' "» I > II v T 2 3. IX. ,1931 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V mseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStviJ »Domoljuba« v Ljubljani. POSVETU Katoliška cerkev s Razno- Hlapec Franc Gollreiter j© po odsluženi vojaški službi in končani svetovni vojni stopil v gimnazijo, ki jo je do-, končal leta 1927. Nato je stopil v semenišče in letos je pel novo mašo v Celovcu. — Uslužbenci papeževe države v Vatikanu so bili- letos meseca avgusta prvič plačani z novim vatikanskim denarjem. — 'Katoliški zdravniki so se organizirali v Ameriki. Med drugim se, hočejo boriti proti zločinskemu orofeie^iiiju porodo v'. '— Kato-. liško všeuS^išče hočejo ustanoviti v Litvi,. — Proti bikobo|rbi;,je ostro nastopil spari-l širi škof Florent de Villerabfel. BiKoborbo.J je označil za sramoten ostanek iz barbarske paganske dobe. — V Firenci je umrl ', kardinal Ragonezi. 1 Italija s Zapirajo najprej. Na dan obletnice usmrtitve štirih slovenskih fantov na Bazovici, se je pojavila na dimniku opekarne v Vrtojbi pri Gorici jugoslovanska zastava. Neznanci so jo ponoči zasadili na vrh dimnika in obenem odžagali železne kline, ki so vodili na vrh, tako da niso inogli fašisti odstraniti zastave. Pozneje je opekarski delavec splezal na dimnik po notranjih stopnicah in snel zastalo. Orožniki so v Vrtojbi in okolici aretirali mnogo ljudi in jib odgnali v Gorico. Rumanija s Za pospeševanje poljedelstva. Romunski poljedelski minister je podal te dni izjavo o odredbah, ki so in ki bodo izdane v svrho pospeševanja poljedelstva. Izvozna carina na poljedelske proizvode je bila v zadnjih mesecih odpravljena ali znižana, železniške tarife so bile močno znižane do 50%. Velik del poljedelskih dolgov bo Agrarna banka spravila v red, Agrarni kreditni zavod bo dal kmetom dolgoročna posojila na razpolago. Poljedelskim zadrugam se bodo dovoljevala posojila po nizki obrestni meri. s Šest oseb je zgorelo. Dne 16. septembra je prišlo v Romuniji do strašne letalske nesreče. Fokkerjev aparat Cidna, ki vrši promet Pariz—Dunaj—Bukarešt—-Belgrad-—Sofija in Carigrad, se je danes zjutraj ob 6 dvignil v Belgrad«. Pri Belačici je izgubil .ravnotežje in se zrušil na zemljo, Začel je goreti in z njim šest ljudi, ki so našli smrt v plamenih. Pilot je bil Jugo- Ohranite mimo kril Agleški denar je začel zadnje dni ko-lebati. Funt šterling, ki je bil vreden nedavno 276 Din, je padel za nekaj ur celo ■a 225 Din. Agleška vlada je videla, kako •dteka zlato iz angleške narodne banke in je odločno ukinila vsako izplačevanje v zlatu. Mogočna Anglija začasno nima zlate valute. Taki in enaki pojavi plaše mnogo ljudi. Nekateri so menja, da se ne splača več varčevati, drugi mislijo, da je modro denar uporabiti za nakup raznih premičnih in nepremičnih predmetov, tretji so celo tako pametni, da denar doma drže in čakajo. Med bravci našega lista je takih pač malo, vendar je treba vsem ne-počakancem zaklicati: ohranite mirno kri. Nikdar se v gospodarskem življenju z naglico ničesar ne opravi. Še manj pa s špekulacijo. Povojna doba nam je dala dovolj aaukov. Tisti, ki so hoteli hitro obogatiti, m se tudi hitro spet seznanili s siroma- štvom. Mirno in premišljeno delo in skromno varčevanje, to je podlaga gospodarstva in blagostanja. Kdor bi hotel danes govoriti o bodočnosti denarja, bi moral biti pravi prerok. Brez tega daru naj bi nihče ne govoril o bodočnosti, ki je ne pozna in ne more poznati. Vse razne govorice, ki nastajajo tu in tam imajo svoj izvor v preveč raz-gretfe možganih. Res je, da je gospodarska in s tem denarna kriza svetovna, toda povsod bo rešitev le v hladnokrvnosti. Angleži, o katerih smo govoril, so nam vzor. Ne ustrašijo se nobenih ukrepov, da pokažejo vsemu svetu, da se ne puste zbegati. Tistim tujcem, ki so izgubili zaupanje v angleški denar, so postavili nasproti lastno zaupanje in mirnost. Predobro vedo, da v takih trenotkih le kladna kri napravlja pametne sklepe. Časi so težki v Vsem življenju, zlasti v gospodarskem. Glejmo, da jih sami z nepremišljenimi dejanji ne napravimo še težjih. Delo in varčevanje, skromnost in umetnost omejiti svoje potrebe, to je bilo in bo podlaga gospodarstva naše kmetske hiše. RAZSTAVO NAGROBNIH SPOMENIKOV Je priredilo kamnoseško kiparsko podjetje Franfo Kunovar »okopallSče Sv. Križ LJUBLJANA Tel. 27-87 v svoji izložbi, koder zamorete Izbrati najlepši !n najcenejši spomenik. Pojdite si takoj ogledati Zakon o društvih Zakon o društvih, zborih in sestankih je predpisal in proglasil Nj. Vel. kralj. Točno o tem važnem zakonu poroča nedeljski »Slovenec« z dne 20. septembra. Na tem mestu naj le kratko omenjamo sledeče: Zakon določa, da telovadna društva ne smejo sloneti na verski, plemenski ali krajevni podlagi. Oblast lahko pošlje zastopnika na vsak shod ali sestanek društva. Politična društva in stranke na verski, plemenski in pokrajinski podlagi so prepovedana. Vsako politično društvo je vezano na posebno dovoljenje notranjega ministra. Za ustanovitev politične stranke Je treba, da ima v vsakem okraju države okrajni odbor z najmanj 60 člani. — Obstoj novoustanovljene politične stranke potrdi in dovoli minister v roku dveh mesecev. — Vsak javen shod in vsak sestanek povabljenih v zaprtih prostorih je naznaniti oblasti. Shodi o političnih vprašanjih morajo imeti predhodno'dovoljenje po prijavljenju tri dni prej. slovan Glodžič, radiotelegrafist pa Francoz Danil. Postaja v Bukarešti je ie ob pol 7 imela radiotelegrafsko zvezo s ponesrečenim letalom. Belačica se nahaja na potu izmed Orszove in Tura Severina. Mad arsha s Obsedno stanje. Na Madjarskem je po dolgih letih »vladanja« zapustil vodilno državno mesto ministrski predsednik Be-thlen. Mož je sicer imel za seboj parlament, ki pa je bil sestavljen tako, da je v ogromni večini pokorno žvižgal samo Be-thlenovo politično in gospodarsko voljo in modrost. Gospoda je rožljala s sabljo, je pri tem zapravila mifbge milijarde in pripravila Madjarsko na rob gospodarskega propada. Narod, ki ga duše davčna bremena, pa sedaj ogorčeno kliče Bethlena in njegove na odgovor. Namesto, da bi se opravičili, so pa mogotci, da obdrže sebe na krmilu in narod na vajetih, proglasili nad madjarskim ljudstvom obsedno stanje. Trajnih uspehov ne bo. Narodi, ne izuzem-ši madjarskega, bodo morali dobiti vse pravice, ki jim gredo. Francija s Pesnik Anatole France je napisal mnogo romanov in pesmi, ki jim je bil namen: sramotenje Boga in Cerkve. Dosegel ni, kar je nameraval. Anatol Franceja ni več, Cerkev pa še stoji neomajana. Zanimivo pa je to, da je tajnik imenovanega francoskega brezbožnega pesnika Brous-sou nedavno priobčil nekaj podrobnosti o življenju francoskega brezbožnega pesnika. Anatole France se je po — izjavi Brous-soua — izrazil napram svojemu prijatelju takole: »Ti bi se prestrašil, Se bi mogel videti v moje srce. Na vsem svetu ni ža-lostnejšega bitja od mene. Mnogi smatrajo, da sem srečen človek. Pa ni tako. Nikdar v življenju nisem bil srečen, niti en dan, niti eno uro.« Anglra b Mornarji so ie g puntali. V zadnjem Času opazujemo, da je zajel uporniški duh tudi mornarje po nekaterih državah. Te din smo čitali o uporu čilenske mornarice, a pretekli teden celo o puntu angleških mornarjev. Sedanja angleška vlada je namreč sklenila varčevati in je hotela tudi mornarjem znižati plače. Pa so se uprli prizadeti in vlada se je vdala, zakaj na mornarici sloni vsa svetovna moč angleških lordov. Amerika s Razno. V Clevelandu so umrli: Marija Fine, roj Rozman iz Železnikov na Gorenjskem in Josip Peskar iz Velike Lese, fara Krka. — V reki Ottawi v Kanadi je utonilo pet duhovnikov dominikanskega reda. — 4000 golobov je zgorelo kmetu Brandtu blizu Peoria 111, — V Jolietu je preminul Anton Golobič, bivši trgovec. — Poljska cerkev sv. Stanislava v Clevelandu združuje največjo cerkveno občino cleve-landske škofije. Fara šteje 4000 družin, v farno šolo hodi 3500 otrok. — 20 ur je neprenehoma pridigoval 60 letni protestantski duhovnik Futterer v neki cerkvi v Los Angelesu. Za vsebino svoje dolge pridige je vzel razlago sv. pisma. Koliko je bilo vztrajnih poslušalcev, poročilo, žal, molči. 2' — V Indianopolis Ind. je preminula Marija Monfreda, roj. Kenda, doma iz Voli na Goriškem. — V Jolietu so pokopali Matijo Krašovica i Martina Juričič iz tare Lesko-vec pri Krškem. Kitajska s Vojna med Japonci in Kitajci Med Japonci in Kitajci vlada že staro naaprot-stvo. Japonska je moderna država, Kitajska pa neurejen velikan, ki ga hoče spraviti prva v popolno odvisnost. Zdaj so japonski vseoblastneži izrabili žalostno usodo Kitajske in so jo napadli z vojaško silo. Japonske čete so zasedle mnoge važne kraje ob južnomandžurski železnici. Bijejo se med obema nasprotnikoma srditi boji. Pazno jih zasledujejo zlasti Anglija, Rusija in Amerika, ki iščejo v Mandžuriji svojih koristi. In zato ne more nihče zagotovo reči, bo li ostal oborožen prepir med Kitajsko in Japonsko omejen samo na ti državi, ali pa se izcimi iz sedanje vojne na Daljnem vzhodu — novo svetovno klanje. Drobne novice 26.000 hišnikov je v Pragi. Poostrilo se je razmerje med Japonsko in Kitajsko. Češki narodni demokrati so se za pred-stoječe občinske volitve v Bratislavi ^vezali z židi. 5000 vagonov pšenice pošljejo v Češkoslovaško ruski boljševiki. Kaj pa naše žito, saj smo najboljši zavezniki?! Dovoz vina in drv iz inozemstva je prepovedala francoska vlada. Neomejen kredit v obliki žita je dovolila Amerika stradajoči Kitajski. Rim šteje sedaj 1,003.800 prebivalcev. Mussolini še ne obišče papeža. Se nam je zdelo, da bo tako. Trgovino orožja so izropali komunisti v madjarski Budimpešti. Iznenadenja napovedujejo madjarski socialisti in komunisti. Brezposelnih je bilo koncem avgusta v Nemčiji 44,195.000, v Angliji pa 2 milijona 762.000. 25.600 ton jajc je izvozila Bolgarija v preteklem letu. Švicarske zlate zaloge so dosegle 1188.8 milijonov frankov. Banke ne sprejemajo več zlata. 150 km cest bo zgradila v Poljski italijanska družba za zgradbo cest Puriccelli. 3 milijone ha je obdelane zemlje v Evropi s sladkorno peso. Upor čilskih mornarjev je vlada »zadušila« s tem, da je preklicala sklenjeno znižanje plač. Za 50 tfso£ fantov (za okrog 14 milijonov Din) si je znižal angleški kralj svojo plačo, upoštevajoč težak položaj države. Z radio aparati so opremljeni jezdeci ameriške armade. 400 žen in 600 otrok ima zamorski kralj Alfiva Ogo v Afriki, Velikansko elektrarno grade v Italiji severno od Genove. 6 tisoč delavcev jo bo delalo pet let. Velike množice cepila proti koleri in tifusu je darovala Kitajcem Danska. 62.376 kinematografov je sedaj na celem svetu. Koliko dobrih? 10.000 učiteljev bo ob slnžbo v Nem- j čiji, ker hoče vlada Slediti. Pri obroževa-nju pa ne »špara«. Zlati jubilej Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 18. Dne 18. septembra 1881 se jts vršil ustanoviti občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice T Ljubljani, katerega so sklicali župani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star., župan v Spodnji SiSki-Martin Bavdek, župan v Udmatu; Vinko Ogorelec! župan v Škofljici in Tomaž Ločniker, župan na Viču, Glavni organizator in pospeševatelj ustanovitve pa je bil znani slovenBki mecen Anton Knez, ki je bil do svoje smrti leta 1893. najbolj agilei delavec v zavodu. S krepko vzpodbudo sta sodelovala pri ustanovitvi tudi oiSe slovenskega zadružništva inž. Miha Vošnjak in njegov brat dr. Josip Vošnjak. Emancipacija našega denarnega gospodarstvi se je vršila jako počasi, saj je začela žele osem let pozneje poslovati »Mestna Itranilnica ljubljanska«, leta 1895. »Ljudska posojilnica« in leta 1900. p« »Ljubljanska kreditna banka«. Tako je »Kmetska posojilnica ljubljansk« okolice« danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom narodno-go-spodarsko osamosvojitev in jo v petih desetletjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Ravnal »e j« vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti i kulantno obrestno mero izdatno pospeSeval razvoj vseb panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo vobče in bistveno pripomogel U njegovemu razvoju in današnji veličini. Leto za letom je naklonil znatne vsote v sploSno koristne narodne namene. Zavod so vodili v vseh petih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Od početka poslovanji posojilnice ji je predsedoval g. Janez Knez star. vulgo Ančnik in po njem se je za zavod udomačila označba tAnčnikova šparkasa». Po smrti imenovanega 1. 1892. ji je predsedoval njegov sin g. Ivan Knez do svoje smrti v letu 1926. in od tega časa dalje ji predseduje g. Andrej Sarabon. Zaradi svoje priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, da j« danes največji kreditni zavod naše države na zadružni podlagi, ki upravlja premoženje nad 245 milijonov dinarjev in šteje že nad 6000 deležnikov. Iz skromnih začetkov so narastle vloge do danes na 236,515.134.95 Din, posojila na 193 milijonov 951.969.70 Din, rezervni zakladi presegajo vsoto 9,000.000 Din, nepremičnine, ki so upoštevane v bilanci s 3,177.401 Din, reprezentirajo znatno tiho rezervo, saj poseduje danes zavod, ki j» »«5el svoje poslovanje v brezplačno na razpolago mu stavljenih prostorih g. Janeza Kneza, lastno «•-družno paiačo na najprometnejšem prostoru en Dunajski cesti oziroma Trdinovi ulici, poleg raznih stavbišč v . mestu in na neposredni periferiji. V spomin petdesetletnice ustanovitve zavoda je sklenil odbor, da sezida v nastopajočem jubilejnem poslovnem letu na dveh parcelah ob Dunajski cesti stanovanjsko palačo. 12 ministrov šteje nova angleška vlada. In še nekaj podtajnikov povrh! Od 46 na 40 tedenskih nr so znižali delovni čas v bombaževih predilnicah na Poljskem, Romunske bankovce po 100 lejev bodo vzeli iz prometa. 6 do 8 milijard frankov primanjkljaja izkazuje menda tudi francoski državni proračun. Zopet pride pod mednarodno finančno nadzorstvo republika Avstrija, Izplačila v zlatu je ustavila angleška narodna banka. Jezuitsko univerzo hočejo otvoriti v Bagdadu. Voditelj fašističnega pokreta v Avstriji dr. Pfriemer je pobegnil preko Jugoslavne v — Italijo. Zopet !e bil potres v Grčiji. '«. KI PERE TEMELJITO IN VARUJE PERILO Spomenik v vojni padlim Bro«ni«anom so odkrili * nedelj«. Spomenik je krasno delo mojstra arhitekta Plečnika. V nedeljo so v Moravčah odkrili spominsko ploščo pisatelju proi. dr. fr. Detetu. Na sliki vidimo zborovalce pri slavnostnem odkritju. 60-leluie« zakonskega življenja sta praznovala v Novem mestu 88-letni Leopold Fischer in njegova žena, 91-lotna Marija. Še na mnoga leta! iiii_„, —_-. 60 letnica. Naš rojak gospod Avguštin Janša, ki se je rodil v Ljubljani 1871. leta in tudi tam obiskoval ljudsko šolo na Grabnu, je praznoval prešli mesec 60 letnico rojstva. S 13 leti je vstopil kot učenec v tiskarno Blaz-nikovih nasled. in bil s 17. leti oproščen kot črkostavec. Deloval je kot tak v Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu, Trstu, Gorici, Mari- boru in je vstopil pred 30 leti v c. kr. dvorno in državno tiskarno kot korektor in prevajalec za italijanski, srbohrvatski in slovenski jezik pri drž. zakoniku in šolskih učnih knjigah. — Po razsulu Avstrije je ostal v avstrijski državni tiskarni, postal državni uradnik in je sedaj tamkaj kontrolor v kreditnem oddelku. Rojaku voščimo čvrstega zdravja in zasluženo pokojnino. Za nego finega perila ne obstoja boljše sredstvo kot je Celih 53 let je zvesto delal, a na stara leta ie Stal na cesti tov. delavec Jakob Koprtvnlk iz Triiča, ki j« bil zaposlen v čevljarni Mally, katera j« ustavila obrat Tat svojemu pajdašu: »Ti, meni se zdi, da si bom moral nabaviti očala.« — »Čemu ti bodo?« — »Pomisli, snoči sem vlomil v neko stanovanjie. Sukal in vrtel sem nekak gumb, misleč, da je želeraia blagajna, na, je pa začel radio igrati.« slovan Glodžič, radiotelegrafist pa Francoz Danil. Postaja v Bukarešti je še ob pol 7 imela radiotelegrafsko zvezo s ponesrečenim letalom. Belačica se nahaja na potu izmed Orszove in Turn Severina. Mad arska s Obsedno stanje. Na Madjarskem je po dolgih letih »vladanja« zapustil vodilno državno mesto ministrski predsednik Be-thlen. Mož je sicer imel za seboj parlament, ki pa je bil sestavljen tako, da je v ogromni večini pokorno žvižgal samo Be-thlenovo politično in gospodarsko voljo in modrost. Gospoda je rožljala s sabljo, je pri tem zapravila mnoge milijarde in pripravila Madjarsko na rob gospodarskega propada. Narod, ki ga duše davčna bremena, pa sedaj ogorčeno kliče Bethlena in njegove na odgovor. Namesto, da bi se opravičili, so pa mogotci, da obdrže sebe na krmilu in narod na vajetih, proglasili nad madjarskim ljudstvom obsedno stanje. Trajnih uspehov ne bo. Narodi, ne izuzem-ši madjarskega, bodo morali dobiti vse pravice, ki jim gredo. Francija s Pesnik Anatole France je napisal mnogo romanov in pesmi, ki jim je bil namen: sramotenje Boga in Cerkve. Dosegel ni, kar je nameraval. Anatol Franceja ni več, Cerkev pa ie stoji neomajana. Zanimivo pa je to, da je tajnik imenovanega francoskega brezbožnega pesnika Brous-sou nedavno priobčil nekaj podrobnosti o življenju francoskega brezbožnega pesnika. Anatole France se je po — izjavi Brous-eoua — izrazil napram svojemu prijatelju takole: »Ti bi se prestrašil, če bi mogel videti v moje srce. Na vsem svetu ni ža-lostnejšega bitja od mene. Mnogi smatrajo, da sem srečen človek. Pa ni tako. Nikdar v življenju nisem bil srečen, niti en dan, niti eno uro.« Affgira s Mornarji so se spon tali. V zadnjem Času opazujemo, da je zajel uporniški duh tudi mornarje po nekaterih državah. Te dni smo čitali o uporu čilenske mornarice, a pretekli teden celo o puntu angleških mornarjev. Sedanja angleška vlada je namreč sklenila varčevati in je hotela tudi mornarjem znižati plače. Pa so se uprli prizadeti in vlada se je vdala, zakaj na mornarici sloni vsa svetovna moč angleških lordov. Amerika s Razno. V Clevelandu so umrli: Marija Fine, roj Rozman iz Železnikov na Gorenjskem in Josip Peskar iz Velike Lese, fara Krka. — V reki Ottawi v Kanadi je utonilo pet duhovnikov dominikanskega reda. — 4000 golobov je zgorelo kmetu Brandtu blizu Peoria 111. — V Jolietu je freminul Anton Golobič, bivši trgovec. — oljska cerkev sv. Stanislava v Clevelandu združuje največjo cerkveno občino cleve-landske škofije. Fara šteje 4000 družin, v farno šolo hodi 3500 otrok. — 20 ur je neprenehoma pridigoval 60 letni protestantski duhovnik Futterer v neki cerkvi v Los Angelesu. Za vsebino svoje dolge pridige je vzel razlago sv. pisma. Koliko je bilo vztrajnih poslušalcev, poročilo, žal, molči. 2' i — V Indianopolis Ind. je preminula Marija ] Monfreda, roj. Kenda, doma iz Volč na Go-! riškem. — V Jolietu so pokopali Matijo Krašovica i Martina Juričič iz fare Lesko-vec pri Krškem. Kitajska s Vojna med Japonci in Kitafcf. Med Japonci in Kitajci vlada že staro nasprot-stvo. Japonska je moderna država, Kitajska pa neurejen velikan, ki ga hoče spraviti prva v popolno odvisnost. Zdaj so japonski vseoblastneži izrabili žalostno usodo Kitajske in so jo napadli z vojaško silo. Japonske čete so zasedle mnoge važne kraje ob južnomandžurski železnici. Bijejo se med obema nasprotnikoma srditi boji. Pazno jih zasledujejo zlasti Anglija, Rusija in Amerika, ki iščejo v Mandžuriji svojih koristi. In zato ne more nihče zagotovo reči, bo li ostal oborožen prepir med Kitajsko in Japonsko omejen samo na ti državi, ali pa se izcimi iz sedanje vojne na Daljnem vzhodu — novo svetovno klanje. Drobne novice 26.000 hišnikov je v Pragi. Poostrilo se je razmerje med Japonsko in Kitajsko. Češki narodni demokrati so se za pred-stoječe občinske volitve v Bratislavi ^vezali z židi. 5000 vagonov pšenice pošljejo v Češkoslovaško ruski boljševiki. Kaj pa naše žito, saj smo najboljši zavezniki 71 Dovoz vina in drv iz inozemstva je prepovedala francoska vlada. Neomejen kredit v obliki žita je dovolila Amerika stradajoči Kitajski. Rim šteje sedaj 1,003.800 prebivalcev. Mussolini še ne obišče papeža. Se nam je zdelo, da bo tako. Trgovino orožja so izropali komunisti v madjarski Budimpešti. Iznenadenja napovedujejo madjarski socialisti in komunisti. Brezposelnih je bilo koncem avgusta v Nemčiji 44,195.000, v Angliji pa 2 milijona 762.000. 25.600 ton jajc je izvozila Bolgarija v preteklem letu. Švicarske zlate zaloge so dosegle 1188.8 milijonov frankov. Banke ne sprejemajo več zlata. 150 km cest bo zgradila v Poljski italijanska družba za zgradbo cest Puriccelli. 3 milijone ha je obdelane zemlje v Evropi s sladkorno peso. Upor čilskih mornarjev je vlada »zadušila« s tem, da je preklicala sklenjeno znižanje plač. Za 50 tisoč fnntov (za okrog 14 milijonov Din) si je znižal angleški kralj svojo plačo, upoštevajoč težak položaj države. Z radio aparati so opremljeni jezdeci ameriške armade. 400 žen in 600 otrok ima zamorski kralj Alfiva Ogo v Afriki. Velikansko elektrarno grade v Italiji severno od Genove. 6 tisoč delavcev jo bo delalo pet let. Velike množice cepila proti koleri in tifusu je darovala Kitajcem Danska. 62.376 kinematografov je sedaj na celem svetu. Koliko dobrih? 10.000 učiteljev bo ob službo v Nemčiji, ker hoče vlada štediti. Pri obroževa-nju pa ne »špara«. Zlati jubilej Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 18. Dne 18. septembra 1881 se je vrSil ustanoviti občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, katerega »o sklicali iupani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star., župan v Spodnji SiSkl-Martin Bavdek, župan v Udmatu; Vinko Ogorelecl župan v Škofljici in Tomaž Ločniker, župan na Viču, Glavni organizator in pospeševatelj ustano. vitve pa jo bil znani slovenski mecen Anton Knez, ki je bil do svoje amrti leta 1893. najbolj agile« delavec v zavodu. S krepko vzpodbudo Bta sodelovala pri ustanovitvi tudi oče slovenskega za-družništva inž. Miba Vošnjak in njegov brat dr. Josip Vošnjak. Emancipacija našega denarnega gospodarstva se je vršila jako počasi, saj je začela šele osem let pozneje poslovati >Mestna hranilnica ljubljasska«, leta 1895. »Ljudska posojilnica« in leta 1900. pa »Ljubljanska kreditna banka«. Tako je »Kmetska posojilnica ljubljanska okolice« danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom narodnogospodarsko osamosvojitev in jo v petih desetletjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Ravnal se ji vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti i kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo vobče in bistveno pripomogel k njegovemu razvoju in današnji veličini. Leto za letom je naklonil znatne vsote v splofno koristne narodne namene. Zavod so vodili v vseh petih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Od početka poslovanji posojilnice ji je predsedoval g. Janez Knez star. vulgo Ančnik in po njem se je za zavod udomačila označba tAnčnikova šparkasa». Po smrti imenovanega 1. 1892. ji je predsedoval njegov sin g. Ivan Knez do svoje smrti v letu 1926. in od tega časi dalje ji predseduje g. Andrej Sarabon. Zaradi svoje priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, da je danes največji kreditni zavod naše države na zadružni podlagi, ki upravlja premoženje nad 245 milijonov dinarjev in šteje že nad 6000 deležnikov. Iz skromnih začetkov so narastle vloge do danes na 236,515.134.95 Din. posojila na 193 milijonov 951.969.70 Din, rezervni zakladi presegajo vsoto 9,000.000 Din, nepremičnine, ki so upoštevane v bilanci s 3,177.401 Din, reprezentirajo matns tiho rezervo, saj poseduje danes zavod, ki j« svoje poslovanje v brezplačno na razpolago n« stavljenih prostorih g. Janeza Kneza, lastno u-družno palačo na najprometnejšem prostoru w Dunajski cesti oziroma Trdinovi ulici, poleg raznih stavbišč v . mestu in na neposredni periferiji. V spomin petdesetletnice ustanovitve zavoda je sklenil odbor, da sezida v nastopajočem jubilejnem poslovnem letu na dveh parcelah ob Dunajski cesti stanovanjsko palačo. 12 ministrov šteje nova angleška vlada. In še nekaj podta jnikov povrh I Od 46 na 40 tedenskih ur so znižali delovni čas v bombaževih predilnicah na Poljskem. Romunske bankovce po 100 lejev bodo vzeli iz prometa. , 6 do 8 milijard frankov primanjkljaja izkazuje menda tudi francoski državni proračun. Zopet pride pod mednarodno finančno nadzorstvo republika Avstrija. Izplačila v zlatu je ustavila angleška narodna banka. Jezuitsko univerzo hočejo otvonti v Bagdadu. , , ... Voditelj fašističnega pokreta v Avstriji dr. Pfriemer je pobegnil preko Jugoslavije v — Italijo. Zopet ie bQ potres v Grčiji. KI PERE TEMELJITO IN VARUJE PERILO Spomenik r vojni padlim Brezničanom so odkrili * »edelj«. Spomenik je krasno delo mojstra arhitekta Plečnika. iiii-„--—- 60 letnica. Naš rojak gospod Avguštin Janša, ki se je rodil v Ljubljani 1871. leta in tudi tam obiskoval ljudsko šolo na Grabnu, je praznoval prošli mesec 60 letnico rojstva. S 13 leti je vstopil kot učenec v tiskarno Blaz-nikovih nasled. in bil s 17. leti oproščen kot črkostavec. Deloval je kot tak v Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu, Trstu, Gorici, Mari- 60-letnice zakonskega življenja sta praznovala v Novem mestu 88-letni Leopold Fischer in njegova žena, 91-letna Marija. Še na mnoga letal Nove orgle v Vodicah (glej dopis). V nedeljo so v Moravčah odkrili spominsko ploščo pisatelju prof. dr. fr. Detelu. Na sliki vidimo zborovalce pri slavnostnem odkritju. Za nego finega perila ne obstoja boljše sredstvo kot je boru in je vstopil pred 30 leti v c. kr. dvorno in državno tiskarno kot korektor in prevajalec za italijanski, srbohrvatski in slovenski jezik pri drž. zakoniku in šolskih učnih knjigah. — Po razsulu Avstrije je ostal v avstrijski državni tiskarni, postal državni uradnik in je sedaj tamkaj kontrolor v kreditnem oddelku. Rojaku voščimo čvrstega zdravja in zasluženo pokojijino. Tat svojiemu pajdašu: »Ti, meni se zdi, da si bom moral nabaviti očala.« — »Čemu ti bodo?« — »Pomisli, snoči sem vlomil v neko stanovanje. Sukal in vrtel &em nekak gumb, misleč, da je železna blagajna, na, je pa začel radio igrati.« Celih 53 let je zvesto delal, a na stara leta ie Sstal na cest! tov. delavec Jakob Koprlvnik iz Tržiča, ki je bil zaposlen v čevljarm Mally, katera j« ustavila obrat. KAJ JE NOVEGA Naznanilo in povabilo Vsi verniki dekanije ljubljanske okolic« ste povabljeni k cerkveni evharistični slovesnosti, ki se bo vršila v nedeljo 27. septembra t. 1. popoldne v D. M. v Polja za župnije D. M. v Polju, Dol, Sv. Helena, št. Jakob in Sostro; na Igu za župnije Ig, Golo, Tomišelj in 2e-limlje; na Viča za župnije Vič, Brezovica, Dobrova, Polhovgradec in Hodnik; v Št. Vida za župnije št. Vid, Črnuče, Ježica, Sv. Katarina, Preska, Sora in Šmartno pod šmarno goro. Spored: Ob pol 3 popoldne v dvoranah zborovanje mož in mladeničev. Govora: »Mož in vera«, »Družina in cerkev«. — Ob pol 5 služba božja v cerkvi: pridiga o presv. R. T., kratka procesija z Najsvetejšim (ob lepem vremenu), litanije sv. Jožefa, spravna molitev in blagoslov. Govorili bodo: v D. M. v Polju zdravnik dr. Debevec Franc in urednik Kremžcr Franc; na Igu profesor dr. Grafenauer Ivan in odvetnik dr. Krek Miha; na Viču profesor dr. Capuder Kari in ravnatelj dr. Basaj Joža; v št. Vidu zdravnik dr. Brecelj Anton in odvetnik dr. Natlačen Marko. Pridigali bodo: v D. M. v Polju stolni vikar Košmerij Alojzij; na Igu stolni vikar Košiček Jože; na Viču p. prior Učak Valeri-jan; v Št. Vidu dekan Skubic Anton. K obilni udeležbi vabi vse vernike duhovščina dekanije ljubljanske okolice. Zahvala Cenjeno upravništvo! Po posredovanju g. župnika iz Gor. Logatca sem podpisani, ki sem dne 5. t. m. pogorel in sem bil naročnik »Domoljuba«, dne 15. t. m. prejel izplačanih Din 2000, za kar se prav lepo zahvaljujem in se bom trudil, da bom list prav priporočal. Prosim, da to zahvalo priobčite v Vašem listu. S spoštovanjem hvaležni Josip Kane, s. r. posestnik, Blekova vas 21 pri Gor. Logatcu. d 80 let je dopolnil bivši ljubljanski žu-in minister na razpoloženju gosp. Ivan lribar. d Šestdeset let je dopolnil prevzv. g. nadškof vrhbosanski dr. Ivan Evang. Sarič. Gospoda nadškofa, ki se udejstvuje tudi kot pesnik, Bog živi še mnogo let! d Ob 50 letnici poroke sta si ponovno obljubila zvestobo .Jože Okorn in njegova soproga Marija, stanujoča v celjski okoliški občini. Bog ju živi še mnogo let! d Petdesetletnico obstoja je praznovala dne 18. septembra Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, ki hoče v proslavo jubileja zidati par stanovanjskih hiš.' d Delu čast! 25 letnico zvestega službovanja pri eni družini je obhajala Marija Miiller, doma iz Vodičevasi na Kor oškem. Ves ta čas je s posebno globoko udanostjo in zvestobo ter pristno slovensko pridnostjo vršila avoio službo. Je tudi vneta članica frančiškanske Marijine družbe v Ljubljani. Bog jo živi še na mnoga letal d Sto let je minulo 25. septembra, odkar ima Novo mesto zopet kapitelj. d Spominsko ploščo pisatelja dr. Deteli so odkrili preteklo nedeljo 20. septembra v Moravčah. Govorili so razni gospodje, med njimi prof. dr. šolar. Vsi so poudarjali zgledno slavljenčevo življenje, ki mu je bila vera najtrdnejša opora. d Konferenca jugoslovanskih škofov bo 12. oktobra v Zagrebu. Konferenci bo predsedoval hrvatski vladika nadškof dr. Bauer. Na dnevnem redu bodo gotovo važne zadeve. d Za župana v občini Špičnik pri Sve-čini je imenovan posestnik gosp. Emanuel Gaube. d Za starešino na okrožno sodišče v Kranjsko goro pride g. Stanko Bregar, sodnik na Vrhniki. d Generalni konzul avstrijske republike v Ljubljani g. dr. Herman Pleinert je premeščen v istem svojstvu v češkoslovaško Bratislavo. d Število volivcev v nekaterih občinah ljubljanske okolice je sledeče: občina Zg. Šiška 907, Vič 1484, Št. Vid nad Ljubljano 803, Dobrunje 1313, Ježica 765, Grosuplje 577 in Devica Marija v Polju 1314 volivnih upravičencev. Največja pa je občina Moste, ki ima 1649 volivcev in tri volišča. d 15.880 volivnih upravičencev je v Ljubljani. d Nove orgle so blagoslovili preteklo nedeljo v Vodicah. d Polovična voznina je dovoljena za sadjarsko razstavo v Ptuju, ki se bo vršila od 11. do 15. oktobra. d Končne številke o zadnjem ljudskem štetja. Vsega prebivalstva v Jugoslaviji je 13,930.918. Od tega je moških 6,894,561, Telesni zdravnik po. plavarja zamorcev. Na svojih potovanjih je priSel naravoslovec IVAR BROMAN do nekega divjega ple-mena v Afriki. Poglavarja ja ozdravil a par Aspirin tabletami, nakar ga je ta imenoval telesnim zdravnikom. Toda nekega dne mu kralj naroči, da naj preskrbi, da se inu rodi sin. Kralj je skoraj zbesnel, ko mu je učenjak pojasnil, da Aspirin tablete pri vsakem prehljajenju, revmatiznu in drugih bolečinah zanesljivo in hitro pomagajo, da se pa takim željam ne more ugoditi. Vendar si kralj tega ni pustil veljati in mu je grozil s smrtjo. Profesor Broman je uvidel, da je skrajni čas od potovanja. žensk pa 7,036.357. Na 1000 moških pride 1021 žensk. 56 prebivalcev pride na 1 kvadratni kilometer. V 10 letih je narastlo prebivalstvo za 16 ». d Saeg je zapadel za nekaj ar 15. septembra v Sarajevu. d 153 učenk je vpisanih letos v petih letnikih na učiteljišču šolskih sester v Mariboru. d Na vseh ljudskih šolah v Ljubljani je letos 2199 dečkov in 1962 deklic, torej 4161 učencev. d Mestna hranilnica mariborska, pod vodstvom predsednika ravnateljstva tfosp. dr. Jerovška, je sklenila darovati občini 4 milijone za novo ljudsko šolo v petem mariborskem okraju. Čestitamo na vse stranil d Planinski dom na Mrzlici nad Trbovljami je bil blagoslovljen in otvorjen dne 20. septembra. d Priklopitev medjimurskih vasi. Ministrstvo je odločilo: Oni del občine Štri-gora, ki pripada okraju Čakovcu v savski banovini in se nahaja ua levem bregu reke Mure, pride v sestav občine Dolnja Bistrica v okraju Dolnja Lendava. Oni del občin« Svariio kupujočemu občinstvu! .. .C.e!a dravska banovina, zlasti pa mesto Ljubljana, je preplavljena z brezštevilnimi tujimi in domačimi trgovskimi potniki, ki obiskujejo privatne strank« in ponujajo blago ter perilo od hiše do hiše. Številne pritožbe, ki prihajajo od kupujočega občinstva podpisanemu gremiju trgovcev, potriufejo dejstvo, da je vse blago nakupljeno od takih trgovskih potnikov mnogo mani vredno in slabejše ter ga končno prodajajo celo dražje kakor ostali trgovci, ker morajo v prodajno ceno vračunati občutne potovalne stroške in provizije. Tudi se je nadalje ugotovilo, da se od takih trgovskih potnikov, ki povečini sploh nimajo nikake trgovske naobrazbe in strokovne usposobljenosti, poleg tega ne posedajo najmanjšega pojma o kvaliteti in vrsti blaga, ki ga ponujajo, nakupljeno blago ne more več vrniti niti zamenjati in je vsaka reklamacija brezuspešna. Posledica tega je tožbeni postopek, v katerem slučaju plača in izgubi tožbo navadno le kupec. V mnogih slučajih je dokazano, da je bilo nakupljeno blago tudi sumljivega izvora in so imele prizadete stranke radi tega nevšečnosti z oblastmi. Kupujoče občinstvo se torej ponovno opozarja, naj ne kupuje od nelegitimnih inozemskih, kakor tudi ne od domačih trgovskih potnikov, ki potujoč ponufajo blago, n kakega blaga. Končno opozarja gremij trgovcev vse, da fe ponujanje blaga pri zasebnikih po zakonu .trogo prepovedano in prosimo .lavno občinstvo, d« vsakega, ki g« zaloti pri prodaji blaga zasebnim strankam, prijavi bližnjemu stražniku, t njegovem lastnem interesa, da sc s tem preprečijo velik« zlorabe in obvaruje pred ikodo. GREMU TRGOVCEV V LJUBLJANI. Ivan Gregorc 1. r., načelnik. Lojz« Smuč 1. r., tajnik. w Z^več ko 80 lefc... 10 uporabljajo izkušene gospodinje za pranje najrajši čisto milo „Je!en". Štirje rodovi ga zdaj že poznaio SCHICHT ovo MI LOJ E LEN" ono je vedno enako dobro Štrigova, ki pripada okraju Cakovcu v savski banovini in se nahaja na desnem bregu Mure, pride kot samostojna občina Štrigova s sedežem v Štrigovi v sestav okraja Ljutomera. Vasi Pubrava in Dubravski breg, ki sta pripadali občini Križevljane-Cestica v varaždinskem okraju v savski banovini, prideta v sestav občine Zavrč v ptujskem okraju. Vasi Presika in Prkošnii, ki se nahajata v občini Gornji Milialjevac v ("akovskem okraju v savski banovini, prideta v sestav občine Središče v ptujskem okraju. d 81 delavcem je odpovedala službo papirnica v Goričanah. To je za ljudi strašen udar<»- K»m naj gredo sedaj? Kdo bo dal rev clavskim družinam vsakdanjega k ;do kurivo za mrzlo zimo? d frK.-uesj jc grozila pretekli teden tudi tu in tam v Sloveniji. Ko to pišemo, je sicer nevarnost že minila, vendar pa zopet močno dežuje. d Novo leto so obhajali sredi septembra naši židje. Pričeli so že leto 5692. d Za skupne zbornice. Ako primerjamo končni izid ljubljanske Zveze obrtnih zadrug in mariborske Zvoze skupaj, vidimo, da je 65 zadrug za skupne zbornice in le 22 zadrug za ločene. Ogrommi večina s ovenskih obrtnikov je torej odločno za skupne zbornice. d Ne bomo jih puabili. Zadušnioa za bazoviške žrtve se je vršila preteklo nedeljo v novi šišenski cerkvi v Ljubljani. Prostorni hram božji je bil poln primorskih pregnancev. Pred službo božjo je g. David Doktorič imel temeljit govor o nesreči, ki je zadela primorsko ljudstvo. V pridigi je pozival javnost, naj pomaga nesrečnim beguncem. Zbor prosvetnega društva »Tabor«, pri katerem sodelujejo primorski begunci vseh stanov, je lepo izvajal Venturi-nijevo slovensko mašo, ki jo je skladatelj posvetil »svojim učencem v spomin«; novo mašo so ta dan prvič izvajali. Izmed ustreljenih na Bazovici so bili trije, to je Bido-vec, Miloš in Marušič, Venturinijevi učenci. Med sveto mašo je zbor zapel dve žalostin-ki. Mnogim se je pri pesmi »Ah ne mislimo nanje s solzami« vlile solze. Po pridigi je g. David Doktorič prebral posvetilo Primorcev Kraljici Svetogorski; pred njenim oltarjem se je tudi vršila služba božja. d »Naše ognjišče« se imenuje prvi slovenski list mesečnik, ki je začel kot glasilo >Zveze služkinj« izhajati v Belgradu. d 8000 litrov velik sod je dokončal te dni sodarski mojster g. Janez Medved v Tacnu pod Šmarno goro za tvrdko Ornig v Ptuju. d Kočevje dobi velenjsko elektriko, je odločila na tozadevno pritožbo banska uprava. d Pozor pred zlorabo naziv« Vedno pogosteje dobivamo dopise z naslovom »Vzajemna zavarovalnica — oddelek za samopomoč« — pa tudi sicer smo obveščeni, da organi raznih »Samopomoči« zlorabljajo naše ime in največkrat le z zlorabo našega imena pridobe novih članov. Z ozirom na to opozarjamo, da nismo niti v direktni, niti v in-direktni zvezi s »Samopomočjo«, »Vzajemno pomočjo« in podobnimi blagajnami, ker se pečamo le z zavarovanjem na solidni zavaroval-notehnični podlagi. Nadaljno zlorabo našega 'mena bomo sodnijsko zasledovali. — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. d Znati je treba. Odkar je stopila v veljavo nova naredba, ki točno določa cene kruhu, so začeli nekateri zagrebški peki peči kruh na ta način, da se rogajo iz te naredbe. Črni kruh, kateremu je cena najnižja, sploh ne pečejo, belega pa spečejo toliko, da ga hitro zmanjka, radi česar morajo ljudje kupovati fino pecivo, kateremu pa cene niso določene. Radi tega sedaj išče občinski svet način, kako bi temu postopanju pekov napravil konec in jih prisilil, da novo naredbo spoštujejo. d Rudarji so v boju za vsakdanji kruh sprejeli na shodu v Laškem, ki ga je sklicala Jugoslovanska strokovna zveza, sledečo resolucijo: Rudarji, zbrani na javnem zborovanju v Laškem 13. septembra 1931 in organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, protestirajo proti krivičnemu znižanju plač. Dokazano je, da se produkcija v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe dviga, da dobiček družbe raste in da delavstvo kljub temu niti pri redni zaposlitvi ne zasMi eksistenčnega minimuma. Posle- dica tega znižanja plač ne ogroža le življenjskega obstoja rudarjev in njihovih družin, ampak nujno radi zmanjšanja kupne moči delavstva ogroža tudi eksistenco kmetskega in obrtniškega stanu. Zato pozivajo rudarji vso javnost in javne oblasti, da podpirajo delavstvo v njegovi pravični, po božjih in človeških zakonih utemeljeni borbi za pravice vsega delavstva ter v korist in ohranitev celotni; človeške družbe. d IV. kongres jugoslovanskih pravni kov bo od 4. do 6. oktobra v Skoplju. Dne 7. oktobra obiščejo udeleženci Kosovo polje. d Delovni čas so skrajšali v delavnicah državne železnice v Mariboru in sicer od 8 na 6 ur dnevno. Pravijo, da je treba vsepovsod štediti. V delavnicah je zaposlenih okrog 2000 železničarjev, ki se zmanjšanih prejemkov gotovo ne radujejo. d Za brezposelne in stradajoče. Dne 1. oktobra stopi v veljavo novi pravilnik o znižani vožnji brezposelnih delavcev. Delavci, ki potujejo, da dobe delo, imajo pravico do polovične vožnje III. razreda 8CU> litrov drži tad. ia ga je naredil »oaartfi monter Meuveu- . - Oruig v Ptuja ga bo v kratkem napolnil z žlahtno ?ta«rrtc Uacij«c& Orjaška soinčna roža visoka 3 metre 15 cm je zrasla letos na vrtu g. Fr. Zormana v Kamniku. (Foto F. K.) Jubilej krompirja. Lotos ]t preteklo 350 let, kar ie prinese! angleški svetovni potnik in morski ropar sir Francis Drake (na sliki) iz Amerik« prvi krompir v Evropo. Reko bodo preložili pod zemljo. V bližini St. Lon-isa (Združene države) bodo reko Di« Pere«, ki vsako pomlad in jesen preplavlja ozemlje in povzroča ožro-nro škodo, regulirali «a ta način, da jo bodo v ceieru toku speljali v ogromno betonsko cev, tako da bo izgini a s površja zemlje. Gradbeai stroški znašajo 11 raili. doi Prvo jekleno cerkev na Danaja bodo v kratkeO začeli graditi. Načrte je napravil avstrijski arhitein Prutsclier. Cerkev bo vsa iz jekla. Dr. Phiemer, vrhovni poveljnik Heiniwelira, ki I« po ponesrečenem puču pobegnil- državnih železnic in III. razreda ladij v državnem izkoriščanju tudi tedaj, kadar v svrho zaposlitve potujejo v kraj svojega stalnega bivanja ali izven njega. Po odredbah tega pravilnika bodo od 1. oktobra dalje dobivali brezposelni delavci potrebne izkaze od javnih delovnih borz, njih podružnic in ekspozitur, v krajih, kjer jih ni, pa od občinskih oblasti in občinskih po-glavarstev. Toda v le-teh primerah lahko občinske oblasti in mestna poglavarstva dado take izkaze samo za potovanje do najbližje delovne borze, nje podružnice aH ekspoziture, razen če se kraj, kamor delavec potuje na delo po uaročilu, nahaja bliže kakor sedež najbližje delovne borze, njene podružnice ali ekspoziture. Razlog temu je v tem, ker občinske oblasti in mestna poglavarstva niso poučena o razmerah na delovnem trgu in zato ne morejo presaditi takih momentov. Delavci morajo imeti razen tega izkaza še delavsko legitimacijo (potrdilo s fotografijo). d Veliko zborovanje škofov pravoslavno cerkve se vrši v Karlovcih pod predsedstvom patrijarha Barnabe. Trajalo bo več tednov. d 60 milijonov dinarjev za vodovodne in druge naprave v Novem Sadu je dovolila državna Hipotekama banka novosadski občini. d Veliko kuhinjo za siromašne sloje bo zgradila zagrebška občina. V kuhinji bodo dobivali hrano zavodi za otroke, pomočniki, mestni reveži, državni uradniki in še drugi obubožani sloji. d Nova tovarna svile prične obratovati ta mesec v Vrbasu. Udeležen je švicarski kapital. Za enkrat bo zaposlenih 150 delavcev. d Vesela vest za Sokola kraljevine Jugoslavije. Na podlagi pooblastila v točki 8. § 38. finančnega zakona za proračunsko leto 1931/32 je finančni minister v sporazumu z ministrom prosvete predpisal pravilnik o brezplačni dobavi premoga iz državnih rudnikov za Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Premog je namenjen kurjavi sokolskih telovadnic. d Žalostna vest za tobakarje. Uprava državnih monopolov je povišala cene tobaku in cigaretam in sicer tobaku: morav-skemu od 300 na 325 Din, zetskemu od 250 na 275 Din, tobaku za pipe dunavskemu od 80 na 100 Din. Cigarete so se podražile in sicer:. Morava od 300 na 350 Din, Zeta od 250 na 300 Din, Sava od 150 na 175 Din. Cigarete v paketih po 20 komadov: Morava bo stala 7.50 namesto dosedanjih 6 Din, Zeta 6 Din namesto dosedanjih 5 Din. 100 Sava cigaret bo stalo 17.50 namesto dosedanjih 15 Din. d Uredbo o določevanju vrednosti stanovanj državnih uslužbencev je izdalo ministrstvo. Če smo prav poučeni, je urad-ništvo to uredbo sprejelo z velikim zadovoljstvom. Prtporuča se prvi slovenski zavod Vzajemna zavarovalnica Ljubljana V lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: polic, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova ž d Dr. Krekova meščansko-gospodinj-' ska šola v Zgornji Šiški. Pouk se prične 1. oktobra. Vpisovanje je dne 29. in 30. septembra. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Natančnejša pojasnila daje vodstvo šole. — Na isti šoli se vršijo med šolskim letom gospodinjski in kuharski tečaji za uradniške soproge, uradnice in za delavska in kmečka dekleta iz ljubljanske okolice. Tečaji se začno v začetku oktobra. Sprejemajo se tudi gospodične in deklice v tečaj za ročna dela, šivanje in krojno risanje. — Nemščina se bo poučevala od meseca oktobra dalje v dveh oddelkih. d Težko vprašanje. Veliko brezposelnost v čevljarski stroki v splošnem, najbolj zgovorno dokazuje izredno visoko število potujočih pomočnikov, ki iščejo dela, pa ga ne morejo dobiti. Ta brezposelnost se je občutno povečala, odkar je v naših krajih 111 let je že stara Kraniska hranilnica« ki se imenuje sedaj Hranilnica Dravske banovine Ljubljana, Knaftjeva ulica 9 Tu natoiite n» naiboliie obresti s«o|e prihranke Posojilojemalci jamčijo samo za svoje posojilo, ne pa za obveznosti hranilnice, kot je to pri zadrugah, kajti za njene obveznosti jamči cela Slovenija (Dravska banovina) z vsem premoženjem in davčno močjo. Na|vame|ša naložitev denarja. Nalvlšle obrestovanje, Bata razpredel svoje podružnice, kakor pajek svoje mreže, v katerih s kričečo reklamo razpečava svoje izdelke, ter s tem odjeda kruh našim domačim ljudem. Zato se z velikim zanimanjem pričakuje, kakšen bo izid borbe čevljarskih organizacij proti Bat'i. d Puntajo se. Peki namreč. Organizacija trgovcev z moko in pekov je zahtevala pri trgovski in obrtni zbornici spremembo zakona o cenah kruhu in dokazovala, da v Splitu in otokih ni mogoče prodajati kruh po od države naznačenih cenah. Dokler se ne reši to vprašanje, so splitski peki sklenili, da bodo pekli le pecivo, kateremu niso določene cene. Radi tega je nastalo veliko pomanjkanje kruha, kar je izzvalo vznemirjenje pri vsem prebivalstvu, zlasti pri revnejših slojih. Kdo bo v tem boju, oziroma puntu zmagal, bomo še poročali. d Ljubljanski mesarji so cene mesu nekoliko znižali in sicer prodajajo od pretekle sobote dalje meso po sledečih cenah: Goveje meso I. vrste mesto po 16 po 15 Din, goveje meso II. vrste pa po 13 mesto po 14 Din, kakor je bilo do sedaj. S tem znižanjem nikakor javnost ne bo za- Pouravlls vsakovrstnih kipov, križev, okvirjev izvriuje STANI: VIDMAR LJUBLIANA, Gallusovo nabrežje 33 dovoljna, ker je premalenkostna. Ako bi bili voli I. vrste po 7 Din kg žive teže, potem bi šele mesarji smeli, računajoč po edinem pravičnem celjskem ključu prodajati najboljše meso po 15 Din. Volov po 7 Din pa mesarji danes skoraj ne plačujejo več. Običajna cena za dobre volje se suče okrog 5 Din za kg, torej bi bila cena 10 Din za kg prvovrstnega mesa dovolj visoka. d Boj tudi živinskim prekupcem. Še en stan je, ki se masti od bede kmeta in stiske kupovalca. To so živinski prekupci. Ti kupujejo živino na kmetih po beraških cenah ter ter jo potem prodajajo z velikim dobičkom denarno šibkejšim mesarjem. Znani so nam slučaji, da so taki prekupci zaslužili pri enem volu po 400, 500, da celo 600 Din. Tudi tem pijavkam bo treba posvečati pozornosti d Po 2 Din za kg lahko knpiš dobro grozdje v vinogradih nad Krškem. d Starega vina v Dalmaciji ni toliko, kot se govori; zlasti malo je boljših vrst. d Rdeči plameni strašijo naprej. Hišo in gospodarsko poslopje je uničil požar Rojtohovim v Senčaku pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. — Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Antonu Jekle-ju v Novi cerkvi pri Celju. — Nov kozolec je upepelil ogenj posestniku Košenini na Dragopolju pri Gomilskein. — Dva hleva sta zgorela v Tremerjih pri Celju. — Gospodarsko poslopje z drvarnico in svinjaki je pogorelo posestniku Jergoviču v zabnici pri Škofji Loki. — Kozolec je zgorel posestniku Koku Ferdinandu v Grajski vasi pri Celju in posestniku Bogoviču v Drnovem pri Leskovcu. — V Vaneči v Slovenski krajini je ogenj uničil domačijo Savla Janeza. — Skedenj in seno je upepelil požar Ka-prolovim rta Hribu pri Loškem potoku. d Pri nakladnju otave je padla z voza in si zlomila desno roko 19 letna posestni-kova hči Marija Anžlovar iz Doline, župnija Mirna. Je v bolnišnici. Bog ji daj zdravje! d Z obrazom je udarila v vrtečo se cir-knlarko. Strahovita nesreča se je pripetila pretekli teden v Mariboru v Studencih na cesti kralja Petra. S cirkularko so žagali drva, katere je pobirala 29 letna delavka Eliza Sinkovič. V pripogibanju za drvami ji je zdrsnilo, omahnila je ter udarila z obrazom v vrtečo se cirkularko. Učinek je bil naravnost strahovit: v trenutku ji je v silnem tempu vrtača se žaga dobesedno strgala meso celega obraza do kosti in ji na tilniku prerezala lobanjo do možganov. Ne-srečnica je takoj omahnila nezavestna na tla. Strašen je bil pogled na ta v samo krvavo kepo spremenjen obraz, iz katerega so režali samo beli zobje, iz pretrganih žil pa je kri curkoma brizgala okrog. Brez moči so stali ljudje, ki so prihiteli na mesto nesreče: nihče'ni mogel nesrečnici v prvem razburjenju nuditi pomoči. Pozvali pa so takoj rešilno društvo, ki je revico prepeljalo v bolnišnico. Bo težko okrevala. A Vse mu leži narobe. 21 letni prosiak | Jefta Popov iz Kumanovega se je te dni I podvrgel v bolnišnici v Bečkereku opera« riji na slepiča. Pri le} priliki so zdravniki ugotovili, da Ima Popov vse notranje organe v nenavadni legi. Slepo črevo se nahaja na levi, srce pa na desni strani. Popov ni bil doslej Se nikdar bolan in ni imel pojma o čudnem notranjem ustroju svojega telesa. Pri naboru zdravnik ni ničesar ugotovil. d Z glavo v jablano. 14. septembra se je vračala dekla Frančiška Grum domov v Zadvor pri Sostrem na vozu. Hlapec je ravno zavil s ceste na dvorišče, ko pridlrja mimo "nek motociklist. Konj se splaši, voz se prevrne, dekla prileti z glavno ravno v jablano in si prebije črepinjo. Župnik ji je podelil samo sv. olje, pa je izdihnila. Stara je bila 26 let. Hlapec je padel na travo in se mu ni nli pripetilo. Želeti bi bilo, da bi motorji skozi vasi ne dirjali s tako naglico in ko srečajo živino, naj bi nehali z romp-ljanjem, ker tega ne prenese vsak konj. d Velik pUz je malone zajezil Savo pri Zasipa pri Bledu. Podsulo je 27 letnega strojnika, družinskega očeta, Jožefa Re-povža, ki ga, ko to poročamo, še niso dobili. d Ko je obiral orehe. V sredo 16. t. m. se je odpravil 58 letni posestnik v Črno-mošnjicah, Andrejčlč Franc, od doma v četrt ure oddaljeno vas Stopiče, da bi tam na svojem vrtu obral orehe. Zlezel je na drevo in pričel z obiranjem. Naenkrat pa je padel z veje, ne baŠ globoko na tla, tako nesrečno, da ri je zlomil hrbtenico in vsled tega umrl. Pol ure po tem, ko se je odpravil od doma živ in zdrav, so ga pripeljali domov mrtvega . d Skoraj vsake 14 dai čajem« o kakem ponesrečenem rudarju iz Hude jame pri Celju. V četrtek 17. septembra je prijel 23 letni rudar Srme Franc med steno in stroj, ki je zdrobil Srmetu kosti v kolkih. d Levo roko al je zlomil pri obiranja sadja 40 letni Franc Anilovar z Gobjeka pri Litiji. d Domač vol je pritisnil ob drevo Leopolda Zajca, čistilca v papirnici v Medvodah, doma na Virju, v občini Šmartno pod Šmarno goro. Hude poškodbe v prsnem košu. d Ko je padel z voza si je zlomil tilnik posestnik Gradiščnik v Stražencih pri Ptuju. Mrtev. d Čez trebuh Je šel voz 75 letnemu posestniku Francu Rožniku iz Plešivice, občina Brezovica pri Ljubljani. Nevarne poškodbe. d Strela ga je ubila. Ono soboto je šel posestnik v Topolšici pri Šoštanju S. Golt-nik proti večeru v hudem nalivu pred hlev kopat jarek za odtok vode. V tem hipu je udarila strela — naravnost vanj. Nesrečni gospodar je bil na mestu mrtev. d Avto je do smrti povozil 73 letnega delavca Antona Javornika, stanujočega v okolici Vojnika pri Celju. d 102 leti star je umrl te dni v Vuko-varu obrtnik Jožef Oršič. Je bil do zadnjega zdrav in krepak. d Pogled na drugi svet. V Ljubljani so pokopali gospo Marijo Kavčič, roj. Teller. — V Mariboru ie umrl g. Andrej Biebel. — V Ško-ji Loki je odš'a na drugi svet gospa Tončka Okorn, roj. Hafner, soproga posestnika in mizarskega mojstra. — V Ljubljani je na veke zatisnila oči He'ena Gaber-šek. — V mariborski bolnišnici je umrl 15. ropfcmbra zvečer g. Vladimir Ccdi-5' PO DOMOVINI NaM r Franciji, (Crusnes Meti.) Sporočamo žalostno novico, da se Je 15. septembra v našem rudniku smrtno ponesrečil Jože Anto-lov«, doma iz Brežic, star komaj 90 let. Ruda se je podelila od strani in ga pokopala pod seboj, tako da so morali tovariši kose rude na njem razbiti, ker ga drugače niso mogli potegniti izpod nje. Bil je ves zmečkan, vendar že živ. Govoriti seveda ni mogel več, samo to jc potrdil, da ga ne boli preveč. Na poti v bolnišnico je izdihnil. Naj v miru počivat — Isti dan popoldne je zadela malo slovensko kolonijo druga nesreča: Anton Centa si Je zlomil na delu uogo. Želimo mu hitrega okrevanja. — Ker gre, kakor pravijo, v tretje rado, nas Je zadel isti dan Se odpust. Na razglasni deski smo brali, da je odpuščenih 60 delavcev, med njimi trije Slovenci. Naš položaj se zeio hitro slabša. Bodočnost naša je temna. — Smrt zadnje mesece med Slovenci bogato žanje. V Aumetzu sla umrli dve slovenski ženi, Jožefa Kokol, ki zapnSča možu sedem nepreskrbljenih otrok, i« Marija Aškerc, dobro znana ludi našim izseljencem v Nemčiji. V N»ney je umrl za je-liko bivši predsednik Slovenskega društva v Tuc-quegnieux Ljubljančan Franc Kocjan, v Moutiers pa Franc Muhi?. Pa tudi drugih nesreč ne manjka. To minuto slišim, da je danes popoldne konj tako nesrečno udaril 8 letnega Erženovega Stanka, da so ga morali nemudoma odpeljali v bohršnico. — Ce sle se pritoževali pri vem doma zaradi velike suše, smo pa trpeli tu zaradi prevelikega dežja. V avgustu smo imeli komsj Štiri lepe dul. Časopisi so poročali, da je padlo štirikrat toliko dežja, kakor navadno. Videti smo, kako je kmetom na primer pšenica kalila, ko so jo mlatili, ker je ni bilo mogoče posušiti. Sedaj so se začeli malo lepši dnevi. Da hI le tudi drsali in pustili ljudem skopati krompir. V teh težkih in negotovih časih so si namreč skoraj vse naša družine najele polja, ker moževa plača komaj še zadošča za prehrano družine, če je kaj bolj številna. — Prijetno popoldne sta r Tucquegnie«xu pripravili v nedeljo 18. septembra obe naši društvi, domače in ono iz Aumetza, s uspelim pevskim koncertom, kateremu so navrgli še dve veaeli burki. Tikenjčani smo ob tej priliki ponovno začutili svojo sapuflčenosl. Kljub našim vsestranskim prizadevanjem še vedno nimamo slovenskega učitelja, ki bi nam ga bilo tako treba. — Se eno veselo vest vam lahko sporočimo: da je dosegla zbirka za obhajilnl kelih, ki ga mislimo podariti ubogi leseni marinski kapeli, v kateri imamo vsakih 14 dni domačo službo der, župnik v Planini pri Sevnici. — V Gro-suplju je kruta smrt ugrabila 58 letnega g. J. Skubica, načelnega krščanskega moža. — V Sp. Dupljah je preminul 84 letni Štefan Čadež. — V Šoštanju je zaspal v Gospodu višji davčni upravitelj v pokoju g. Josip Fi-ster. — V Novem mestu je zapustil dolino solz pravnik g. Drago Tomšič. — V Ljubljani so pokopali g. Longerja Ludvika, bančnega uradnika v pokoju. — V ljubljanski bolnišnici je preminul 65 letni brezposelni ključavničarski pomočnik škalec Blaž iz Dobrtešnje vasi v Savinjski dolini. — V Ljubljani je umrl Anton Furlan, podurad-nik državnih železnic v pokoju. — Tem in vsem zadnje dni umrlim daj Gospod večni mir, preostale pa to'aži Bog! d Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kužnih izpuščajih, tvorih urejuje narav. »Franz-Josef« grenčica izborno tako važno delovanje prebavit. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otrpel lahko preneso. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trdovinah. d Bolni ljudje vedo posebno ceniti pri slabi prebavi, zaprtju in lenivosti črev učinkovanje dietetika »Planinka«-čaj Bahovec, ki se prideluje iz zdravilnih zelišč slovenskih rlsnij). Dobiva oe v lekarnah. božjo, ie nekaj nad 600 frankov. Kelili bo slovenski narodni dar in bo vanj vgravirane ia ta večne čase potrjeno, da so ga darovali jugoslovanski klavci. Na kratke besede g. župnika Kasleliea so zbrali zanj udeleženci zgornje prireditve kljub pičlemu številu za sedanje čase lep znesek 18g frankov. Bog naj plača vsem darovalcem s svojim blagoslovom) Nepozabni vsgojiteljiei t spomin. (Naklo.) Prav dobro sta poročala »Slovenec« in »Domoljubi o gdčni učiteljici Franici Gromovi, (M prve do zadnje vrstice Je vse resnica. Ta vzorna duša nI poučevala samo v šoli, tudi izven Šole je učila. Na cesti, na paši, na njivi — kjerkoli. Zalo ji je bil dan prekratek in Je morala delati v noč. Gdčni učiteljici Franici Gromovi so bili vsi učenci mili in dragi, bodisi premožnih ali revnih staršev. Ona je svoje učence v resnici ljubila. Pa ludi njeno vzorno življenje je bilo najlepši zgled otrokom. Otroci so Jo imenovali doma le z nežnim priimkom gospodična Franica<. Zelo težko jo bo pogrešali cela fara, odrastli kot otroci. Odšla je tiho in skromno, kot je bila sama skromna in ponižna. Otroci bodo v zahvalo prinašali kite cvetja na gomilo prezgodaj ji umrle mamice, ki Je pokopana v Naklem. Novice. (Preddvor nad Kranjem.) Tudi pri nas smo imeli 12. septembra silovito deževje, kot ga že ni bilo nad 80 let. Vode oo začele teči po njivah in travnikih ler celo v nekatere hi^e. Poleg te Škode Je le za las manjkalo, di ni mlinarju iz Srednje Bele ugrabilo eno, ali celo dvoje mladih življenj. — Se nekaj. Ce greš po Sloveniji okrog, vidiš, da se nedelja, Gospodov dan, marsikje i delom skruni. Kot bi prišel med pogane, se zdi človeku, ne pa med kristjane. 2ivljenje uči. da nedeljsko delo posamezniku ali celim narodom rodi le prekletstvo. Za vse ljudi, od kralja pa do najbolj revnega trpina, velja ukaz: Posvečuj praznik! Pri nas ljudje že na splošno — z malimi izjemami -praznike posvečujejo. In prav Je tako, edino pr»va pot Je to! Brharistična slovesnost (Devica Marija r Polja.) Na drugem mestu čiUte vabilo k evbarističnt slovesnosti, ki se bo vršila pri nas dne 27. septembra popoldne. Farani! Sedaj pokažimo, da smo lu, vsak, prav vsak naj se udeleži te slovesnosti. Ki« bomo sicer v tej zmaterializlranih težkih fasili tolažbe in nov® moči kot v Bvharistiji. Redko nam Je dana priložnost skupne posvetitve, dajmo se vsaj ta dan združiti vsi, kar je nas pod našim zvonom, v skupno počeščenje Najsvetejšega ln v pozabo medsebojnih razprtij, za srečo naŽo in naših dru-žin. In cerkev? Tudi ona želi bolj kot lidaj, danes polnovredne, klene člane. Možje, mladeniči, ludi se izkežimo, da nismo polovičarjl, udeležimo se vsi evharistične procesije. Naj nam bodo v spodbud" možje in mladeniči, ki se udeleže slovesnosti iz sosednjih petih tara. Farani, dajmo tudi zunanjo 6aw našemu evharističnemu Kralju, okrasimo hise, razobesimo zastave, koder gre procesija! Nore orgle. (Vodice.) Po dolgem času se nam je izpolnila Želja, k smo jo gojili skoz po potresu 1895. leta. so zgradili novo, veličastno cerkev, po vojni su napravili nove zvonove, manjkalo pa Je še — °r& • Vsak, ki je videl našo cerkev, jo je občudoval p» pripomnil: »Skoda, da nimate orgel!« Pa je lanss« leto g. župnik sprožil misel na nove. Pobirali možje od hiše do hiše ln danes imamo noveorg , ki res krase naše svetišče. So med največjimi ra najlepšimi daleč naokrog. Marsikomu so v neae J zaigrale solze v očeh, ko je po tolikem času spe čul orgle v naši cerkvi. Slovesno so bile niagu; slovljene v nedeljo 20. septembra pred dese™ • mašo. Popoldne ob dveh pa je g. kanom«• movec razlagal piščali in registre, kar je W do treh, nato pa smo poslušali koncert do pei • Ne da se popisati, kako lepo in veličastno orgle, zlasti pa mons. g. Premrlu, ki Je Pj-1 certu igral nanje. Pel Je domači pevski zDor, je dobro reStl svojo nalogo. Cerkev pa so oKnw naša dekleta kot še nikoli. Orgle Je |*dew'» Jenko iz St. Vida, ki mu gre vse priznanje« » ' izvrstno delo. Naj bi nove orgle dolgo, asm* mnogokrat pele v boljo časL Prenovljen« cerkev. (Podgorje pri Kamniku.) Cerkev sv. Nikolaja v Podgorju pri Kamniku je bila potrebna precejšnjega popravila, Jter se je že dalj daaa poznalo, da se cerkev pogreza, ker je postavljena na mehko plast, ne pa na nižje ležečo skalo. Podgorci so sklenili cerkev ohraniti, naj bodo žrtve že kakršnekoli, samo da si ohranijo častitljivo cerkev iz poznogotske dobe. Letošnjo pomlad so pričeli a podzidavanjem temeljev, ki •rajn že 5 mesecev. Obenem pa so sklenili cerkev ttinaj in znotraj prebeliti. Dela so oddali sosedu zid. mojstru g. Medvedu. Dosedaj je veljalo popravilo 36.000 Din, a mnogo več bi stalo, če ne bi varani tako pridno pomagali. Na rožnivensko nedeljo, t. j. prvo v oktobru bo v Podgorju žegnanje In do takrat bo cerkev dovršena. Službo božjo bo Imel č. g. dekan. Obenem bo romarski shod, saj je Podgorska cerkev sv. Nikolaja bila že od nekdaj božja pol mlinarjev in vodnih delavcev. Zato 4. oktobra vsi v Podgorje na žegnanje! Kuno. (Smrečje nad Vrhniko.) Letino smo dobili še precej dobro. Sicer nam pa deuarja zelo primanjkuje. Kar smo pridelali, ni-aia nobene cene, kar moramo kupiti, je pa oderuško Irajo. — Naši fantje in dekleta so zgradili kapelo na čast Maleri božji. Blagoslovljena bo to nedeljo jb 10 po službi božji v domači cerkvi. K lepi slo-?e6nosti ste vsi povabljeni. — Preselil se je mizarski mojster g. Malavašič od nas v lastno hišo v Podlipi, potem ko se je poročil z g. Ivano Bogataj i'. Zaplaue. Čestitamo I Novice. (Polhov Oradec.) A1i se redko oglašamo v časopisih. Navadno «e piše o Polhovem Gradcu, kadar ie kaka povo-denj. Zadnja, ki ie na mnogih krajih razsajala in naredila občutno škodo, je nam prizanesla, vendar pa imamo tudi pri nas veliko novega. Pretekli mesec je bila otvorjena telefonska postaja. 3. sept. smo obhajali slovesnost blagoslovitve nove motorne brizgalne, ki si jo je nabavilo tukajšnje gasilno druitvo. Blagoslovitev je izvršil g. župnik Štrukelj ob asistenci g. kaplana in g. mons. Zupančiča. Slovesnost je pozdravil tudi zastopnik Jugosl. gas. zveze in žunm zastopnik. Brizgalna je krasno izdelana in dela čast g. Oregorinu iz Vnanjih goric. Preizkušnjo je takoj prestala, ker so imeli gasffci takoj vajo. Bog daj, da bi nova motorna brizgalna nikdar ne stopila v obrambno delo. Prenovitev cerkve. (Ponikve pri Dobrepoljah.) Našo podružnico sv. Florijaua, zidano ravno pred 200 leti, smo zelo okutno prenovili; prcbelili smo vso notranjščino razen starih Irejk na stropu. Ker so bile stare cerkvene klopi, gotovo še iz j.o-četka cerkve, v zelo slabem stanju, smo na pobudo našega g. župnika omislili nove, ka'.ere je zelo okusno izvršil domači mizarski mojster K. škulj. Razume se, da smo imeli s tem ogromne stroške, radi tega bo v nedeljo 27. septembra ob 10 služba božja v Ponikvah, kjer se bodo blagoslovili novi cerkveni sedeži. Vabimo vse, da se v obilnem številu udeleže našega drugega »žegnanja<. Obenem si romarji lahko ogledajo grozen učinek strele, katera Je v hipu spremenila lično vaško kapelico sv. Florjana, katero smo pred dvema letoma popolnoma prenovili, v kup razvalin. Smrtna kosa. (Grosuplje.) Tu je umrl pretekli četrtek ob petih zjutraj g. J. Skubic, železničar v pokoju. Pokojni je bil vseskozi odločen in neomanljiv krščanski mož, dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Pokoja, ki ga je po dolgem, trudapolnem delu zaslužil, ni dolgo užival. Želel je samo to, da bi pred smrtjo še videl svojega sina, ki Je pri oo. cistercijancih v Stični. Nebeški Oče mu je veselo uro naklonil, saj je bila nova maša že 12. Julija t. 1. Vendar pa je bil pokojni že takrat zelo slab. Zapušča ženo, dve hčerki in tri sinove. Naj mu bo Vsemogočni plačnik, težko prizadeti družini pa uaSe iskreno sožalje. — Od nedelje na ponedeljek ponoči pa je umrl g. Ivan Hočevar, tudi vpokojeni železničar. Pokojni je bil že v 84. letu Btarosti. Bolehal Je približno eno leto, prej pa je bil vseskozi izredno krepak. Bil je tudi dolgoletni naročnik »Domoljuba« lil načelen katoličan. Naj počiva v miru t Hudo udar„ciia družina. (Trebnje.) Sirom znano mežnarjevo rodbino je zopet zadela huda nesreča. Nenadoma je umrl Ignacij Sila, ki je bil davkar v Radovljici. Prepeljali so ga z gasilskim avtom v Trebnje, da bo počival pri svojih starlšlh ln bratu. V tej rodbini se je kril res kar udomačil. Oče je bil 20 let slep in je kljub temu dobro Jnežnaril, dokler se ni na glavi močno potolkel, potem ga je zadela kap, 8 let je moral ležati in pitati so ga morali, dokler ga ni 1. 1824 smrt re"ila. Sin Matevž je takoj po začetku vojne prišel v rusko ujetništvo in prebil tam 6 let. Ko je domov prišel, je kar se da pridno delal, dokler tudi njega ni uničila kap v I. 1927. Potem je prišla na vrsto mati, ki je morala celih 6 let prebiti na postelji. Lani je rešila smrt 84-letno ženico trpljenja. Pred leti pa je umrl tudi 84-letni sin Tone, kot nadučitelj v Brusnicah. Preostalim aaše iskreno sožalje. Naj jih tolaži Bogi Novice. (Prečna.) V zadnji številki »Domoljuba« z dne 16. septembra je pomota. Kastrevcu J. v Vel. Bučni vasi ni pogorela hiša do tal, ampak ee je le streha ob-žgala. Ko je ogenj izbruhnil radi vnetja saj v dimniku, so ljudje takoj prihiteli in ogenj pogasili. — 17. septembra popoldne, ko so bili ljudje vsi na polju, so tatovi okradli Megličevo družino v Grob-ljah. Odnesli so skoraj vso obleko in tudi precej denarja, katerega so Megličevi dobili za prodano živino. Za tatovi še ni aledu. Prosvetno delo. (Št. Peter pri Novem mestu.) Po precej dolgem presledku se nam bo predstavil dramatični odsek kat. prosvetnega društva. V nedeljo 27, septembra bo po popoldanski službi božji ob 16 v »Domu« prva predstava: »Crnošolec«. Ker ni bilo že dolgo nobene igre, je razumljivo, da vlada za to igro veliko zanimanje in je zato pričakovati velike udeležbe. Vstopnice se dobijo v pred-prodaji v trgovini gospe Kresove. — Na praznik Kristusa Kralja 25. oktobra se vrši občni zbor kat. prosvetnega društva. V zvezi z občnim zborom bo predavanje g. dr. Ivo Cesnika. — S Šolskim poukom bomo pričeli prve dni oktobra. Do tega časa bo namreč dogotovljeno novo šolsko poslopje, ponot šentpeterske občine in župnije. Zborovanje belokranjskih kmetovalcev. (Metlika.) V nedeljo 20. sept. se je vršilo v Metliki zborovanje kmetovalcev metliškega o kraja, na katerem je predaval tajnik kmetijske družbe, g. Kafol. Udeležba je bila velika, dasiravno ni bil 44 Dedsiina v škatljici za fiigalice. V zapadnem Jelu Berlina je nedavno umrla lastnica neko male trgovine. Ženska je delala ' trgovini dan na dan in si ni privoščila tako rekoč nič, vse njeno življenje je bilo le delo. Po njeni smrti so se na njenem domu takoj začeli oglašati razni dediči. V stanovanju so našli vse polno zabojev, kajti varčna ženska le vse hranila. Dediči so Pa vso to staro šaro zmetali ven na dvorišče. Na dvorišču pa se je pojavil nekega dne poulični pe-Vec> pevca pa je spremljal neki deček. Medtem, ko le mož pel, je fantek brskal po stari šari in pregledal razne škatle in "katlice. Vse so bile pra-*ne. Na tleh pa je ležala ®e škatlica za vžigalice, "eček je odprl tudi to, in B'ej, škatlica je bila polna samih stotakovl — Deček io razodel to skrivnost šo nekemu drugemu dečku ln naenkrat je vedela vsa JISa. kje in kam je trgov-«« spravljala svoj denar, "ooiei so se seveda takoj oglasili in pregle- Mina Boštjanova Roman. Nemško spisal Paul Keller, prevela Marija Kmetova Ali je Lojzeta resnično pregnala iz domače hiše, ali ga je zares s svojo strogostjo spodila na pot zlo-činstva? Ali je on a kriva, da Bernard ni mogel imeti zaupanj« do njie in si ni mogel svoje do smrti žalsotne duše olajšati? Kaj si je pridobila? Ničesar! Kaj je izgubila? Vse! Celo mater. Ko jie prišla Mina domov, jo je hotela pozdraviti, a mati jd je sporočila, da j© noče videti. Ura je tako težko tiktakala, v sobi je bilo temno, mrzlo, dasi je bilo poletje na višku; Kanarček je žvr-golel tiho in žalostno. Pa je hrepenel po svojem prijatelju Tonetu, ki je znal tako živo žvižgati. Kdor ima kako težko delo, bodisi da je umetniško ali življenjsko, bo zmeraj dospel do neke točke, ko si bo ves obupan priznal, da je nfipak začel in ne more več naprej, kakor tudi najboljši plavač dospe do neke mrtve točke, kjer si mora reči, da ne more več naprej, da bo utonil Na taki mrtvi točki je bila ta dan Boštjanova Mina. Da bi se bila mogla razjokati, se iadivjati, kar so druge ženska tako izlaihka storile, bi ji bilo bolje; a solz ni bilo, zledenele so v njej in ji ko mrtvaško mrzla slana padle na srce. Mahoma je prišla mati v sobo. »Kje je Tone?« je rezko vprašala. »V mestu, mati. Vpisala sem ga v šolo in mu preskrbela dobro stanovanje. Lahko smo brez skrbi.« »Ti si brez skrbi — jaz ne! Hočem imeti fanta J spet doma! Mojega sina Lojzeta si mi prepodila; Bernard je umrl. A Toneta zahtevam nazaj! Ti imaš sicer oblast nad gospodarstvom — da ti je ne bi bila nikoli dala! — a nad otroki te oblasti nimaš! Otroci so moji I Njih jlerob j« je gospod učenik-« »Pa pojdite h gospodu učeniku!« je zmedeno dejala Mina. »Sem pravkar namenjena tja. In nato grem k Šobrovki. Zvedeti hočem, kje je Lojze; nobenega glasu ni več o nJem.« »Pojdite, mati, le pojdite!« In mati je šla, šla bolj pokonci ko sicer. Jeza jo je vzravnala. Bolečih oči je zrla Mina skozi okno za njo. Mati gre zdaj po dvoje pojasnil, ki ju je ona že skrbno odmerila zanjo... Zakaj vara mater? Seveda misli, da je močna in da hodi po edino pravi poti. A morda je bila le go-spodstva željna in stroga; zakaj na njeni poti se ne razcvitajo rože; kamor ona stopi, zvene trava. Tako se je k mnogim nasprotujočim silam, ki so se borile zoper Boštjanovo Mina, pridružila še najhujša sovražnica — ona sama,. Mina je težko in počasi stopala navzgor v sobo. Odklenila je železno blagajno in vzela materino pooblastilo iz nje. Ko se bo mati vrnila*, pa ji bo izročila listino, da j|o sežge. Mina se je z listnico vrnila v spodnjo soba Ondi je položila papir na mizo in dala ključe železne blagajne na vrh. Tako je hotela počakaiti matere in ji vse to izročiti. Kaj da bo potem, ni vedela. Tudi glava jo je preveč bolela, da bi mogla jasno misliti in vsa njena duša je bila ko zastrupljena. Prišla jie do mrtve točke. Mislila je, da je VBe narobe naredila, menila je, da se potaplja. Pa je zagledala Jožeta, ki je prihajal skoei dvo- sestanek 4osU razglašen. Številni moije so sprejeli večje število resolucij, ki naj se na merodaj-nem mestu predlože. Posebno so izrazili svoje veselje nad dejstvom, da smo prišli v Dravsko banovino. Med resolucijami je poudarjeno zlasti stališče vinogradnikov, kako naj se podpre vinarstvo. Med drugimi zahtevami je posebno pomembna tisto, ki predlaga, da naj se v vinski trgovini določi ključ, po kaleri se gostilničarju določi, koliko si sme vzeti zaslužka na liter vina. Izražene so tudi druge potrebe našega gospodarstva, posebno potrebe letošnjega leta, ko nas je tako močno prizadela suša. Oblast naj bi dala podporo za nabavo krme in semenskega krompirja. Čeprav je bila Že enkrat zavrnjena prošnja za brezplačen dovoz krme, naj se to iznova skuša doseči. Na zadnje se je določila deputac.jia petih mož, ki naj stopijo do g. bana in mu predložijo naše potrebe. Viaarska zadruga. (Metlika.) Letos je že vkletila 50 hI portugalke. Je prvovrstno blago; kupec, ki jo bo videl in po-kusil je ne bo rad pustil in jo bo raje plačal. — Te dni je tovarnar Stossier montiral in preizkušal hidravlično prešo, ki se nam je lani pokvarila. Upamo, da bo letos dobro delala. Prčša izvaja pritisk 40.000 kg in dela 40 hI vina v 10 urah. — Zadruga je dobila te dni iz Dravelj od g. Pirca dva soda po 80 hI vsebine. To vam je posoda, dosti velika za človeško stanovanje! Kako udobno bo šele vinu. — Grozdje bo zadruga sprejemala samo od Članov, kateri ga more vsak član na delež pripeljati 1500 kg. Sprejemala bo od določenega dneva trgatve, po sedanji določbi od 1. oktobra dalje. Naše grozdje na ljubljanskem trgu. (Iz Bele Krajine.) V Ljubljani se prodaja pod imenom belokranjskega grozdja vsakovrstna zanikrnost, ki ni nikdar Bele Krajine videla, ali pa le mimogrede, ko so kamenjske babnice tisto v Ljubljano skozi Belo Krajino peljale. Zrastla je tista šmarnica in izabela na hrvaški strani Kolpe, v Kamanju. Zraven pa so namešali nekaj res belokranjskega grozdja, ki je bilo nakradeno po naših vinogradih, iako da so jim zdi, da ima njihovo grozdje pravico do naziva »belokranjsko grozdje«. — Opozarjamo na to radi tega, da ne bo kdo našega vina sodil po tistem lažnjivem blagu. Pravni nasveti Skrajšani rok. T. A. St. J. Pri naboru so vam rekli, da vložite prošnjo za skrajšani rok, potem ko bo vaš brat M. odslužil polni rok. Brat Jc pred odslužitvijo polnega roka umrl. Ali vam kaže sedaj prositi za skrajšani rok? — Ker poleg še enega brata ni tudi brat M. odslužil polnega roka, vi nimate po postavi pravice do skrajšanega roka. Zato prošnja ne bo uspešna. Le sposobni služijo vojake. F. M. V. Za nesposobnega so vas spoznali pri naboru, pa mislite, da ste dovolj sposobni ln bi šli radi k vojakom, da prej odslužite. Ali je to mogoče? — Ne, ker vojake služijo le tisti mladeniči, ki jih naborna komisija spozna za sposobne. Vojni ca. F. T. K. Služili ste vojake v avstro-ogrski in tudi v naši armadi. Pozneje ste se pa čutili bolnega in ste se javili naborni komisiji, ki vas je po pregledu za stalno odvrnila. Ali ste dolžni plačati vojnico. — Ce vas je komisija spoznala za nesposobnega za vojaško službo, boste morali plačevati vojnico, ne giede na to, da ste aktivno služili vojake. Pritožba ne bo uspela, če ste nesposobni. Invalid. P. J. D. Govoričenje vašega nasprotnika, da vas bo spravil ob pokojnino je prazno in se nanj nikar ne ozirajte. Ce vas žali, ga lahko »ožite pri sodišču. Ce žena kupi zemljišče, se vam ni bati znižanja pokojnine, razen doklade za ženo, če jo prejemate. Vstop v državno službo pred odsluiitivijo vojaške službe. 2. F. K. Potrjeni ste bili za 9 mesecev. Ste edini sin in hranilec svoje matere. Prosili bi radi za državno službo in vprašate, če jo boste dobili, ako ne odslužite vojaščine. — postava določa, da more biti prosilec sprejet v državno službo, če je poleg izpolnjenih drugih pogojev po dovršenem '21 .letu starosti odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen, če je bil po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot edini hra-nitelj ali kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru. Ce še niste oproščeni vojaške službe, prosite najprej za oprostitev in če jo dosežete, ne bo nobene ovire za vstop v državno službo. Srednje kmetijske šole. D. A. D. Kje imamo srednjo kmetijsko šolo? Kakšni so pogoji za sprejem itd. — Srednje kmetijske šole imamo v Kri- ževcih, v Valjevu In v Bukovem, dočim imamo nižje kmetijske šole na Grmu, v 8t. Juriju v Mariboru in v Skofji Loki (mlekarsko). Za ostale informacije se pa obrnite na ravnateljstvo dotično šole, kamor mislite poslati sina. Nagrada za najdbo. T. M. V. Koliko nagrade sme najditelj zahtevati od najdene vsote? — Lastnik izgubljene stvari mora na zahtevo najditelju plačati deset od s|o obče vrednosti kot najdnino. Ako je po tem preračunu nagrada dosegla vsoto pelsto Din se more od presežka zahtevati le po pet od sto najdnine. Ako je najditelj najdbo pravilno razglasil (potom županstva, policije itd.) in tekom enega leta lastnik stvari ne zahteva nazaj, dobi najditelj pravico stvar rabiti. Ce se lastnik pozneje javi, mu mora najditelj najdeno stvar po odbitku stroškov in nagrade vrniti, šele po zastaranju, t. j. po treh letih, pridobi najditelj lastninsko pravico. Koliko zla v družini, državi in na svetu sploh, se mora pripisati nervozni, ki ni treba, da se sama po sebi povečuje v našem času naglice in nemira, ko je tempo in zopet tempo nujno edini adut. K temu še srčne motnje in bolezni, ki iteviiično že presegajo tuberkulozo. Važen je razen načina življenja seveda način prehrane. N. pr. kava radi vsebine koieina, za mnoge ni tako nedolžna pijači, kot morda mislite. Zajamčeno neškodljiva srcu, živcem in ledvicam, brez kvarnega vpliva na globoko življenjski moči tako potrebno spanje, je sanso koieina prosta kava — kava Hag. Ta iz-borna, prava kava ustreza vsem Vašim željam glede užitka. Vas osvežuje vendar t absolutno zdravi obliki. Poskušajte kavo Hag zvečer, spali boste izvrstno, a zjutraj boste osveženi in po-življenL Ako nemirno spite, če pijete kavo, potem poizkusite rabiti koieina prosto kavo Hag, ki Vam bo gotovo dopuščala mirno in globoko spanje. Prava kava prve kvalitete je kava Hag. Ona varuje Vaše srce in Vaše živca, kavi, uiti zvečer, ob nobeni uri, od nikogar, bodisi zdrav ali bolan, otrok ali starček, odkar imamo kavo Hag. Prava izborna kava svetoonega glasu, katero radi njenega vzorno dobrega okusa in popolne neškodljivosti, pijejo milijoni ljudi — je kava Hag. Njen pomen za narodno zdravje, je pismeno priznalo 27.000 zdravnikov. dali vse škatle in škal-ljice in so res našli več tisoč mark, ki jih je skrivala ženska pred tatovi v škatlica za vžigalice. Kanarčki in radio. T Baltiniore živi tičar Geo. F. Cooper, ki se peča predvsem z vzgojo kanarčkov. Ta posel opravlja že nad 50 let in mora lastnosti kanarčkov že poznati. Ta mož svetuje vsem ljubiteljem kanarčkov tole: Ce vaš kanarček le bolj tiho poje kakor je pet, ali pa če sploh neha peti, potem » podlež, ki je vlomil v našo cerkev, je bil moj brat Lojze! V prisilno delavnico ga bodo dali. Ga že imajo! Srečen tisti, ki more iti iz te hiše! Jože je sedel globoko sklonjen in se je z rokami drgnil po kolenih. »Saj že vse vem, Mina,« je komaj izrekel, tako ga je dušilo, »sem slišal in tudi v časopisu bral.« »Pa — pa še hočeš ostati pri nas?« Vstal je. Od notranje vzburjenosti je ves drgetal; ni mu bilo dano, da bi se bil znal potajiti. Glas se mu je trgal in s težavo je izustil: »Mina, vas, otroke sem imel zmeraj tako rad, kot bi bili moji. Zdaj ne grem stran, naredi, kar hočeš, Mina — odpovedal sem in ti praviš, da je odpoved resna zadeva in da kdor hoče iti stran, naj tudi gre! A jaz ne grem! Ven me vrzi, Mina; pa bom le ostal!« Preden je mogla Mina kaj odgovoriti, je Jože odšel in močno zaloputnil z vrati. — Mina je počasi vstala in poklicala Jožeta, Težko je bilo spraviti tega tako vzburjenega človeka spet v sobo nazaj. Mina je obstala pred gospodarnik««!. Tiho je rekla: »Torej, Jože, ti ostaneš! Ne morem prevzeti odgovornosti za to; vse, kar prevzamem jaz, mi spodleti. Čudim se pa, Jože, da je na tem «trašnem svetu še kak tak poštenjak, kakršen si ti. Zdaj pa mi moraš v neki težki zadevi svetovati.« Nemo je stal pred njo. Le oči so vprašaje zrle vanjo. Mina je pokazala na mizo, na papir in ključe in dejala: »To je moje pooblastilo, tu je ključ k denarju in listinam ln vse to bom nocoj vrnila materi. Spet bo ona vse vodila.« Jože je strmel dolgo v Mino. Nato je rekel; »Kai ai znorela?« Slabi »obje i Kadi« tKmmmmm^mmmmmmmmmmmmM'Program R«dio-Ljubifana od 24. do 1. septembra kvarijo najlepši obraz. Neprijelen duh ust je zoprn. Vsak delavnih 1215 10« n Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče vesti 1 13m £ ~ ?'.4 f„Done,vne Chlorodontjaste. Zobje dobijo krasen sijaj skinc .kT kvintet - dni™?',- Sa'°n-r unnrflhn ru—. T. . ____\,aa, uiievne , Chlorodont, Maribor. 57 Preklic Preklicujem in obžalujem kol neresnične ža- evangelijev. — 20 Kmeiski upori. — 20.30 Prenos Ijivke in govorice, ki sem jih raznašal o gospej iz Zagreba. — Sreda. 30. septembra: Opoldanski Vrhovnik iz Bakovnika ter se zahvaljujem njej in program odpade. — 19.30 Literarna ura: Levsti- ( Vrhovniku, da sta odstopila od tožbe. Sever Avgust, klepar, Mlaka pri Kamniku. Ljubljana, 16. septembra 1931. ŠIVILJE POZOR! Jesenski krojni tečaji za prikrojevanje dam-litih oblek se pričenjajo. Oglasite se pravočasno pri strok, izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja: Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/1. luproti magistrata. — Kroji po meri i kova satira. — 20 Prvi velemojstrski šahovski brzoturnir v radiu. Sodelujejo mednarodni šahovski mojstri: svetovni prvak dr. Aljehin, nemški prvak Niemoovič, dr. Tartakover in jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar, KOŽE vseh vrst divjačine kupuje stalno in prodaja čvrste podplat« — usnje po ugodni ceni. Zdravii, Ljubljana, Florijanska ulica 9. dame (mehke Metine), za gospode (trde Alinej: PMmi);i"K:nPo:VUUtanedrgUodVbae 'fz'Na'r.'gtd! Pnstno «a»o v originalnem modro-zelenem omotu Petek, 25. sept, 19.30 Vegeterijanska prehran -z napisom Chlorodonf. Dobiva »e povsod. - Po- 20.00 Poročilo o šah. turnirju na Bledu - 20.30 ^""OL, "S* "skov,D° <0"K>t Be »lepiti) Prenos iz Belgrada: Violinski koncert g. Soukolv dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za Istvan iz Budimpešte. — 21.30 Prenos iz Zatfreba večkratno uporabo. Tvornice Zlaiorog, Oddelek in Belgrada: Pevski koncert ge. Zlate Gjimgjenac- Gavella, — 22.15 Orgle sol o, prolesor Toinc, — Sobota, 26. sept. 18.30 Plošče. — 19.00 Ustroj materije. — 19.30 Poročilo o šah turnirju na Bledu. — 20.00 Prenos iz Zagreba: operi »Cavaleria Rusti-cana. in »Bajazzo«. — Nedelja, 27. sept.: 9 30 Preno« cerkvene glasbe. — 10.00 Versko predavanje. — 10.30 Spravljanje sadja. — 11.00 Salonski kvintet. — 12 čas, vesti, plošče. — 15.30 Dekliška ura. — 16 Pevski kvartet »Glasbene Matice«, i — 17.15 Anton Medved »Duše v ricsh« (Ljudski : oder). — 20 Duetni večer: gdč. Udovič in g. Ivelja. j — 20.45 Koncert Radio-kvarteta. — 21,45 Dnevne vesti. — 22 Salonski kvintet. — Ponedeljek, 28. septembra: 11.30 Mladinska akademija v pro-j slavo 100 letnice Levstikovega rojstva. — 19.30 I Polipeptidi. — 20 Večer salonskega kvinteta. Torek, 29. septembra: 19.30 Etika in sociologija TOVARNA KONFEKCIJE STERMECKI Celje št H Obleke krila po zelo nizkih cenah 1 Zahtevajte bresplalni, ilustrirali ceniki I SUHE OOBE kupujem po najvišjih cenah | | Tvrdka J. KUSLAft - Kranj I 45 dosežejo 200 do 250 let, •Ion 150 do 200 let, krap 100 do 150, orel labod in krokar po 100, nosorog In lev po 60, papiga 50 do «0, velblod 50, Ščuka 40 io 50, jastreb 40, bik in jelen po 30, osel 25 do 30. konj 25, liSček 25, ščin-kavec 20 do 25, praiič 20, »o! 18 do 20. pes in mačku po 18, slavček in Skr-janček po 16, lisica in ko-»opljiSica po 15, ovca in tiba gologlavka (abramig Broma) po 12, mu.-in, či-tek, koza, vrabec, kokoš [" linj (ali: ruska) po 10, »one 8, zajec, veverica in Pajek 7, čebela 1 leto. Nova verska sekta. V Debrecinu na Ogrskem, «|or je domovina svetovno-aianih debrecinskih klo-"asic in papricirane slavne, je neko dekle ustanovilo versko sekto (v Debrecinu živo sicer ako-'«! sami protestanti). Pra-« namreč, da v svetem mmu ne stoji nikjer zapisano, da moramo vedno i J" Pokoro, ampak da f "olje, če smo veseli in ™ se smejemo, tudi če »'mamo vzroka za smeh. «ekta mm baje že precej W»ta8ev, zaenkrat pa je J»llelja postavila vse čla-»e nove sekte pod poli-«18110 nadzorstvo. Dolgo mu je dopovedovala, obsojala je samo sebe in da je veliko zagrešila; povedala mu je, kakšno je zdaj njeno razmerje z materjo in da j' bo vrnila pooblastilo in ključ, čim se povrne iz vasi. Tedaj je mogočni Jože, ki je bil vendar še močnejši ko Mina, robato odrinil deklč, vzel listino in ključ, dal oboje v žep in rekel: »Tole ti bom vrnil, kadar se boš spet spametovala! Rad bi videl, ali more Boitiarcv Ljuba mati, pozdravljam Vas. Zdrav sem. Nikari ne skrbite zame.« In pripiši še pn- srčne pozdrave. Daj, stori tako, ljubi Lojze; to bo dobro delo! Če boš kdaj kaj potreboval ln Ti je dovoljeno imeti, pa piši meni na naslov gospoda učenika. Poslala Ti bom vse, karkoli Ti je dovoljeno. Tudi obiskala Te bom, ako želiš, ali bosta prišla Tone in Jože. Sporoči mi, kako misliš glede tega. Jutri pa, ko bo obravnava, bodi pogumen, ljubi Lojze, priznaj resnico, to bo v Tvojo korist! Ne obupaj! Doma bomo prav pridno delali, da boš dobil lepo dedščino in boš mogel začeti čisto na novo in »rečno živeti- In vse bo šo dobro. Pozdravlja Te Tvoja sestra Mina. Na to pismo Mina ni prejela nobenega odgovora. A kmalu po obravnavi je prišlo pismo z Lojzetovo pisavo in je bilo naslovljeno na mater. Mina ga je prestregla in odprla. Lojze je pisal materi, da je v ječi, ker jo skupno s Šobrovim Matijcem vlomil v loško cerkev. A da je tega kriva samo Mina, ki mu ni ničesar privoščila. Obiska pa nobenega ne mara. Le mati naj pridejo in prinesejo, kar kaže prinesti. To pismo je Mina pokazala Jožetu, kakor mu je bila tudi pokazala svoje pismo za Lojzeta. Jože je pismo dvakrat počasi prebral in ga.na to na drobne kosce raztrgal. »Kaj pa delaš, Jože?« Mirno je odvrnil: »Kaj pa naj s takim zanikrnim zmazkom? čudim se, da ga nisi sama koj raztrgala. Mina, ti si zmeraj bolj slabotna!« »Res,« je rekla; »a mater bi rad videl. To je njegova pravica.« »Zdravnika vprašaji« je zagodrnjal Jože in odšel. Mina je- zdravniku, ki je zdravil mater, vse povedala. Povedala mu je tudi, kaj je ona pisala in kaj Lojze in še to, da je Jože raztrgal pismo. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Usnjarskega vajenca pridnega in poštenega snrejme s hrano in stanovanjem. — Naslov v oilasnem oddelku Domoljuba pod št. 10471. Učenkam pletilism brezplačni pouk, 8e si nabavile od nas ple-tilni stroj! „Tchna" družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Sito drevje saditev. Imam na razpolago večjo množino visoko, srednje in nizko debelnih sadik: jabolka. hruške, črešnje. češplie, višme, breskve, ribezen, marel ce, neš-plje. marabele in orehe. Z oddajo pričnem 10. oktobra. Alojzij Podou-nikar, v Brezji p. Dobrova pri Ljubljani. hsestvo proste roke. Hiša sredi vasi, le par metrov od ceste, |>red h so lep prostor. Pripravno za vsako trgovino. - Naslov: Franc Naglič, Boaljiva Loka 4, p. Osilnica ob Kolpi. Rsvašhep vajenca spreme Joža Knez, Vižmarje nad Ljubljano bre/. medu kuiiim. Jernej Suhadolc, Brezje, Dobrova pri Ljubljani. Ford-autobus dobro ohranjen, prenovljen, s 14 sedeži se po izredno nizki ceni proda. Poiz>e se pri Eupnem uradu Sv. Lovrenc na Pohorju. Pehovsbi vajenec se sprejme. Pogoji: sin poštenih staršev, veselje za pekovsko obrt, učna doba 3 leta in pol z vso brezplačno oskrbo v hiši. Naslov pove upravništvo Domoljuba pod štev. 11.157 Zobotrebce kup,tdka Muc Coloniale, Volni-kov trg, Ljubi ana. Msil gozdni, kupuje "•»H tvrdka Muc Coloniale, Vodnikov trg, L-ubljana. Melo posestvo njiva pri Turjaku ob glavni cesti; naprodaj za Din 15.00 -.F. Rus. Moste, Pokopališka ul. 4 Ca_.il nilntilnica po-»GpGIj ceni naprodaj; deleijo kupim, Alojz Kregar, štepanjavas SOB dinarjev teden-sho Dlačamo ls°l°m osebam s številnimi poznanstvi. - Perssons, Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovori Kupim gepelj dobro ohranjen. Gašper Švigelj, Dole 6, p. Borovnica. Hrojačkega vajenca sprejme takoj Daniel Tomšič, Z«. Šiška 144 VaienliA dobro vz&°je-■ Ojsiina tasesprejme za šteparico na deželo k dobremu mojstru, iudi i vso oskrbo v hiši Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 11.154. IHi iščemo Vas, Vi pa zopet nas' Vi iščete stalno, dobro plačano zaposlenje, mi pa zopet posebno agiine in zanesljive muči za domača dela, za potovanje, za vodstvo podružnic itd Marljiv m osebam se nudi prilika za brezskrbno bodočnost. — če vorašanju prnožte znamko, dobite izčrpne informacije pri tvrdki Berenyi, Osijek. Vajenca sienili staršev za kleparsko oort sprejmem, - Konrad Goru-pič klepar, Novo mesto-Kandija Mizarskega učenca krščanskih kmečkih staršev sprejme Jože Erjavec, Sr. Gameljne št. 17, Št. Vid nad Ljubljano. Hrana in stanovanje pri mojstru. Vsem onim, ^h"« lepo fotografi io, katero bi z vesel leni podarili svojim dragim, naj ne bo pot predolga ne pre-grda na Brezovico k fotografu Pavlovčiču ali v njegovo podružnico v Domžale poleg kolodvora. k er bodo z najboljšim postreženi. Proda se hiše in pripadaločih gospodarskih poslopij ter zemljišča: njiv 1'8515 ha, travnikov 1'9682 ha, vrta 4 10 a, gozda 2'6860 ha. Preživi *e lahko 5 glav goveje živine. Cena po dogovoru. Več se poizve pri Ignaciju Debeljaku, posestniku. Hotovlja 19, p. Poljane nad Skofjo Loko. za kotaško-orodno obrt. 11 do 15 let starega sprejmem. — Hrana in stanovanje v hiši. Drugo po dogovoru. Josip Oktirn. Spodnja Sorica Podrošt p. Sorica. Sprejme se šiužbinori- proslo, pobožno kmečko dekle v starosti 27 do 35 let, ki bi io veselilo naučiti se kuhati in opravljali vsa dela v hiši. — Ponudbe na upravo »l)omoljuba< pod »Stalna služba." štev. 10 947. Vaienca Preselitev! Pisarna FRANCOSKE LINIJE (F8ENCH LINE) zastopnik Ivan Kraker Ljubljana se preseli dne 1. oktobra f. 1. iz Kolodvorske ulice 3) na Masarykovo cesto 14, nasproti izhoda glavnega kolodvora. "F »Kako to, da ste dali samo enega izmed dvojčkov fotografirati?« »Tako sta si podoibna, da se nam je škoda zdelo slikati oba in denar izdajati po ne potrebnem.<; Hranilnica in posojilnica registrovana zadruga e neomejeno zavezo v KAMNIKU šutna št. 22 (lastna hiša) blizu postaje Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Vse davko plačuje hranilnica sama. Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog. Da]e posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Otvarja tokoče račune itd. Gospa: »Čemu pa toliko ploskate tej pevki, saj je dosti slabo pela.« Gospodična: »Vem. Ampak obleka, katero ima na sebi, mi je všeč, zato bi p še enkrat rada videla.« n Prosvetno društvo na Vrhniki. Naznanjamo vsem članom in Članicam, da se vrši sv. maša za-dušnlca za basovske žrtve v nedeljo, dne 27. sei>. tembra, ob 8 zjutraj. Obenem pozivamo tudt vso širšo javnost, da počaste ta spomin z obilno ude* ležbo pri sv. maši. Izdajatelj: Dr. Frane Kulovec. Uredniki Joie Košiček. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce«. Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobra pri tvrdki H. SUTTNER Liubljana 1 Prešernova ulica St. 4 Razpošilja se na vss kraio Europe. Amerike, Afrike, Azije ia Avstralije. Lastna protokoliran« tovarna ur v Švici, Ure v vseh cenah od Din 44 —■ naprej St. 120 Kovinasti anker ura Din 44' s sekundnim kazal-cem Din 78'— Št. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94"-. St. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49—, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 Frani m Mirila MaiaiiaSii - Vrtam strojno pletenje in trgovina z mešanim blagom priporoča svolo veliko zalogo pletenin lastnega izdelka, kakor: maje, različne jopice za ženske ia moške, plete, ženska krila, čepice in nogavic« ter veliko zalogo ravnokar došlega zimskega blaga, dalje veliko izbero porcelana, steklene posode, šip in železnine, vse po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna. »Naš Vinko bo pa res cel umetnik, prav vse ti zna,« je hvalila soseda svojega nadebudnega sinčka. »Verjetno, da je. Včeraj je pri nas mleko spil, nato je pa na prag in v vežo narisail mačje kremplje.« * • Martin: »Zdi se mi, da niste poseben ljubitelj glasbe, čeravno imate štiri muzi-kalične hčere.« Miha: »Če bi vi imeli štiri muzikalične hčere, bi tudi ne bili.« IZJAVA. Podpisani Mišica Janez, pos. Talčji vrb št. 9, izjavim, da ni res, kar sem govoril o bolezni Grakek Antona, pos. iz Otovca št. 7 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnih sodnih postopkov. Janez Mišica, Talčji vrh, 13. sept. 1931. Dorica: »Teta, ata so rekli, da ni nobene take ženske več na svetu, kot ste vi.« Teta: »Zelo lepo, da tako govori o meni.« Dorica: »Oče so rekli: To je dobro, da ni nobene take več na svetu.« BRINJE prvovrstno blago, dobite zopet pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta št. 67 (nasproti mitnice). Gost se je čmemo oziral po restavraciji, končno je pozval natakarja: »Ali ne bo že v kratkem 25 let, odkar obstoja ta restavracija?« »Da, tako je,« je odvrnil natakar. »No, potem bo pa primerno, ako za ta dogodek izmenjate namizne prte, čas bi «• bil, po petindvajsetih letih.«