloga za pet-
letni družbeni načrt te dni še temeljito
pretresli.	-s-
IZ SLOVENSKIH KONJIC
NEDELJSKE PRIREDITVE
V	SLOV. KONJICAH
Toliko prireditev kot jih je bilo v
nedeljo v Slov. Konjicah, v tem kraju
menda že dolgo ni bilo. Seveda so bile
nekatere le take, ki so potekale le skozi
mesto, so pa kljub temu pritegnile šte-
vilne gledalce. Zjutraj okoli pol desete
so prišli na vrsto radovedneži, ki so
hoteli videti dirko starih avtomobilov,
ki jo je pripravil imariborski Večer.
Kmalu po dvanajsti uri pa so vozili
skozi mesto kolesarji v tekmi po Slo-
veniji in Hrvatski, kar je seveda pri-
tegnilo številne gledalce.
Popoldan ob treh so v dvorani Kul-
turnega doma nastopili Beneški fantje
s precej obširnim programom. Dvorana
sicer ni bila tako polna kot pri Avse-
nikovem koncertu, toda kljub temu je
bilo kar lepo števEo predvsem mladih
poslušalcev. Program prireditev pa so
dopolnili še nogometaši, ki so igrali
dve tekmi za sindikalno nogometno pr-
venstvo konjiške občine. DoiK)ldan so
igrali obrtniki z igralci TKO Zreče,
popoldan pa nogometaši iz KOSTROJA
in občine. Torej, prireditev je bilo res
dovolj.
GRADNJA NOVEGA
STANOVANJSKEGA BLOKA
V	SLOV. KONJICAH
Gradnja novega stanovanjskega blo-
ka, ki ga gradita LIP in Komunalna
banka, dokaj dobro napredujejo. V bloku
bo 9 stanovanj, ki bodo deloma raz-
lična po velikosti, od teh pa bo imela
štiri podružnica KB, ostala pa LIP.
Dela izvaja gradbeno podjetje Beton iz
Celja.
Na Stranicah pri Slov. Konjicah pa
sedaj dokončujejo dela na stanovanjski
stavbi za učiteljstvo, ki bo imela tri
stanovanja. S tem bodo lahko izpraz-
nili eno sedanje stanovanje v šoli in
pridobili učni prostor, ki je več kot
nujno potreben. Za ves šolski okoliš, kd
šteje nad tisoč ljudi, sta sedaj na raz-
polago le dva razreda.
L. V.
UREDITEV JARKA
V	SLOV. KONJICAH
Vse kaže, da bodo dela za ureditev
jarka skozi Slovenske Konjice nadalje-
vali tudi od pošte naprej. Na občini
pravijo, da je denar oskrbljen, tudi na-
črti so pripravljeni, zdaj je potrebno
vse to uresmoitii, da bo to mesto v
okras, ne pa, tako kot sedaj, da kazi
zunanje lice kraja.
V Rakovcu na Pohorju pa bodo le-
tošnje leto preuredili šolo. Nekaj de-
narja bo prispevala občina, pričakujejo
pa, da bodo z delom in materialom po-
magali še prebivaloi tega kraja.
POMANJKANJE PIVA
Konjiška ljubitelji piva, pa tudi ostali,
ki si radi v vročih dneh privoščijo osve-
žujočo pijačo, so večkrat dokaj neje-
voljni, ko jim v gostilnah ne morejo
postreči s pivom. V gostilnah ga nam-
reč dobivajo le v manjših količinah, ki
zadostuje komaj za en dan. Sicer sku-
šajo v gostilnah to zadevo rešiti na vse
načine, toda kljub temu piva ne dobe
za kritje najbolj nujnih potreb v času
največje vročine. Ljudje se sprašujejo
kje 90 vzroki, da tak kraj kot so Ko-
njice ne dobi dovolj no količino piva
v letnih mesecih.
V MLADINSKO DELOVNO
BRIGADO SO ODŠLI
Iz konjiške občine je šlo pred krat-
kim v mladinske delovne brigade za
gradnjo ceste Ljubljana—Zagreb okoli
25 mladincev in mladink. Nekaj od teh
je vajencev in študentov, kii bodo pri
akciji ostali le mesec dni, ostaii pa so
iz vrst kmečke mladine. Prav pri iz-
biranju mladine iz vasi pomagajo tudi
kmetijske zadruge.
ODKUP MALIN
V	SLOV. KONJICAH
Konij(iška kmetijska zadruga je že
pričela s prvimi odkupi kmetijskih in
drugih pridelkov. Med prvimi so prišle
na vrsto maline, ki jih sedaj plačujejo
po 90 dinarjev.
RAZVITJE PRAPORA IN OTVO-
RITEV NOVEGA GASILSKEGA
STOLPA V TRNOVLJAH
PRI CELJU
v nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo
Trnovlje pri Celju pod pokroviteljstvom člana
Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Leskoška Franca
— Luke razvilo svoj prapor in otvorilo nov
gasilski stolp.
Razvitju prapora in otvoritvi novega gasil-
skega stolpa so poleg predstavnikov iglasti in
množičnih organizacij prisostvovali tudi gasilci
sosednjih gasilskih društev.
PROC S TRAVO OB PLEČNIKOVI
ULICI
Ob Plečnikovi ulici, po kateri vozijo
vozila na Stari grad, raste trava, v ko-
likor jo vozila ne uničijo, jarki pa so
zasuti ter neurejeni. Prav bi bUo, da
se ta ulica uredi, saj ni v ponos do-
mačim in turistom, ki slučajno hodijo
tod mimo.
CENE NA CELJSKEM ŽIVILSKEM TRGU
(Cene v oklepaju veljajo za državni sektor)
Krompir 25 (20—26); čebula 50—80 (58-68);
česen 150 (100—128); korenček 60-80 (60); pe-
teršilj 100—120 (80); salata 50—100 (50-80);
zel j v glavah 25-30 (20—25); cvetača 40 (40);
ohrovt 30—60; paprika 60—80 (60—68); gobe (li-
sičke)188; paradižnik 60 (56); črna rdkvica 30;
špinača 100—120; jabolka 20—40 (20—36); hruške
25-60 (30—50); breskve 80—130 (120); borovnice
60; brusnice 300; jagode gozdne (gozdne) 450;
grozdje (160; limone (280); Lubenice (46);
Mleko 36; skuta 160; smetana 240; piščanci
150—450; kokoši 400—600; med 350; zajci 150—600.
kronik:, nesreč
10 letni 'Anton Cater iz Bezovja pri Šentjurju
je prestavil ročico pri električnem motorju, ki
je bil pod visoko napetostjo. Z roko je prišel
v stik s tokom. Dobil je težke opekline po
telesu, ki jim je takoj podlegel.
8 letni Božo Klinar iz Štor si je pri kopanju
s steklom razrezal nogo.
10 letni Stanko Petrič iz Celja je zvrnil po
sebi lonec z vrelo vodo. Dobil je težje opekline
po telesu.
Pri padcu je dobila težek pretres možganov
Marijajustin iz Tekačevega pri Rog. Slatini.
Kolesar je podrl Franca Nagliča iz Leskovca
pri Ljubečni Naglič ima poškodovano glavo,
Justina Povše iz Vojnika je padla s kolesom.
Poškodovala si je nogo.
Stanislav Kroflič si je pri padcu zlomil nogo.
Alojziji Smrekar iz Letnša je v pretepu nekdo
zlomil nogo.
V neki gostilni v Vitanju je v pretepu nekdo
s steklenici udaril po glavi Ivano Kotnik in ji
prebil lobanjo.	. , .,
Ana Uratanič iz Vojnika je padla in si zlomila
""prT delu na lesnem skladišču se je vsekal v
roko delavec Aleksander Glavač.
Marija Logar iz Ljubljane je pri Kaplji vasi
padla z motorjem. Zlomila si je ključnico.
Pri delu si je zlomil nogo Mihael Brečko iz
Gotovelj.	„	. ,,,
S strhe je padla Marija Kresnik iz Klanca
pri Dobrni. Poškodovala si je obe nogi.
Marija Kužner iz Pooanske gorice pri Šmarju
je padla s skednja in si zlomila nogo.
I^ib^ ^^o probivalstvp.
v času od 26. julija do 2. avgusta 1958 je
bilo rojenih 23 dečkov in 40 deklic.
Poročili so se:
Janez Gobec, ključavničarski pomočnik in
Vilma Lazički, delavka, oba iz Celja. Marjan
Stojilovič, električar iz Teharja in Ana-Ladi
slava šešljar, trgovska pomočnica iz Spodnje
Hudinje. Franc Lampe, strugarski pomočnik m
Ida Gorenjak, blagajničarka, oba iz Celja.
Karol Žerovnik, komercialist in Ivana-Marija
Stojan, profesorica, oba iz Celja.
Umrli:	. . ^ .
Martina Andrinek, gospodinja iz Kozjega,
stara ?3 let. Marija Ivanjko, otrok iz Gotovelj,
stara 18 dni. Alojz Avsenak, uslužbenec iz Se-
novega, star 56 let.
PLANINSKO DRUŠTVO ZRECE
Planinsko društvo v Zrečah bo prire-
dilo v nedeljo prvi širši :izlet v oko-
liške kraje za svoje člane. Ob tej prili-
ki bodo nagradili mladinski odsek
društva, ki je na nedavnem tekmovanju
med okoli 70 odseki v Sloveniji dosegel
24. mesto. To društvo je bilo ustano-
vljeno šele letos ter je tak usi>eh mla-
dine vsekakor dokaz dobrega dela v
premagovanju začetnih težav. Precej
članov ima društvo v zreški tovarni
kovanega orodja, ostali pa so iz Zreč
ter vseh okoliških pohorskih vasi. Ta
izlet bo tudi prvi skupni sestanek vseh
članov in bo združen s primernim raz-
vedrilom.
KOZ J ANI DOBE KOPALIŠČE
V Kozjem so se zagrizli, da bi se radi
kopali in Bizjakov Franci, požrtvovalni
učitelj, je žrtvoval počitnice ter se lotil
odgovorne naloge. Pripravil je načrte v
okviru sredstev, ki jih je nudila občina
v znesku 80.000 din ter organiziral še
prostovoljno akcijo mladine, da so se
lotili zajezitve hitro tekoče Bistrice.
Zdaj izgrajujejo lep bazen, ki bo lahko
sprejel kopanja željne Kozjane.
GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 13
si)rejme
pisarniško uslužbenko z znanjem strojepisja
in kurirja
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene po-
nudbe pošljite na naslov podjetja do 20. avgusta 1958.
^AVGUST^—STE^^ ^I^STRAI^
Šport * šport - šport * šport ^ šport
Dam Vphovšek slopenslti ppgafc y plavanju
,. jiMnim* ^HH^HH mmoBnamBaimL jmmamr^
v soboto in nedeljo je bilo v Radovljici fi-
nale pionirskega prvenstva LRS. V finalu so
lahko nastopili le tekmovalci, ki so na conskih
prvenstvih zasedli eno izmeh prvih treh mest.
Lani so v finalu sodelovali le trije Celjani,
letos pa kar 18. Ze to je lep usph. Pionirji
Neptuna pa so presenetili tudi v Radovljici. V
skupnem plasraanu so osvojili tretje mesto po
hudi borbi s Trboveljčani in Kamničani. Vrstni
red ekip se je namreč ves čas menjal. Celjanom
v prid so odločile štafete.
Od Celjanov je bil najboljši posameznik
Dani Vrhovšek, ki je v hrbtnem slogu osvojil
naslov slovenskega pionirskega prvaka, v nie-
tuljčkovem slogu pa je zasedel tretje mesto.
Presenetil je tudi Peter Srabotnik, ki je zase-
del drugo mesto v prsnem in metuljčkovem slo-
gu. Četrto mesto sta osvojila Bruno Toplak v
hrbtnem slogu in Tone Pihler na progi 50 m
cravl.
Finalno waterpolo tekmo so pionirji Neptuna
izgubili. Kranjčani so bili nekoliko slabši v
tehniki, zato pa mnogo hitrejši. Prav zaradi
leg« so odločili srečanje že v prvem polčasu.
ko so povedli s 4:0. V drugem polčasu so se
celjski pionirji znašli in bili do konca tekme
enakovreden nasprotnik Kranjčanom. Drugi pol-
čas se je končal z rezultatom 1:1.
Dasiravno je bilo pionirsko prvenstvo prav
Za Celjane prezgodaj — celjski pionirji so za-
čeli redno trenirati šele letos — je to precej-
šen uspeh in hkrati potrdilo, da je plavalni
klub Neptun ravnal pravilno, ko je posebno skrb
posvetil prav naraščaju. Le tako bo namreč
moč dvigniti raven plavalnega športa v Celju.
ŠPORTNI DOGODKI ZADNJEGA TEDNA
Pravzaprav živimo sredi razgibane športne
sezone, saj ne manjka pomembnih športnih
tekmovanj po vsej Sloveniji. Le v našem mestu
vlada v teh dneh »mrtvilo« in ljubitelji športa
so si tokrat morali poskrbeti drugo razvedrilo.
Večji del je iskal ohladitve v Savinji, najbolj
vroči nogometni pristaši so bili v Trbovljah,
kjer so navijali za Rudarja v kvalifikacijski
tekmi z Odredom za vstop v II. zvezno igo,
aktivni atleti in vaterpolisti pa so tokrat gosto-
vali v Mariboru in Ljubljani.
Pet dni v bolnišnici s
»v bolnišnico bo treba. Tam vam bo-
do odvišno nadlego prerezali in se boste
vrnili morda še isti dan,« so me v do-
mači ambulanti v Kozjem namerno
ohrabrili za pot v Celje. Saj bi morda
res šlo, da se ni prav tistikrat krvni
sladkor nezaslišano dvignil.
Kakor vsem, so tudi meni dali čisto
bolniško obleko in me po kopeli spra-
vili v sobo kirurgičnega oddelka. Po-
steljo, pribor in drugo mi je brž dode-
lila skrbna sestra Minka.
V levem kotu je ležal Franc Jelene,
kmetovalec iz Mrzle Planine nad Sto-
rami. Grlo mu je bilo zamašeno z ote-
klinami in izpuščaji, da mu ni dalo
dihati. Le še pol dneva, pa bi bilo po
njem in ga zadušilo. Prvo noč so hodili
k njemu zdravniki, da vidijo, kako na-
preduje zdravljenje po kočljivi opera-
ciji. Nekaj dni je prejemal tekočo hra-
no, sedaj že maže na kruhek maslo in
ko bo prišel domov, bo zasegel vso za-
logo masla, mi je rekel v šali.
V desnem kotu lezi Jože Ašenberger,
delavec iz Cinkarne. Stanuje v Strmcu
in se vozi vsak dan s kolesom v Celje.
Cinkarniška peč mu je ožgala levo no-
go, napravila globoko rano, ki se kar
dobro celi. Nerodno mu je, da mora
lepe sončne dni poležavati v bolnišnici,
v tovarni je pa toliko dela. Hvaležen
je tistim, ki ga bodo spet ozdravili.
Na kraju v levi vrsti je 26-letni Jože
Vivod iz Velenja. Pred devetimi tedni
so ga pripeljali v bolnišnico. Stroj v
rudniku mu je odtrgal na levi nogi
palec in še dva prsta in tudi nekaj
stopala mu je odtrgalo. Rana je bila
strašna. Sedaj so mu ozdravili nogo, da
bo kmalu za delo sposoben.
Ko sem nekega večera prosil, da bi
mi prizanesli s kontrolnim odvzemom
krvi, je sestra Gelca vzela tablico in
odšla z njo, ne da bi kaj rekla. Kmalu
se je vrnila z dr. Lukičem, ki je že
prejšnjo noč prišel pogledat, kako je
z nami. »No, le nastavite mi levo roko.
da vam vzamem kri. Saj želimo le vam
dobro. In ko je bilo hitro končano, je
še dodal: »Ali je bilo res tako hudo?«
Odšel je brž k drugim bolnikom, ki so
bili še neprimerno huje prizadeti.
Vmes je bila nedelja. Dopoldne so
prišli brivci, da smo se popoldne po-
kazali čedne svojcem, ki so nas prišli
obiskat.
Z nemalo radovednostjo smo pričako-
vali vsakodnevnega zdravniškega pre-
gleda. Po temeljitem pregledu so zdrav-
niki v posvetovanju z bolnikom ugo-
tavljali, kdo bo tisti dan že goden, da
zapusti gnezdo. Vsakemu odpuščenemu
so izročili pismo za domačo ambulanto.
Pri meni na primer je dr. Meta Uršič
napisala dve pismi, prvo za dr. Straus-
sovo, pri kateri sem bil ljubeznjivo
sprejet in dobil recept z navodili, dru-
go pismo pa je bilo namenjeno ambu-
lanti v Kozjem in tretje, ustno naro-
čilo: »Ce bi se rana poslabšala, se takoj
vrnite k nam!«
Povedano je le majhen drobec tiste-
ga, kar se dogaja za belimi hodniki vsak
dan, vsako noč. Povedano je pa tudi
zdravim, da vidijo, kakšne napore in
koliko truda žrtvujejo naše zdravstve-
ne ustanove, da ohranijo tisočim in ti-
sočim življenje in jih vrnejo delu.
-xy-
Pozdrav kolesarjem v Celju
v nedeljo dopoldne je več 100 gledalcev pri-
sostvovalo po celjskih ulicah sprejemu tekmoval-
cev mednarodne kolesarske dirke »Po Jugosla-
viji«. Na letečem cilju pred železniško postajo
je T ostrem sprintu privozil jugoslovanski dir-
kač Valčič in si s tem zaslužil nagrado vele-
trgovine »Astra« iz Ljubljane! takoj sem slišal
pripombe gledalcev — ali ne bi bilo umestoo,
da bi za vmesni cilj v Celju prispevala nekaj
daril celjska podjetja? Kaj ni to reklama za
domačo industrijo in obrt??? Pa še druga ume-
stna pripomba: »Poglejte kako hitreje se pri-
pelješ s kolesom iz Ljubljane kot z vlakom . . .«
Dirkači so namreč prevozili razdaljo Ljubljana
—Celje v pičlih dveh urah!!! — Da pustimo
pripombe ob strani. Vsem 68 dirkačem smo za-
želeli srečno pot, saj jih čaka v osmih etapah
naporno tekmovanje s preko 1000 km vožnje po
cestah do Maribora, Zagreba, Reke, Crikvenice,
Pule, Nove Gorice na Vršič do Kranjske gore
in od tod na cilj v Ljubljano.
Kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« so v središču naše domače, pa tudi svetovne
športne javnosti. Na sliki vidimo start tekmovalcev na Kongresnem trgu v
Ljubljani. V prvi etapi so tekmovalci vozili tudi skozi Celje...
Obisk v Bakarcu
Bakarac! Ta mirni, tihi obmorski ko-
tiček s ponosnim počitniškim domom
ob robu parka.
Želel sem si čimprej snidenja s sin-
čkom in podal sem se naravnost v dom.
Otrok ni bilo doma. Na hodniku sem
srečal nekatere člane uprave. Zelo pri-
jazen je bil njihov odzdrav. »Preteklo
noč je deževalo,« so mi rekli, ozračje
se je nekoliko ohladilo, zato je dopol-
dansko kopanje odpadlo, otroci so odšli
na izlet. Pozanimal sem se za zdrav-
stveno stanje otrok, pa so pripomnili,
da v drugi izmeni ni bilo nobenih res-
nih obolenj, kar znači, da je bila bud-
nost uprave vzorna. K temu vsemu je
prii>omogla tudi odlična prehrana, saj
petkratni dnevna obrok mešane hrane
vsebuje do 3500 kalorij.
Opoldne so se otroci vrnili domov,
sedli v lepi jedilnici k mizam in prav
hlastno použili izdatno kosilo, nakar
so odšU v svoje postelje k vsakodnev-
nemu odmoru. Odličen red, vzorna di-
sciplina, vsakodnevna jutranja telovad-
ba in pa dovolj kopanja ob izdatni pre-
hrani je vplivalo, da so se otroci zre-
dili. Vremenske prilike so bile vseskozi
ugodne. Za sosede so imeli v »cam-
pingu« številne inozemske goste raznih
narodnosti, ki so opazovali življenje v
domu. Slišal sem, na primer, kako se je
nemška učiteljica izrazila dobesedno:
»Tu bolj skrbijo za otroke kot pri nas.«
M okrajni prvaki
v zadnjem tednu je bilo na celjskem stre-
lišču okrajno strelsko prvenstvo, ki se ga je
■dcležilo 188 strelcev iz 42 strelskih družin.
Udeležba je bila vsekakor zelo razveseljiva, do-
seženi pa so bili tudi prav dobri rezultati. Or-
ganizacija tekmovanja je bila brezhibna in je
bilo tekmovanje v 15 disciplinah zaključeno
brez protestov.
Tehnični rezultati:
I. Vojaška puška — kvalifikacije: 1. Strajhar
IM, 2. Mehle 154, 3. Tržan Slavo (vsi TEMPO)
149 krogov.
v II. Vojaška puška — Titova tarča: 1. Straj-
har 233, 2. Krivec 232, 3. Cendak (vsi TEMPO)
Si9 krogov,
III.	Vojaška pištola — dolga cev, kvalifika-
cije: 1. Mejavšek 242, 2. Strajhar 155, 3. Krivec
(vsi TEMPO) 149 krogov.
IV.	Vojaška pištola — dolga cev, prvenstvo:
1.	Mejavšek 242, 2. Strajhar (oba TEMPO) 241,
"3. Rozman (Kovinar) 209 krogov.
v. Vojaška pištola Carakas: 1. Strajhar 556,
2.	Mejavšek 547 krogov.
VI.	Mladinci — malokalibrska pnška. 1. Deč-
man 254, 2. Brečko 242, Seme 226 (vsi Kovinar
Store).
VII.	Ženske — malokalibrska pnška: 1. Zelj
225, 2. Leban 142 krogov (obe SD I. L. Ribar).
VIII.	Pionirji — malokalibrska puška: 1. Breč-
ko 144 (od 150 možnih!), 2. Dečman 135, 3. Sršen
130 krogov (vsi Kovinar Store).
IX.	Pionirji — zračna puška: 1. Sršen 167,
2 Dečman Miha 159, 3. Dečman .Milan 125 kro-
gov (vsi Kovinar Štore).
X.	Olimpijska pištola: 1. Mejavšek 539, 2.
Strajhar 505, 3. Cendak 444 krogov (vsi TEMPO).
XI.	Malokalibrska — precizna puška: 1. Tržan
P. 520. 2. Dečman 511 krogov.
XII.	Malokalibrska puška — člani: 1. Tržan
P. 254, 2. Strajhar 250, 3, Krivec 244 krogov (vsi
TEMPO).
XIII.	Zračna puška: 1. Strajhar 180, 2. Tržan
P. 176 (oba Tempo), 3. Hočevar (1. L. Ribar)
172 krogov.
XIV.	Vojaška puška (veterani): 1. Keblič
(TEMPO) 136, 2. Kompolšek (Kovinar) 133 in
3.	Vagner (I L. Ribar) 107 krogov),
XV.	Vojaška puškn — hitro streljanje:
1,	Držan (Kovinar) 10 zadetkov, 73 krogov.
2.	Tržan 10 zadetkov, 71 krogov, 3. Strajhar 10
zadetkov, 71 krogov.
Rezultati nam kažejo, da so pri članih in
članicah najboljša mesta pobrali strelci iz Celja,
pri pionirjih in mladincih i)a zastopniki Kovi-
narja Štor.
Šikovčeva gre v Štockhoim ...
AZJ je določila za evropsko prvenstvo v atle-
tiki, ki bo v drugi polovici avgnsta, poleg celj-
skih atleto* Lorgarja, Leška, Važiča in Brodnika
še atletinjo Olgo Sikovčevo. Izbrani atleti se
te dni pripravljajo za tekmovanje v Mariboru,
14. t. m, pa bodo odpotovali na Švedsko. —
Važič Simo je že odpotoval na Finsko, kjer bo
preživel čas do evropskega prvenstva in kjer
5a čakata tudi dva nastopa. V reprezentanci
ugoslavije, ki je t nedeljo nastopila proti
Italiji v Dellunn sta nastopili tudi atletinji Kla-
dvarja Sikovčeva i» Slamnikova.
Poraz Leška v Mariboru
Izbrani celjski atleti so nastopili t Mariboru
na Zorkovem memorialu. Lorger je zmagal na
110 m ovire in ovire 100 m (10.5!!!), Cajhen na
400 m, odličen čas 10.8 je dosegel mladi Srno-
vršnik na 100 m in drugo mesto, Srnovršnik,
Le^ek, Brodnik in Kolnik so zmagali v štafeti
4 X 100 m, za največje presenečenje pa lahko
štejemo poraz Leška v skoku ob palici, kjer se
je s 4,10 m moral zadovoljiti z drugim mestom
za Kuzmanovičem (4.20). Brodnik je bil v skoku
ob palici tretji s 3,90, na ovirah pa četrti s
15.9.
OBJAVA
Poziivamo vse lastnike, pravne poblaščence ali
zastopnike premoženja, pravic in koristi avstrij-
skih pravnih in fizičnh oseb, da to premoženje,
pravice in koristi v smislu odloka o likvidaciji
avstrijskega premoženja na podlagi državne po-
godbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratske
Avstrije, (Ur. 1, 6-57, 4-58,) prijavijo tajniku Ob-
činskega ljudskega odbora Celje do 16. 8, 1958,
Občinski ljudski odbor
V Celju, dne 1, 8, 1958
Tajnik:
Uršiič Tone I, r,
KOMISIJSKA TRGOVINA V CELJU
sprejme samostojnega knjigovodjo ali knjigo-
vodkinjo s takojšnjim nastopom. Plača po tarif-
nem pravilniku 14.000 din.
BLAGAJNICARKO in administr-atorko sprejme
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE.
DEKLE za gospodinjska, dela pri štiričlanski
družimi z vsaj delnim znanjem kuhe sprejmem.
Zvonka Slokan, Ljubljana, Celovška 124.
Trgovina r živili, »PRI TURISTU«
Celje, Stantova ulica 31 — sprejme trgovsko
pomočnico
Nastop službe z 1. septembrom 1958
PRODAM klavir — koncertni, kratek — t dob-
rem stanj«. Informacije pri: Droršiak,
urarstvo Celje, Prešernova 2.
PRODAM ugodno kompletno furnirano spalnico
(cvetoči mahagoni). Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno manjši lokal t mestu. Naslov
v upravi liista.
PRODAM ročno stiskalnico za maline in drugo
sadje ter automatski strojček za sladoled,
UreK, Vransko.
PRODAM v Celju na najlepšem mestu v Jur-
'^i|čevi ujlici, paroedo	eirfKlružiinska
vseljiva hiša, Ograjena do 80 odstotkov. Pro-
dam z vsem potrebnim gradbenim materialom,
hiša je podkletena an uporabna za katerikoli
oirt. Informacije daje: Anton Magdič, Celje,
Miklošičeva ulica 2.
PRODAM enovprežni voiz. Drešinja vas 55.
PRODAM poceni »OPEL OLYMPIJA 52« odlično
ohranjen z radioaparatom in ogrevedno na-
pravo. Strupch Jože, Celje, Kersnikova I.
PRODAM dobro ohranjen radio. Naslov t upra-
vi lista.
PRODAM Tilo z lepim vrtom, trosobno steino-
vanje Tseljivo takoj! Naslov v upravi lista.
PRODAM tri sode razne velikosti. Naslov v
upravi lista.
UPOKOJENKA išče prazno ali opremljeno sobo
za takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM enodružinsko hišo za dovosobno
stavnovanje. Naslov v upravi Msta.
I5CEM prazno sobo v okolici Celja pr^oti pla-
čilu ali pomoči pri delu v popoldanskih urah.
Naslov v uprava lista.
SPREJMEM dijaka. Na razpolago je klavir.
Naslov v upravi lista.
SPREJMEM dijaka na stanovanje. Naslov v
upravi lista.
ZAMENJAM stanovanje (dve veliki sobi in ku-
hinjo) za eno sobo in malo sobico v centru
mesta. Naslov v upravi lista.
ODDAM opremljeno sobo v predmestju solid-
nemu, starejšemu nameščencu. Pismene po-
nudbe na upravo lista pod »Zanesljiv«.
KDOR MI POSODI 60.000 din s pogodbo pni
odvetniku, mu vrnem do marca 1959 80.000
din. Raliiin nujno za stanovanje. Naslov t
upravi lista.	.
UI-OKOJliNKA z nekaj gotovine in z živih gre
v skupno gospodinjstvo z upokojencem, ki
ima svoje s.tanovanie. Ponudbe na upravo
lis-ta pod šifro »Ugodno«.
PREKLICUJEM neresnične govorice proti Lipor-
šek Nežki in se ji zahvaljujem, da je odsto-
pila od kazenskega postopka. Kdorkoli bo
siril govorice, bo proti nejinu uveden kazenski
postopek.
Lipovžek Slavica

RADIO CELJE
Nedelja, 10. avgusta
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Zabavna glasba, vmes objave
12.15 Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek, 11. avgnsta
17.00 Celjska kronika
17.05 .<5portni tednik
17,15 Domače viže igra trio Edvarda Goršiča,
pojo Stanka, Volodja in Mirko
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Torek, 12. avgusta
17.00 Celjska kronika
17.10 V plesnem ritmu s celjskim instrnraental-
nim kvintetom in ritmiki Milana Stanteta
17.3» Želeli ste - poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
1
Sreda, 13. avgnsta
17.00 Celjska kronika
17.10 Pojo »Savinjčani« p. v. M. Kozmasa, vmes
igra kvintet »Kamilo«
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Četrtek, 14. avgusta
17,00 Celjska kronika
17,10 »Med obiralci hmelja« — reportaža
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Petek, 15. avgnsta
17.00 Celjska kronika
17.10 Domači napevi
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sobota, 16. avgusta
17.00 Celjska kronika
17,10 Za prijeten konec tedna , , ,
17,30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave

KINO UNION, CELJE
Od 8.—11, 8., »Krov«,italijanski film
Od 12,-15. 8., »Malva«, raski barvni film
KINO METROPOL, CELJE
Od 9,—12, 8., »Helena in možje«, francoski
barvni film
Od 13.—16. 8,, »Črni dossie«, francoski lilm
LETNI KINO, CELJE
Od 7__11, 8., »Nismo mi angeli«, ameriški
barvni f'!m
Od 12__14. 8., »Boiicnoga grofica«, ameriSki
barvni film
Od 15,-17, 8,, »Sin bledoličnika«, ameriški
barvni film
Umrla je naša dobra mama, stara mama in prastara mama
VODOVNIK MARIJA
posestnica v Letušu
Pogreb bo v soboto, 9. avgusta ob 9. uri izpred hiše žalosti
na pokopališče v Braslovčah.
Žalujoči: hčerka Rozalija, por. Omladič
z družino, sin Ivan z ženo Mariko, dru-
žina Jager, pravnuki, vnuki in ostalo
sorodstvo.
7. avgusta 1958	Letuš, Laško, Vransko, Ljubljana
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
pri Trgovskem podjetju »TOBAK« Celje, Slomškov trg 4
razpisuje delovno mesto
računovodfe
Pogoji: po možnosti popolna srednješolska izobrazba z vsaj
5-letno prakso na vodilnem mestu računovodje. — Prijave
sprejemamo do 20. avgusta 1958.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK IONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
CUN 620-305-T-1-286 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CELJU
objave in oglasi^objave in oglasi
Zaradi obravnavanja predloga novih predpisov o ekonomični gradnji stanovanj
— programa gradnje stanovanj do leta 1961 — komunalnem prispevka in dodatnih
najemninah
SKLICUJEM
V	NEDELJO, DNE 1«. AVGUSTA OB 15. URI
za področje krajevnega odbora Skofja vas — Zadružni dom t Škofji vasi
za področje krajevnega odbora Zagrad-Pečovnik — pri Stegu v Zagrada
za področje krajevnega odbora Polule-Košnica — v šoli na Polulah
za področje krajevnega odbora Ostrožno — v gasilskem domu Ostrožno
Za področje krajevnega odbora Babno-Medlog — v Zadružnem doma Baba*
za področje Šmartno v Rožni dolini — v prosvetni dvorani
V	PONEDELJEK. DNE 11. AVGUSTA OB 20. URI
Teren SZDL 1. četrt Celje-mesto — v dvorani OZZ v Cankarjevi nlici
Teren SZDL III. četrt Celje-mesto — v dvorani Okrajnega sindik, sveta, Slandrov trg
Teren SZDL IV. četrt Celje-mesto — v dvorani bivšega Kina Dom
Krajevni odbor Lisce in Breg — v kletni dvorani Samskega doma
Teren SZDL Jožefov hrib-Skalna klet — v dvorani JLA na Teharski cesti
Teren SZDL Dolgo polje-Nova vas — v dvorani AD Kladivar
Teren Lava — pri Culku
Teren SZDL Spodnja Hndinja — v bivši gostilni Amerika
V	TOREK, DNE 12. AVGUSTA OB 20. URI
za področje krajevnega odbora Store — v kulturnem domu Štore
za področje krajevnega odbora Teharje — v stari šoli na Teharjak
za področje krajevnega odbora Trnovlje — v prosvetni dvorni
za področje krajvnega odbora Ljubečna — v gostilni Svetec
za področje krajevnega odbora Zgornja Hudinja — na Gmajnici
Teren SZDL Gaberje — pri Jugoslovanu	.
Teren SZDL 11, četrt Celje-mesto — v dvorani OZZ, Cankarjeva alica
Teren SZDL Zavodna-Cret — v dvorani JLA na Teharski cesti
Volivci!
Udeležite se zborov volivcev v čim večjem številu.
Gre za naše soodločanje pri sprejetju važnih odlokov, ki naj bistveno pri-
pomorejo k čim uspešnejši graditvi stanovanj in s tem k izboljšanja naših stanovanj-
skih prilik.	Predsednik:
Svetek Andrej, 1. r.
CELJSKI
TEDNIK
V VSAKO HiStf
Tekma med železno in betonsko cesto
Svojčas je bila železnica višek teh-
ničnega dosega v prometu. Bila je naj-
cenejša, dolgo časa najhitrejša in tudi
naj udobnejša prometna sila. Ko pa so
iznašli .bencinski motor, so se ix)smeho-
vali revšetu«, ki se hoče spustiti v tek-
Kot neskončna nit »teče« kilometre dolga tračnica z montimega voza...
mo z železnim konjem na železni cesti.
Toda bencinska kočija je bila vztrajna
in v zadnjem času je domala porazila
železnico. Sicer ne, da bi bila cenejša, je
pa gotovo hitžrejša in praktičnejša. Z
avtom vas postavijo pod napušč vaše
hiše, z vlakom pa le do postaje vašega
kraja.
Spričo take resne konkurence cest-
nega prometa se morajo železnice boriti
za ix>tujooe »kliente«. V ceni je želemi-
ca še vedno v vodstvu, toda marsikdo
raje plača več, pa se p^je udobneje, ni
mu treba posliišati nenehnega udarjanja
koles po železnih tračnicah. Treba je
bilo torej železnico modernizirati. V
Franciji so v hitrosti spet prehiteli ben-
cinskega konja. V Ameriki poleg hitrosti
polagajo veliko v komodnost. Tu so
lahko iposekali avtomobil, ki nima toliko
prostora. Namesto stisnjenih kupejev so
dali v promet vozove v obliki salonov,
celo kinodvoran, jedilnic, spalnic, baje
tudi pravih plesišč na kolesih. Toda
potniki so od sile zahtevni. Vse bi šlo.
Spet bi se vsi odločili za železnico, toda
GENIJ IZ UMOBOLNICE
Neki pacient v nekem zavodu za
zdravljenje umobolnih na Češkem je
napravil šestnajst umetnih jezikov in
za vsakega od njih izdelal popolno
slovnico in sintakso ter slovarje, od
katerih nekateri vsebujejo tudi po
10.000 besed. Ta duševni bolnik je na-
menil te jezike namišljenim planetom,
za katere je narisal celo podrobne geo-
grafske karte. Po pisanju praškega li-
sta »Svobodne slovo« je ta bolnik na
enega teh jezikov prevedel veUk del
Svetega pisma. Za »republiko Hespe-
ridi« je umobolni genij izdelal tudi po-
droben železniški vozni red, karte za
železniški promet, denar in poštne žige.
Upravnik bolnišnice, v kateri se ta ne-
navaden iznajditelj nahaja, trdi, da ta
njegov pacient govori vse evropske in
mnoge azijske jezike.
ko le kolesa ne bi tako neugodno ropo-
tala ...
Pa so šli in začeli odpravljati tudi to
pomanjkljivost. Železniška kolesa ro-
počejo na presledkih posameznih trač-
nic. Torej stran s presledki! Toda kako?
Kdo naj naredi eno samo tračnico, ki
bila dolga kot meri cela železniška pro-
ga. Pa so le storili. Zgradili so posebne
montažne vozove, na katerih zvarijo
železniške tračnice v nedogledno trač-
nico. Zdaj ni več presledkov, zato tudi
ni več tistega značilnega udarjanja.
Obetajo baje še več novosti. Tračnice
in kolesa naj bi prevlekli z mehkejšo
snovjo, ki bi bila z železom povezana v
celoto. Potem bi baje vagoni tekli po
progi tako mehko kot pešec po angleški
travi ali perzijanskem tepihu...
Kaj ko bi nekaj od teh novosti »slu-
čajno« zabredlo tudi na naše železne
ceste?
Somi si sugerirajte doljše življenje
Tako pravi dr. Van Pelt. Pravi da
pozna človeka, ki je živel 150 let in je
pil mleko, jedel pa sir in maslo. Pozna
pa drugega 116 letnika, ki ni nikoli
pil vode, temveč vedno le žganje. Pra-
vi pa, da imajo vsi stoletniki skupno
lastnost — veselje do življenja. S tako
voljo po dolgem življenju so sami sebe
sugestirali in s tem prisilili vse svoje
notranje organe, da delujejo dlje in
bolje. Nadalje ta zdravnik pravi, da
IZUM ZA KOMODNOST
Televizija se izpopolnjuje. Italjani so
na primer izdelali televizijski sprejem-
nik, katerega ekran (plošča kjer se pro-
jecirajo slike) se obrača v polnem kro-
gu. Zdaj so gledalci televizije morali
sesti vedno pred ekran, zdaj pa bo te-
levizijski aparat lahko postavljen v
sredini sobe, gledalec pa bo lahko gle-
dal spored iz katerekoli strani bo hotel.
Mar ni to usluga za komodnost.
ženske zaradi tega običajno dlje časa
živijo, ker ne vzdržujejo svojih občut-
kov. Tako na primer z jokom osvoba-
jajo svojo duševnost napetosti. Člo-
veško telo, pravi dr. Pelt, je ustvarjeno
za življenje od 150 pa celo do 250 let.
To baje ni težko doseči, če človek no«i
v sebi dovolj volje, da bi dolgo živ^
in da svoje življenje ljubi.
S CEPLJENJEM NOSEČNICE
ZAŠČITIJO OTROKA
Na mišigenski univerzi so ugotovili,
da je cepljenje otroka proti otroški pa-
ralizi s Salkovim cepivom enakovredno
cepljenju matere v času nosečnosti.
Proti otroški ohromelosti mati na ta
način očuva nerojenega otroka, ki ga
nosi. Pravijo celo, da utegnejo kmalu
iznajti način, kako bi nosečnice cepili
in pozneje otrok sploh ne bi bilo reč
treba podvreči cepljenju.
Naši prvaki v »pasjih dneh".
Na nedavni mednarodni razstavi psov v Beogradu je svoje psičke pekinške par-
sme razstavila tudi vdova Hercmanova iz Celja. Ti dolgodlaki psički so ji pri-
nesli 1. mesto in diplomo. Najmanjši je težak 2,60 kg, najtežji pa 5 kg. Na
sliki sta dva iz te dvanajstnožne »favoritske« družinice ...
bodice«bodice ♦ bodice'
CELJSKI SPOMINCKI
Tujci z avti so se pripeljali
in privabil jih je Stari grad.
Sto krasot so tu občudovali.
Vsak bi kupil si spominček rad.
Barvasto razglednico mogoče
z razvalinami, kak srček rdeč
in zastavico z napisom: Celje.
A te želje so bile odveč.
Ko spominčkov nič dobili niso,
z avti so krenili v mesto spet.
Srečno vsi pred kolodvor prišli so.
Šesta ura in minut še pet...
Ni trafik odprtih na postaji,
kjer dobil bi človek cigaret
in razglednic kakor v drugih krajih.
Tujci čudijo se brez besed.
V mestu so zaprte trgovine,
kb še sonce sije na vso moč
zdaj v sezoni, ko bi rad spominčke
kupil kdo skoz Celje si gredoč.
TSEBINA IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Ubežnik Lojz, ki je iz Jugoslavije zbežal
preko Italije v Francijo, je bil dobesedno ugrabljen od agentov tujske legije.
Po dvomesečnem vadenju t Saidi (Alžirija) se mu naposled skupaj s prija-
teljem Marjanom posreči pobegniti. To stori ravno na božični večer, ko so ga
dodelili staremu legionarjn, aadbtena Nemcu, t zasedo. Lojz je s kopitom
puške Nemca omamil in . ..
Lojz je Že stopil nekaj korakov v temo, potem pa mu je korak
zastal. Od udarca omamljeni Hans se ni premaknil... Toda kako
dolgo. Mitraljez, s katerim bi Nemec, ko bi se zdramil, najhitreje
alarmiral posadko v kasarni, je sicer onesposobil. Zdaj je bila ura
deset. Do polnoči pa sta on in negibni Prus imela držati zasedo.
Torej dve uri ...
Lojz se je vmU. Snel je Nemcu pas in mu zvezal noge, z opr-
tačem pa mu je zadrgnil roke in ga privezal med dve drevesi, da
bi se ne mogel osvoboditi. Odvzel mu je še pištolo, še enkrat
pregledal, če je vse v redu in se zadovoljno namuznil...
Da bi na poti na grič Croix du sergent naletel na zasedo, tega
se ni bal. On in Hans sta bila na najbolj izpostavljeni točki. Zgo-
dilo bi se lahko, da bi naletel na patruljo, zato se je previdno
pomikal naprej. Iskal je skrivališča med bodljikavimi grmiči, se
plazil med vrstami trsja v vinogradih, čez čistine pa se je plazil
po vseh štirih. Močno ga je mikalo, da bi si prižgal cigareto. Pre-
pričan je bil, da bi ga napetost popustila. Pa ni smel. Ko je lezel
mimo studenca, se je ix>šteno napil in napolnil čutarico ter se vrh
vsega še dobro osvežil. Fosforizirani kazalci na uri so ga priganjali.
Lezel je po ravnini že več ko pol ure. K sreči pa je že dosegel
vznožje griča, vrh katerega je stal velik križ iz kamna.
Ves zasopel se je zavlekel v grmičevje nedaleč od znamenja.
Moral si je oddahniti, preden je lahko pritajeno zažvižgal. Žvižg
po napevu »CJor čez izaro« bi Marjan ne mogel preslišati. Toda
odgovora ni bilo.
Loj za je stisnilo v grlu. Kaj, če se prijatelju ni posrečilo? Dva
meseca sta skupaj kovala ta načrt, zdaj pa da bi moral sam brez
njega v neznano puščavo? »Gotovo sem ga prav razumel, si je
zagotavljal Lojz. Potegnil je iz žepa baterijsko svetnjko in tipal
po žepih za pismom, da bi ga še enkrat prebral. Preobrnil je vse
žepe, toda pisma ni bilo. Postalo mu je vroče, da ga je pot oblil.
Moral ga je zgubiti tam v zaseda pri tistem prekletem Nemcu, ali
pa mu je zdrsnilo iz žepa gredoč. Ce Marjana ne bo, ga je obsodil
na smrt, če Francozi najdejo tisti papir, na katerem mu je Marjan
spkoročil, da je ta večer izredna priUka, da naj se znebi Hansa in
ga do enajste ure čaka vrh Croix 'du sergent.
Lojz je ra23nišljal kaj naj stori. Ce fant ne pride, bo moral
poiskati pismo. V legijo mu ni bilo povratka, kajti dejanje s
Hansom ga je že obsodilo. Beg z orožjem v rokah je pomenil naglo
sodišče in streljanje pred lastno enoto... Toda morda pisma sploh
našli ne bodo? Kdo se bo oziral na i)opisan papir nekje med
vinskimi trtami? ,.. Ne! Tega ne sme storiti. Ne more prepustiti
varnosti prijatelja slučaju ...
V tem so se po pobočju zakotalili kamenčki... Lojz je stisnil
orožje k rami in se pritajU. Bolščal je v temo in ni nič videl. Nekdo,
ki je bil zelo blizu, se je plazil. Ce bi bili Francozi, bi stopali
vzravnani. So morda Uf)orniki? Ali pa Marjan? On ali oni, obojni
so dobrodošli.
Rahlo je ponovil žvižg ...
»Lojz! Si ti?« je polglasno zaklicalo.
Lojzu je odleglo. Odleglo veliko bolj kot takrat, ko je zbežal
pri Sežani mimo straž, odleglo bolj kot pred uro, ko je kresnU
Hansa po sencih, odleglo mu je skoraj tako, kot takrat, ko je
zvedel, da mu je žena srečno rodila hčer.
Kompas, ura in spomin so jima bili edini vodniki skozi noč
in noč je bUa čas, ko sta lahko prišla čim dlje proč od Saide. Ko
bo posijalo sonce, jima hoja ne bo več lahka. Videla bosta sicer
mnogo dlje, toda tudi njiju bo lahko videl vsak iz daljave. V
kasarni v Saidi je moralo biti vse na nogah. Od polnoči sem ves
štab načrtuje kako bi ju dohiteli. Morda so že na poti... Morda
so samo streljaj za njimi, pa jih ne vidita, ker ju loči tema?
Stopala sta hitro in tiho. Nista hotela tratiti pljuč za pogovor,
ko jima je pri nagli hoji bil vsak vdihi j aj prepotreben. Pot ju je
vodila po zavitih dolinah med griči, ki so bUi vedno višji.
Ko se je rahlo začelo svitati, so pred njima vznikle gore. To je
bil Tel Atlas. Tja, med tiste hribe sta morala. Ce se prej ne srečata
z uporniki, bosta morala čez v Dolino Sotov. Tam jih morata najti,
če jih vseh ni pobral vrag. To pa sta vedela, da jih ni...
Na majhni zelenici sta se ustavila in se skrila v grmovje pred
nepoklicanimi očmi. PovižUa sta vsak svojo čokolado in popila po
nekaj požirkov vode. Lojzu se je zdelo domala nenavadno, da se
sredi teh peščenih hribov pogovarjata slovensko. Roko bi dal v
ogenj, da tod še ni bilo slišati tega jezika. O tem, kako sta ušla,
se jima ni zdelo vredno govoriti pa tudi o pismu ni Lojz zinil
nobene. Cemu tudi bi? V legiji so si bili na jasnem bolj, kot če bi
prečitali sto takih pisem ...
—	Poglej! je vzkliknil Marjan in ijokazal z roko na sever.
Lojz je hitro opazil, kam meri prijateljeva roka. Nad pešče-
nimi hribi sta zagledala majhno svetlečo liso, ki se je naglo pri-
bliževala. Bil je helikopter. Z vlekla sta se tesno pod bodeče grmi-
čevje in oprezala. Po nekaj minutah sta že slišala ropot motorja
in šum velikih vetrnic. Ceznju je šiniila senca letalskega stroja.
Zdelo se jima je, da jima bo srce obstalo. Ljudje v helikopterju
so gotovo imeli daljnoglede. K sreči sonce še ni čisto vzšlo. Vsak
odsev šipe ročne ure ali kake druge svetleče stvari bi ju lahko
izdal. Helikopter je nekaj časa lebdel nad dolino, potem pa se je
kot prežeči jastreb pognal nazaj proti severu.
—	Prekleto dobro so izračunali, kako daleč bi lahko prišla
čez noč. Na ozračje bova morala najbolj paziti, je menil Lojz, ko
sta se spet spravila na noge.
Huda žeja ju je morila, ko sta korakala po peščeni pušči. Tudi
lakota jima je že stiskala želodce, toda razen nekaj koščkov čo-
kolade in nepolnega litra vode v Lojzovi čutarici nista imela
ničesar. Prodirala sta vedno globlje med hribe in si spotoma tešila
lakoto s plodovi kaktusov. To ni bdlo kaj prida užitna stvar, toda
bolje kot nič. Se nekajkrat sta si morala poiskati kritje v kakem
grmovju. Včasih ni bilo skrivališče prav nič vredno, toda k sreči
letala ndso nikoli več priletela tako bilzu.
Popoldne, ko sta bila že do kraja izmučena, se je pred njima
pojavila koča. Vlivala jima je veselje in nezaupanje hkrati. S
pripravljenim orožjem sta se ji približala in kmalu spoznala, da
ni žive duše blizu. Pač... Toda to je bil osel, ki se je pasel za
bajto. Z enim pogledom sta se razumela. Strel se jima je zdel kot
eksplozija bombe, ko sta ga ubila. Ko bi ju kdo slišal?
Z vlekla sta žival v bajto in si pripravila kos pečenke. Kar brez
soli in drugih začimb. Eden je vedno paziL To področje je bilo
gotovo nasilno izpraznjeno. Dim bi ju izdal. Imela sta pripravljeno
vedro vode da bi ogenj v hipu pogasila.
Lojz, ki je pekel oslovo meso nad ognjem, je gledal, da je
gorelo čim bolj s plamenom in da ni bilo preveč dima. To pa ni
bilo težko, saj je vse kar je nalagal na ogenj bilo suho kot poper.
—	Ce bi mi doma ponudil kdo takole pečenko, je pravil Mar-
janu, ki je stražil med vrati, bi se mi presneto milo ustregel Po-
misli, da bi zdajle imela nad ognjem kakšnega odojka, zraven pa
veliko skledo zelene solate, povrhu pa še nekaj steklenic mrzlega
piva ...
—	Molči! je zakričal Marjan.
—	Sem ti razdražil tek? se je hehetal Lojz.
—	Molči in pogasi ogenj! je zasikal Marjan, nekdo prihaja na
velblodu.
Lojz je planil, zvrnil vedro na ognjišče in skočil med vrata.
Po dolini je naglo jezdil v belo oblečen Arabec. PustUa st«
pečenko v nemar in s puškami, pripravljenimi za strel, skočila iz
hiše.
Jezdec je p>rav tako osupnil, ko ju je zagledal pred seboj. Naglo
je potegnil uzdo, da bi žival obrnil proč od nevarnih tujcev.
—	Stoj! Midva sva dezerterja... Stoj! Saj vidiš da sva samo
dva ... Počakaj, upornike iščeva...!
Možak se ni zmenil za njtmo kričanje. Pognal je kamelo, da
se je zaprašilo. Tedaj sta oba, kot domenjena, dvignila puške in
ustrelila v zrak.
Kamela se je ukopala. Jezdec je nekaj klel, toda ubežnika sict
ga že dohitela. Bradati Arabec ju je nezaupljivo in napol v strahu
gledal izpod košatih obrvi in nejevoljno razjahal pod pretnjo pušk.
—	Pobegnila sva iz legije. Midva sva Jugoslovana. Tito, ra-
zumeš? Maršal Tito.
Možak je vneto odkimava! dn molčal, kot da je nem...