Poštnina plačana v gotovini Leto XL — Štev. 3/ V Ljubljani, 31. julija 1955. CENA IZVODU 10 DIN I Izdaja časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. lili NOVI SVETOVNI PRVAKI MOŠKI Posamezno: F-l: Holzbauer Siegfried (Z. Nem.) C-l: Ji-rasek Vladimir (ČSR) C-2: Ne ven Claude - Pariš Roger (Fr) Ekipno: F-l,: Zahodna Nemčija C-l: CSR C-2: CSR ZENSKE Posamezno: F-l: Bissinger Rosemarie (Z. Nem.) Ekipno: F-l: Vzhodna Nemčija Svefovno prvenstvo v kaiok-slalomu MEŠANO Posamezno: C-2: Martanova Dana - Pečka (CSR) llija na 3-, Zadel pa na 5. mestu - Holzbauer (Zah. Nemčija) novi svetovni prvak v najzanimivejši disciplini - Tekmovalci Vzhodne Nemčije in ČSR so imeli največ uspeha Tacen, 31. julija. Danes je bilo v Tacnu zaključeno IV. svetovno prvenstvo v kajak-slalomu, na katerem je sodelovalo 14 držav: Avstrija, Velika Britanija, Švica, CSR, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Belgija, Švedska, Luksemburg, Saar, Francija, Danska, Italija in Jugoslavija. Prireditev ki je bila na Savi pri Tacnu, je bila včeraj in posebno danes lepo obiskana, saj se je na bregovih Save zbralo nad 15.009 gledalcev, navdušenih nad smelo vožnjo tekmovalcev, ki so se borili za naj višje naslove. Tekme so si od našilt najvidnejših predstavnikov ogledala predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj, predsednik MLO Ljubljana dr. Marjan Dermastja, član Izvršnega sveta LRS Boris Kocjančič, sekretar tajništva za notranje zadeve LRS Mitja Ribičič, predsednik ZŠS Leopold Krese, književnik Miroslav Krleža in drugi. Naši tekmovalci so dosegli v disciplini F-l lep uspeh, saj si je llija priboril 3. mesto in s tem bronasto medaljo. Tudi naš drugi predstavnik Zadel ni zatajil, saj je 5. na svetu, kar ni majhen uspeh. Letos sicer ni ponovil uspeha iz Merana pred dvema letoma, kjer je bil drugi, vendar je v tako hudi konkurenci ta uvrstitev zanj dober uspeh. Ostala tekmovalca Hlavaček in Svet sta se valeč Dalibor Hlavaček. To je še bolj ogrelo gledalce, ki so pričeli navdušeno navijali. Z velikim navdušenjem so pozdravili Hnšega tekmovalca, če je prevozil ovi-ro brez napake. V prvem delu je Hlavaček vozil res dobro, vendar je kasneje nabral nekaj kazenskih točk, tako da se je za danes uvrstil na 12. mesto. Eden od favoritov letošnjega svetovnega prvenstva, Mannfred Vogt ia Zahodne Nemčije, je s svojo vožnjo dokazal, da ni zaman veljal za kandidata za cajvišji naslov. Pokazal je, kako vozijo mojstri. Vendar se je uvrstil šele na 10. mesto. Avstrijski tekmovalec, ki mu je sledil, je kazal v zgornjem del prav tako smelo vožjno, vendar je pozneje popustil. Pred tekmovanjem so bili Švicarji mnenja, da se bo njihov tekmovalec Zimmermann uvrstil bolje kot Duffek, vendar mu z njegovo svojevrstno tehniko ni uspelo doseči več kot 21. mesto. Marsikateri tekmovalec se je moral takole okopati . . Švicar Duffek Milo je bil v včerajšnji vožnji najboljši, danes pa je v končnem plasmaju zasedel odlično drugo mesto za Nemcem Holzbauerjem. uvrstila na 14. oziroma 17. mesto. « Tekmovanje ekip je bilo letos prvič po novem sistemu. Prej so za to disciplino upoštevali kar čase, dosežene pri posameznikih, lani pa je bilo na kongresu ICF sfklenjeno, da morajo sedaj star-tati po 3 tekmovalci naenkrat iu se ta vožnja ocenjuje za naslov ekipnega prvaka. Jugoslavija se je letos, kot doslej že dvakrat, uvrstila na 4. mesto. Vendar moramo pripomniti, da bi naša reprez entanca po starem ocenjevanju dosegla drugo mesto takoj za ČSR. Naslov svetovnega prvaka v najzanimivejši disciplini je osvojil tekmovalec Zahodne Nemčije Holzbauer. Že prvi dan je pokazal, da je dober vozač, saj je dosegel 2. mesto, danes pa je ta uspeh še popravil in osvojil zasluženo naslov novega svetovnega prvaka. . ■ Največ uspeha na letošnjem svetovnem prvenstvu so imeli tekmovalci ČSR in Vzhodne Nemčije. Dosegli so največ vidnih mest, preseneča pa posebno uspeli Vzhodne Nemčije, ki doslej ni pomeni a veliko. Tacen, 30. julija. — 2e za prvi dan tekmovanj za svetovno prvenstvo v kajak-slalomu je vladalo precejšnje zanimanje, saj se je zbralo na bregovih Save nekaj tisoč gledalcev, ki so bili priče prvim zagrizenim borbam za najvišje naslove v tej panogi. Točno ob 9. uri so prve startale ženske v disciplini F-l (enosedežni kajak). Nastopilo je 20 tekmovalk, na cilj pa jih je prišlo le 11. Vozile so na isti progi kot kasneje moški," le da jim ni bilo treba skozi oviri štev. 3 itn 11. Dejstvo, da je skoraj 50 odst. tekmovalk odstopilo, kaže, da je bila proga za ženske morda malo pretežka. Kot je bilo pričakovati, so posegle najresneje v borbo za prvo mesto tekmovalke Vzhodne Nemčije, ki so osvojile 1., 2. in 8. mesto. Zmagovalka Eva Sotzkorn, ki je v Meranu dosegla 2. mesto, je danes dosegla še večji uspeh, saj je zmagala v pre- Ljubljana, 29. julija. — Z današnjo otvoritveno slovesnostjo se je pričelo IV. svetovno prvenstvo v kajak-slalomu. Tekmovalci 14 držav so se po povorki Po ljubljanskih ulicah zbrali pred Narodnim domom na Cankarjevi cesti. Sprevod je navdušeno pozdravljalo več tisoč Ljub-Uančanov. Države so bile razvrščene takole: Belgija, CSR, Danska, Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Francija, Ve-lika Britanija, Luksemburg, Avstrija, Saar, Švica, Švedska Jugoslavija. Pred rePrezenfcancami je šla godba LM in funkcionarji prvenstva. tribuni pred Narodnim domom so Se zbraii med drugim predsednik Svetovne kajakaške zveze g. dr. Karl Popel, Predsednik tekmovalnega odbora g. Char-es de Ceoquereaumont, vodje ekip ter delegati držav za kongres ICF, ki bo po svetovnem prvenstvu v Ljubljani na Magistratu. Od zastopnikov naše oblasti so cej hudi konkurenci. Favoritinja Fritzi Schwingl (Avstrija) se je morala zadovoljiti šele s 5. mestom. Dobro so se odrezale na današnji tekmi še češke tekmovalke, od katerih sita se prvi dve uvrstili na 3. oziroma 4. mesto. ILIJA NAJBOLJŠI OD NAŠIH Takoj za ženskami so startali moški tekmovalci v is-ti disciplini. Že tretji, ki je starta! v tej skupini, Milo Duffek (Švica), je dvignil na noge številne gledalce. Pokazal je mojstrsko vožnjo in je bil prav gotovo marsikateri tekmovalec mnenja, da ga bo težko premagati. Češkega emigranta, ki že dalj časa živi v Švici, na današnji tekmi res ni uspel nihče premagati. Zmagal je z naskokom 10 sek. Takoj za njim je startal češki tekmovalec Jan Para, ki je veljal kot slovesnosti prisostvovali podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj, sekretar MK ZKS Ljubljane Janez Vipotnik, predsednik MLO Ljubljane dr. Marjan Dermastja, predsednik Zveze športov Slovenije Leopold Krese in drugi. Slovesnost je otvoril predsednik Brodarske zveze Slovenije Aleš Jelenc, zbrane pa sta pozdravila predsednik Brodarske zveze Jugoslavije Miroslav Dragustin in v imenu mesta MLO Ljubljana Janez Rožmane. Slovesno pa je otvoril pričetek IV. svetovnega prvenstva predsednik Svetovne kajakaške zveze g. dr. Karl Popel. V svojem govoru je poudaril, da so se na tej veliki športni prireditvi zbrali tekmovalci različnih političnih in gospodarskih sistemov, vendar jih bo združila ideja za trajni mir. V upanju, da bodo tekme potekale v pravem športnem duhu, je proglasil slovesni začetek IV. svetovnega prvenstva v kajak-slalomu. kandidat za boljše mesto. Vendar je če ee-kaj metrov potem, ko je zapustil zatroe-nico, padel in je moral odstopiitL Naslednji tekmovalec je bil n&jmlaj# Francoz Beraerias, ki je nada francoskih kajak a še v. Prvi del proge je prevozil prav lepo, vendar je moral kasneje odstopiti. Značilno za današnjo progo je bilo te, da je bila voda precej visoko ia seveda temu primerno deroča. Vrata štev. 3 so bila postavljena na tako težkem mestu, da se gledalci že po tem, kako tekmovalec vosi skozi to oviro lahko ocenili sposobnosti vozača. Marsikateri tekmovalec »e je moral prav pri teh vratih okopati. S startno številko 36 je privozil po razpenjenih valovih prvi jugoslovanski tekmo- Horvatova (Ljubljana) je osvojila 2 drugi mesti (na 100 m prosto in 100 m metuljček) Umestili ilniitii prienslu Mladinsko prvenstvo Slovenije v plavanju Vrhnika, 31. julija. Od petka do danes je bilo na Vrhniki mladinsko prvenstvo Slovenije plavanju, ki se. ga je udeležilo " klubov, in sicer Triglav (Kra nj), ŽPK Ljubljana, Ilirija. (Ljubljana), Kamnik, Prešeren (Radovljica), Branik (Maribor) in prvikrat smo srečali na prvenstv n novoustanovljeni klub .Celulozo iz Krškega. Letošnje prvens tvo Slovenije v plavanju je v primerjavi z lanskim pokazalo viden napredek mladih slovenskih plavalcev, kar nam ponovno potrjuje dejstvo, da plavanje v Sloveniji vendarle napreduje. V cravvlu pri mladincih je biil Pirc ?e vedno, vsaj na daljših progah, ®rez konkurence, medtem ko mu je J, sprintu resno ogrozil prvo mesto Mariborčan Kocmur. Med craWlisti Je prijetno presenetil komaj 13-let- ni pionir iz Kranja Brinovec, ki je zasedel 2. mesto na 1000 in 4. mesto na 400 m cratvl. V prsnem klasičnem slogu je Pelc potrdil, da je trenutno najboljši slovenski prsač in mu Zrimšek ni mogel ogroziti prve- ga mesta. Zanimiva je bila točka na 200 m metuljček, kjer sta Zrimšek in Poljanšek od starta pa do cilja plavala drug poleg drugega in je le za osem desetink sekunde Zrimšku uspelo premagati svojega tekmeca. Rezultata, ki sta jih postavila, sicer nista v mejah njunih zmogljivosti, vendar je na rezultate veliko vplivalo plavališče, v katerem je prvi dan tekmovanja bila gladina vode več kot meter prenizka. Z odličnim rezultatom je presenetil v hrbtnem slogu Brandner mlajši, (Nadaljevanje na 2. strani) Med gledalci smo opazili tudi več vodil nih funkcionarjev naše ljudske oblastL Startne številko 48 je imel naš favorit Milan Zadet Takoj so ga vsi gledalci spoznali po značilni drži. Z mirno, morda celo nekoliko preveč mirno vožjo ,je vzbudil navdušenje gledalcev, ki se ga z vzklikanjem vzpodbujali. Prvih 10 kazenskih točk je dobil šele pri 6. vratih in nato prav toliko še pri 9. Uvrstil se je na 3. mesto, vendar so ga nato prehiteli še 4 tekmovalci, tako da je za danes obstal na 7. mestu. Za vožnjo avstrijskega tekmovalca Josefa Dancka je bilo značilno to, da so sodniki pri vratih kazali večinoma tablice z oznakami 0, kar je pomenilo, da je prevozil vrata brez napake. To mu je seveda prineslo lepo in zasluženo 4. mesto. Tretji od jugoslovanskih tekmovalcev je startal Bogdan Zadel s številko 58. Na tekmi v Augsburgu, ki je bila prejšnjo nedeljo, je za današnjim drugoplasiranim Holzbauerjem dosegel 2. mesto. Pokazal je, da si je progo dobro ogledal, saj je vsa vrata prevozil po najbližji poti. Če bi proti koncu proge ne dobil kazenskih točk, bi se uvrstil nedvomno pred Zadelam. Bill Horsman iz Velike Britanije je kot prvi danes pokazal eskimotiranje, to je, da sc je med vožnjo prevrnil in se nato kar v čolnu zopet zravnal in nadaljeval z vožnjo. Sele številko 66 je imel naš četrti tekmovalec Jože llija, ki se je danes uvrstil najbolje od naših tekmovalcev. Na vsej progi si je nabral le 40 kazenskih točk in se zato uvrstil na odlično 3. mesto. Kot zadnji so v tej disciplini nastopili 3 italijanski tekmovalci, ki pa so prišli šele ponoči in so bili brez treninga. Zato prav gotovo nihče ni pričakoval kakšnega vidnega uspeha. Prvi njihov tekmovalec se je uvrstil na 29. mesto Od 55 tekmovalcev v tej disciplini jih je prišlo na cilj 39. PRI ŽENSKIH EKIPAH SAMO NEMKE NA CILJU Tudi v tej disciplini tekmovalkam m bilo treba prevoziti 3. in 11. vrat. Ekipo so sestavljale 3 tekmovalke, ki so startale druga za drugo. Nastopile so 4 reprezentance, vendar sta prišli na cilj samo reprezentanci Vzhodne in Zahodne Nemčije. Ekipi Avstrije in ČSR sta morali odstopiti, ker sta se že kmalu po startu po dve tekmovalki okopali. Zmagovalke Vzhodne Nemčije so pokazale smelo vožnjo in so prišle na cilj več kot za polovico prej kot tekmovalke iz Zah. Nemčije. Moških ekip je startalo 10 in so tudi vse -3[3j £ od os nj ipnj, 'Cip na dfsiid movalci za eno ekipo. Zmagalo je moštvo Zah. Nemčije v postavi Vogt, Holzbauer in WiirsmannsdobIer. Več kot za 80 sekund slabše so prevozili progo češki tekmovalci in kot tretji so se uvrstili naši tekmovalci v postavi llija, Zadel in Svet. (Nadaljevanje na 8. strani) Tisoči in tisoči gledalcev so se zbrali ob bregovih Save. »Deset let športa v svobodi" obogatitev naše športne literature Prav te dni je izšla iz tiska nova športna publikacija, ki bo uvrščena v knjižnice naših športnih društev kot dragocen prispevek h kronološkim pregledom našega športa od osvoboditve dalje. Knjiga je bila namreč posvečena proslavi 10-letnice športa v Sloveniji, vendar so žal tehnične zapreke preprečile njen pravočasni izid ob času pomembnih proslav, ki so bile v Ljubljani. Kljub temu pa publikacija ne bo izgubila prav nič na vrednosti, saj je namenjena sedanji generaciji športnikov in ljubiteljev športa, pa tudi bodočim rodovom, ki si bodo ob njej obujali spomine na pomembne uspehe slovenskega in jugoslovanskega športa v prvih 10 letih po osvoboditvi. Vsak bralec bo lahko našel v njej zabeležene mnoge pomembne dogodke iz razvoja naših organizacij ter iz športnih tekmovanj, kajti pisci so se potrudili z največjo vnemo, da bi kar se da najskrbneje zbrali potreben material in ga v tej knjigi publicirali. Ze imena jamčijo, da se je Zveza športov Slovenije kot izdajateljica te knjige v mnogočem približala željam naših športnikov, ki potrebujejo takšno gradivo. V uvodni besedi je spregovoril predsednik ZSS tov. Leopold Krese, temu pa sledijo članki tovarišev Draga Stepišnika, Edija Serpana, Draga Ulage in Mitja Vidica, hkrati z raznimi statističnimi pregledi, knjigo pa poživlja nad 60 izbranih fotografij iz športnega življenja, ki jih je v največji meri prispeval naš znani športni fotoreporter Dušan Skerlep. Publikacijo je uredil uredniški odbor pod vodstvom odgovornega urednika tov. Draga Stepišnika, tiskala pa jo je na finem papirju Pomurska tiskarna v Murski Soboti. Svoj delež je prispevala z izredno posrečenimi klišeji tudi Klišarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Knjiga bo v kratkem v prodaji ln nanjo opozarjamo vsa športna društva ter posameznike, da si jo čimprej nabavijo, ker je izšla v omejeni nakladi. Nov svetovni rekord na 1500 m prosto V Utrechtu Je padel eden številnih svetovnih rekordov danske plavalke Ragn* hild Hveger. Mlada nizozemska plavalka De Nljs je preplavala 1500 m v času 20:16.5, kar je preko 10. sek. boljše od 14 let starega rekorda Hvegerjeve. V Strassburgu sta se pomerili ženski plavalni reprezentanci Nemčije in Franclje. Nemške plavalke so zmagale s 56:41 točkami, doseženi pa so bili naslednji važnejši rezultati: 100 m: Netz (Nem) 1:09.0, 400 m: Frost (Fr) 5:20.5, Werther (Nem) 5:23.6, 100 m hrbtno: Schmidt (N) 1:15.4, Andre (F) 1:16.7, 100 m metuljček: Kunzel (N) 1:21.0, 200 m prsno: Včolft (N) 3:03.3, 4 X 100 m: Nemčija 4:40.4, 4 X 100 m mešano: Nemčija 5:17.4, skoki z deske: Moreau (F) 119.68 Svetovnega telovadnega prvenstva ne bo v Stockholmu Švedska telovadna zveza je odpovedala Izvedbo svetovnega prvenstva v telovadbi, ki naj bi bilo 1. 1958 v Stockholmu. Švedi so prvenstvo odpovedali zaradi tega, ker do . določenega termina ne bodo mogli zgraditi potrebnih dvoran, ker nimajo dovolj finančnih sredstev. Zadetek nnoometniti tekem v L toni i septembra Zev 0rv*m kolu srečama Lokomotiva:Odred, Ljubljana:Reka in Branik:N.Gorica Pretekli teden je o Zagrebu zasedala komisija za tekmovanje I. nogometne cone, ki je razpravljala o začetku letošnjega jesenskega prvenstva, hkrati pa izvolila iz svojih vrst stalni odbor, ki bo predstavljal to cono pri NZJ. Po konstituiranju odbora je komisija pregledala potek vseh dosedanjih kvalifikacijskih tekmovanj za vstop v to consko ligo in ugo-tovila, da bodo sodelovali v tekmovanju za leto 1955-56 naslednji klubi: Lokomotiva, Metalac im Trešnjevka iz Zagreba, Odred in Ljubljana iz Ljubljane, Nova Gorica, Branik iz Maribora, Split, Reka in Šibenik, 11. in 12 član pa bosta postala prva dva udeleženca kvalifikacijskih tekem med Segesto iz Siska, Orientom iz Reke in Karlovca. Ker to tekmovanje doslej še ni bilo zaključeno, Že ne moremo predvidevati, kdo od teh treh omenjenih klubov se bo uvrstil v to tekmo- Kot vidimo, bo konkurenca v tej ligi precej močnejša, kot je bila v dosedanji hrvat-sko-slovenski nogometni ligi, saj so se dosedanjim članom hrvatsko-slovenske lige pridružili nekateri novi, med njimi član I. zvezne lige Lokomotiva m II. zvezne lige Odred. Veliko presenečenje je pripravila Nova Gorica, ki se je z zmago nad trboveljskim Rudarjem uvrstila med dvanajsterico najboljših. Brez dvoma bo sodelovanje v conski ligi za nekatere klube in prav tako za Novo Gorico težka naloga, zato se bodo morali v tem kratkem Času do prvenstva skrbno pripraviti, da ne bodo že takoj v začetku doživeli razočaranja. Prvenstvo se bo namreč začelo že 4. septembra in bo obsegalo 11 kol jesenskega dela ter prav toliko kol spomladanskega dela prvenstva. Kdo bo prvak, ki bo iimel po zaključku prvenstva čast boriti se za vstop v I. zvezno ligo, je danes težko reči, ker so se vrste nekaterih klubov močno razredčile, nekateri pa so se okrepili z novimi močmi. Vsekakor pa lahko trdimo, da bodo borbe zagrizene in prav zanimive in da bo odločala vsaka pridobljena točka, če ne celo razlika v golib. Ze v 1. kolu je munasti žreb poskrbel, da se bodo srečali med seboj precej enakovredni nasprotniki, med katere spadata vsekakor Lokomotiva in Odred ter Ljubljana in Reka. Zanimivo je, da se bosta tudi 4. in 5. slovenski udeleženec Branik in Nova Gorica že v I. kolu srečala med seboj. V naslednjem objavljamo pare jesenskega prvenstva. Pod Hrvatska 1 nastopa sedmi, pod Hrvatska II pa osmi hrvatski udeleženec tega tekmovanja. SPORED JESENSKEGA DELA /. kolo — 4. sept. Šibenik : Metalac Hrvatska l : Split Ljubljana : Rijeka Hrvatska II : Trešnjevka Lokomotiva : Odred Branik : Nova Gorica 11. kolo — 11. sept. Mctalac : Nova Gorica Odred : Branik ŠPORTNI TEDEN V KAMNIKU Kamnik, 31. julija. — Od 24. do 31. t. m. so kamniški športniki z organizacijo športnega tedna dostojno proslavili 10. obletnico športa v svobodi. Poleg že menjenih prireditev v odbojki in atletiki, so imeli tudi plavalci dve srečanji v okviru hrvatsko-slovenske plavalne ige. Kamniški plavalci so premagali plavalce iz Karlovca s 100:61, s Triglavom iz Kranja pa so se razšli neodločeno 90:90. V nočnem štafetnem teku med kamniškimi sidnikalnimi aktivi je zmagala štafeta »Ključavničarja« pred štafeto »Svilanita«. Na nogometnem brzoturnirjn, na katerem so sodelovale enajstorice iz Domžal, Duplice, Doba in Kamnika, je zasedlo prvo mesto moštvo Kamnika. .ETO X! Štev. 10 Stran 2 T rešnjevka : Lokomotiva Rijeka : Hrvatska II Splirt : Ljubljana Šibenik : Hrvatska I IH. kolo — 18. sept. Hrvatska I ; Metalac Ljubljana : Šibenik Hrvaitska II i Split Lokomotiva : Rijeka Branik : Trešnjevka Nova Gorica : Odred IV. kolo — 2. okt. Metalac z Odred Trešnjevka : Nova Gorica Rijeka : Branik Split : Lokomotiva Šibenik : Hrvatska II Hrvatska I : Ljubljana V. kolo — 9. okt. Ljubljana : Metalac Hrvatska II : Hrvatska I Lokomotiva : Šibenik Branik : Split Nova Gorica : Rijeka Odred : Trešnjevka VI. kolo — 16. okt. Metalac : Trešnjevka Rijeka i Odred Split : Nova Gorica Šibenik : Branik Hrvatska I : Lokomotiva Ljubljana : Hrvatska II Ljubljana, 31. julija. — V Centralnem ljudskem kopališču je bilo danes Izvedeno prvo pionirsko prvenstvo Slovenije v skokih v vodo, ki se ga je udeležilo 29 mladih skakalcev in skakalk 2PK Ljubljana, Ilirije, Triglava iz Kranja in Prešerna iz Radovljice. Najštevilnejši ekipi sta pripeljala Ilirija in Triglav, med katerima so se zlasti odlikovali mladi Ilirjani, posebej pa še Koprivšek Marjan, ki je s svojimi elegantnimi skoki navdušil gledalce. Rezultati — pionirji V DOMŽALAH GRADE PLAVALNI BAZEN Ze pred meseci so v Domžalah začeli graditi plavalni bazen in s tem so se začele uresničevati želje številne mladine, pa tudi starejših ljudi, kajti v Domžalah ni primerne vode, kjer bi se v vročih dneh kopalci lahko hladili. Delo je bilo kaj kmalu v največjem razmahu in največ zaslug pri gradnji so imela d®*ažal-ska podjetja, ki so z razumevanjem prir skočila graditeljem na pomoč. Bazen je v glavnem dograjen, saj 2e služi namenu; pred nekaj tedni pa so se dela ustavila, ker ni bilo več potrebnega kredita. Toda vestni športni funkcionarji niso vrgli puške v koruzo, ampak so znova iskali potrebne denarne vire, da se delo nadaljuje. Danes so sicer dela zaenkrat zastala, toda prepričani smo, da merodajni forumi, predvsem pa ljudska oblast v Domžalah, ne bo pustila gradnje na pol poti. Kamnik, 31. julija. Danes je bila v Kamniku slovesna otvoritev novega atletskega stadiona. Ob tej priliki je dobil zasluženo priznanje za svoje požrtvovalno delo na polju atletike znani atlet Jože Bručan, ki slavi 25-letnico neumornega dela na atletskem področju. Na slovesno prireditev so bili povabljeni atleti iz vseh slovenskih krajev. Povabilu so se odzvali atleti iz Ljuibljane, Celja, Kočevja, Novega mesta in Domžal. Tako je skupno nastopilo okoli 80 tekmovalcev in so bili doseženi še kar dobri rezultati. 100 m: Zajc (Lj) 11.3, Torkar (Part. Koč.) 11.5, Černe (O) 11.8, 400 m: Zupan Vil. kolo — 23. okt. Hrvatska II : Metalac Lokomotiva : Ljubljana Branik : Hrvatska I Nova Gorica : Šibenik Odred : Split Trešnjevka : Rijeka Vlil. kolo — t. noo. Metalac : Rijeka Split : Trešpjevka Šibenik : Odred Hrvatska 1 : Nova Gorica Ljubljana t Branik Hrvatska II i Lokomotiva /X: kolo — 11. nov Lokomotiva t Metalac Branik : Hrvatska II Nova Gorica : Ljubljana Odred : Hrvatska I Trešnjevka : Šibenik Rijeka i Split X. kolo — 20. nov. Metalac : Split Šibenik : Rijeka Hrvatska I ; Trešnjevka Ljubljana : Odred Hrvatska II : Nova Gorica Lokomotiva t Branik XI. kolo — 27. nov. Branik : Metalac Nova Gorica : Lokomotiva Odred : Hrvatska II Trešnjevka : Ljubljana Rijeka : Hrvatska I Šibenik t Split deska 1 m: 1. Koprivšek J. (I) 44.10, 2. Koprivšek M. (I) 43.51, 3. Koprivšek L. (I) 39.91, 4. Masterl (I) 32.33, 5. Trontelj (Lj) 32.19, 6. Tozon (I) 30.55; pionirke: 1. Pehani (Lj) 29.86, 2. Prebil (Lj) 27.55, 3. Pevec (Lj) 22.19, 4. Verstovšek (Tr) 20.17, 5. Remškar (I) 18.36, 6. Kuljiš (Lj) 16.32. Ekipe: I. Ilirija 323.18, 2. Ljubljana 128.11, 3. Triglav 121.24, 4. Prešeren 23.31. Prireditev je dobro organiziral 2PK Ljubljana. Ob koncu je sekretar PZS tov. Rajko Dobrota predal ekipnemu prvaku Iliriji prehodni pokal, v trajno last pa miniaturni pokal. Oba prvaka med posamezniki, Koprivšek Janez (I) in Pehani Tatjana (Lj), sta prejela lepi plaketi. Prireditev je pokazala, da je PZS z uvedbo pionirskega republiškega prvenstva stopila na pravo pot, to je na pot poživitve skakalnega športa tudi v izvenljubljan-skih klubih. Pričakujemo, da bo to tekmovanje vzpodbudilo tudi druge klube in bomo prihodnje leto lahko videli še več mladih skakalcev. Škofič. Prijateljska tekma o malem rokometu Maribor, 31. julija — V prijateljskem srečanju sta nastopili danes moštvi mladincev Branika in $Par-tizanac-Železničar v malem rokometu, zmagali pa so mladinci Branika s 14:13 (6:7). (Lj) 52.2, Juvan (Lj) 53.2, Valant (O) 54.4, 800 m: Hafner (Lj) 2:01.6, Lorber (KI) 2:03.2, Pogačar (Sv) 2:04.4, 1000 m mladinci: Jedžet (KI) 2:55.4, Homar (Kamnik) 2:55.4, 1 milja: Okršlar (Lj) 4:27.7, Špacapan (Lj) 4:39.5, Vrhovnik (Lj) 4:54.4, 3000 m: Čepin (KI) 9:41.4, Kaplja (O) 9:46.2, Dokl (N.m.) 10:15.8, daljina: Boršt-nar (Lj) 6.35, Torkar (Koč) 6.21, šte-blaj (Koč) 6.18, višina: Urbajs (KI) 175, Koncilija (Koč) 170, Potrč (N. m.) 160, krogla: Penko (Lj) 14.70, Čihal (Koč) 12.45, Demec (KI) 10.85, kopje: Penko (Lj) 48.77, Demec (KI) 45.0, 4X100 m: Ljubljana 46.3, Kamnik 47.4, Svoboda 47.4. Dokl Ekipni prvak Ilirija Otvoritev stadiona v Kamniku Sijajen uspeh atletinj Odreda Od našega posebnega dopisnika Marka Rožmana po telefonu Miinehen, 31. julija. Danes popoldne so se pomerile atletinje ljubljanskega Odreda in AK Miinehen 1860 na stadionu v Griinevvaldu. Vreme je bilo zelo lepo in je privabilo na stadion kakšnih 20.000 gledalcev, ki so poleg nogometne tekme gledali tudi borbo odličnih slovenskih atletinj z domačinkami, članicami AK Miinehen 1860. Teka-lišče sicer ni bilo najboljše, vendar so kljub temu naše atletinje dosegle zelo lepe rezultate. Zlasti lahko pohvalimo Stamejčičevo, ki je dosegla nov' slovenski rekord v sikoku v daljino, kjer je dvakrat dosegla rezultat 563 cm. Prav tako je Sta-mejčičeva dosegla tudi lep uspeh v teku na 80 m z ovirami, saj je s časom 12.0 izenačila slovenski rekord. Usenikova kaže, da je zopet v odlični formi, saj se je pri metu krogle z doseženim rezultatom 13.53 približala svojemu reikordu. Če gledamo vse rezultate, ki so jih dosegle Odredove tekmovalke, lahko ugotovimo razveseljiv napredek, saj so odlični. Posebno lahko pohvalimo štafeto 4X100 m, ki je v postavi Šikovec, Knez, Bajželj, Stamejčič s časom 49.6 dosegla nov slovenski rekord in drugo mesto za klubom Post, katerega tekmovalke so nastopile iizven konkurence. — Rezultati: 100 m: 1. Stamejčič (O) 12.5, 2.-3. Freininger (M), Šikovec (O) 12.7, 80 m ovire: Karl (P) 11.9, 2. Stamejčič (O) 12.0, 3.—5. Bajželj (O), Halibig (M), Schell (M) 12.4, 4X100 m: 1. Post 49.2 (izven konkurence), 2. Odred 49.6, 3. Miinehen 1860 51.0, višina: L Sima (O) 147, 2. Hell (M) 145, daljina: 1. Stamejčič (O) 563, 2. Freininger (M) 529, 3. Bajželj (O) 519, krogla: 1. Usenik (O) 13.53, 2. Kotlušek (O) 12.54, 3. Hudobivnik (O) 11.75, (lisk: 1. Hudobivnik (O) 36.13, 2. Kotlušek (O) 36.96, kopje: 1. Bernretter (M) 56.93, 2. Kotlušek (O) 36.34, 3. Orehek (O) 35.02. Izven programa: 200 m: 1. Jan-sehek (P) 25.8, 2. Šikovec (O) 26.1, 4. Knez (O) 27.4. Moški — 800 m: 1. Riederer (M) 1:55.1, 5. Seliškar (O) 2:00.8, 3000 ih: 1. Pavčič (O) 8:49.4, 2. Svetina (O) 8:49.8, kopje: 1. Riederer (M) 61.77, 2. Plut (O) 61.55. Kranjčani imajo najboljšo mladino (Nadaljevanje s 1. strani) Umek je posta vil svoj običajni rezultat, medtem ko so ostali plavalci hrbtnega sloga dosegli razmeroma slabe rezultate, če izvzamemo pionirski rekord tretjepliasi ranega Drofenika. V ženskih disciplinah sta Kranjčanki Koncilja in Vulkičeva pobrali, razen enega, vsa prva mesta. Medtem ko na 400 m prosto Koncilja ni plavala na čas, je na 100 m crawl letos prvič plavala pod 1:20 in premagala svojo letošnjo novo tekmieo Horvatovo. Dvoboj na 200 m prsno Vukič—Tominšek je končal z zmago Kranjčanke, obe pa sta dosegli odlične rezultate. V dopoldanskem predtekmovanju je presenetila Ra-dovljičanka Kacjanova, ki je dosegla letos tretji najboljši čas v Sloveniji z rezultatom 3:18.0. V metuljčku je Vukičeva ponovno potrdila svoj primat, presenetila pa je zopet mlada Radovljicanika Če-buljeva s 3. mestom in dobrim rezultatom. Na splošno so bili rezultati na 100 m metuljček za ženske zelo dobri, saj je celo 7. tekmovalka dosegla rezultat 1:43.2. V hrbtnem plavanju ni prišlo do pričakovanega dvoboja Koncilja—Hočevar, ker ie že po prvih 50 m Koncilja odločila dvoboj v svojo korist. Ekipno prvenstvo je letos osvojila ekipa kranjskega Triglava, ki je imela najbolj izenačeno ekipo, poleg tega pa še dve odlični posameznici (Koncilja, Vukič). Na drugo mesto se je plasirala ekipa ŽPK Ljubljana, o kateri lahko še tudi trdimo, da je imela tako med moškimi kot tudi med ženskami dokaj izenačeno ekipo, med katerimi^ so izstopali zlasti Pelc, Poljanšek, Horvatova in Tominškova. Kamničani so letos z lanskega prvega mesta padli na tretje, saj se jim je poznal prehod nekaterih lanskih najboljših mladincev med člane. Ilirija je imela razmeroma zelo močno moško ekipo, ki je zbrala tudi največ točk, medtem ko v ženskih disciplinah ni mogla konkurirati prvim trem ekipam. Prijetno so presenetili Radovljičani, ki so zlasti v ženski ekipi imeli nekaj dobrih posameznic. Po dolgem času smo zopet videli na startu Mariborčane, ki so bili sicer maloštevilni, vendar pa so imeli v svoijh vrstah dva odlična plavalca, Brandnerja in Kocmurja. Celuloza iz Krškega sicer ni osvojila točke, vendar pa moramo njen prvi start toplo pozdraviti, saj se je tudi v tem delu začelo razvijati plavanje. Organizacija tekmovanja je bila slaba, saj je zlasti prvi dan tekmovanje trajalo skoraj v noč, krivda za tako organizacijo pa zadene organizatorja — »Partizana« Vrhnika, kakor tudi prireditelja Plavalno zvezo Slovenijo. Tehnični rezultati: moški — 100 m crawl: 1 Pirc (I) 1:04.6, 2. Kocmur (Br) 1:05.1, 3. Poljanšek (L) 1:08.8, 4. Veličkovič (T) 1:09.5, 5. Čolnar (T) 1:10.6, 6. Chwatal (T) 1:13.0; 400 m prosto: 1. Pirc (I) 5:16.4, 2. Zrimšek (K) 5:28.9, 3. Poljanšek (L) 5:37.4, 4. Brinovec (T) 5:38.0, 5. Chvvatal (T) 5:57.8, 6. Kocmur (B) 16:02.8; 100 m crawl: 1. Pirc (I) 14:05.1, 2. Brinovec (T) 15:21.2, 3. Čolnar (T) 15:35,7, 4. Chwatal (T) 15:44.8, 5. Lukman (L) 15:47.9, 6. Cilenšek (P) 16:09.1; 200 m prsno: 1. Pelc (L) 2:54.5, 2. Zrimšek (K) 2:57.1, 3. Brandner (B) 3:01.0, 4 Dobrovoljec (K) 3:05.0, 5. Ravnikar (I) 3:09.7, 6. Kobi (T) 3:09.7; 200 m metuljček: 1. Zrimšek (K) 3:00.1, 2. Poljanšek (L) 3:00.9, 3. Dobrovoljec (K) 3:05.6, 4. Pelc (L) 3:05.8, 5. Magister (P) 3:16.7, 6. Pikelj (P) 3:21.8; 100 m hrbtno: 1. Brandner (B) 1:16.2, 2. Umek (I) 1:19.1, 3. Drofenik (B) 1:26.5, 4. Čolnar (T) 1:27.2, 5. Lozar (T) 1:28.9, 6 Grošelj (P) 1:30.2; 4 X 200 m crawl: 1. Triglav 10:53.0, 2. Ljubljana 11:16.4, 3. Kamnik 11:20.8, 4. Ilirija, 5. Prešeren, 6. Triglav II.; 4X10« m mešano: 1. Ilirija 5:20.5, 2. Ljubljana 5:22.4, 3. Triglav 5:33.1, 4. Kamnik 5:33.2, 5. Triglav H. 5:48.0, 6. Prešeren 5:49.2. Zenske — 50 m crawl: 1. Čebulj (P) 35.1, 2. Auersperg (K) 35,9, 3. Horvat (L) 35.9, 4. Vukič (T) 37.8, 5. Tominšek (L) 39.1; 100 m crawl: 1. Koncilja (T) 1:19.8, 2. Horvat (L) 1:21.2, 3. Auersperg (K) 1:24.8, 4. Škofič (K) 1:25.4, 5. Čebulj (P) 1:26.3, 6. Končan (L) 1:28.0, 400 m crawl: 1. Koncilja (T) 6:36.2, 2. Škofič (K) 6:41.2, 3. Auersperg (K) 7:00.7, 4. Palovšnik (T) 7:16.8, 5. Goslar (L) 7:21.4, 6. Končan (L) 7:29.6; 200 m prsno: 1. Vukič (T) 3:14.6, 2. Tominšek (L) 3:16.9, 3. Kacjan (P) 3:24.0, 4. Bricelj (L) 3:27.4, 5. Rode (L) 3:35.4, 6. Ledinek (B) 3:40.6; 100 m metuljček: 1. Vukič (T) 1:34.4, 2. Horvat (L) 1:37.5, 3. Čebulj (P) 1:38.3, 4. Koncilja (T) 1:38.5, 5. Potrato (K) 1:41.2, 6. Auersperg (K) 1:42.6; 100 m hrbtno: 1. Koncilja (T) 1:34.6, 2. Hočevar (I) 1:38.8, 3. Škofič (K) 1:42.0, 4. Souvan (I) 1:42.8, 5. Končan (L) 1:46.1, 6. Karnovšek (L) 1:53.4; 4 X 100 m crawl: 1. Triglav 5:46.8, 2. Ljubljana 5:57.8, 3. Prešeren 6:13.9, 4. Kamnik 6:19.0, 5. Ilirija 6:23.0, 6. Ljubljana II. 7:08.6; 4 X 100 m mešano: I. Triglav 6:23.4, 2. Ljubljana 6:24.0, 3 Prešeren 6:38.0, 4. Kamnik, 5. Ljubljana II., 6. Ilirija, Končno stanje točk: 1. Triglav 199, 2, ZPK Ljubljana 145, 3. Kamnik 102, 4. Ilirija 98, 5, Prešeren 56, 6. Branik 33. Po plavalnem svetu Ze prve discipline prvenstva ZDA v plavanju, ki je bilo v Los Angelesu, so dale vrsto odličnih rezultatov. Najboljši rezultati — 100 m: Gideonse 57.6, Cleveland 57.8, Glower 57.8, Patterson 57.8, 200 m: Woolsey 2:08,2, 400 m: Konno 4:38.7, Woolsey 4:39.3, Onekea 4:45.5, 100 metrov: Oyakawa 1:05.3, 400 m mešano: Harrison 5:23.3, 200 m metu j ček: Yorzyk 2:29.1, 1500 m: Onekea 18:52.3, Green 18:52.9. Tudi najboljši japonski plavalci so se zbrali na svojem državnem prvenstvu v Tokiu. O odličnem času Onna 18:29.4 na 1500 m smo že poročali. Še nekaj izvrstnih rezultatov — 100 m metuljček: Ishi-moto 1:05.2 (rekord), 200 m prsno: Furu-kawa 2:36.0;ženske — 100 m prsno: Tera-gaito 1:24.2 (rekord). / Nadaljevanje plavalnega prvenstva Japonske je prineslo še naslednje rezultate — 100 m: Koga 57.0, Suzuki 57.2, Tani 57.4, 200 m: Suzuki 2:09.0, 400 m: Shoi 4:40.0, 100 m hrbtno: Hase 1:07.5, 200 m metuljček: Ishimoto 2:28.6, Nagasavva 2:29.4, 100 m prsno: Furukawa 1:11.4. Mariborčani osvojili pokal Maribor, 31. jul. — V okviru »Mariborskega tedna« so se sestale mestne reprezentance namiznoteniških igralcev Maribora, Trbovelj in Slovenskih Konjic v borbi za prehodili pokal »Mariborskega tedna«. Po zelo zanimivih borbah je osvojilo 1. mesto moštvo Maribor L (Pirc, Štern, Klanjšek) s 6 točkami. 2. je bil Maribor II. 4, 3. Rudar 2. 4. Slovenske Kdnjice 0. Po turnirju je nastopilo v medsebojnih borbah še 25 posameznikov in je z dokaj zanesljivo igro zmagal Štern (Branik) pred Klanjškom (Mrb). Pircem (Br), Vozljem (Rud) ter Jeftičem (Sl. K.) in drugimi. V pripravi za ta turnir je NTK Maribor v petek organiziral izbirno tekmovanje 8 najboljših namiznoteniških igralcev, ki so dosegli takle vrstni red: 1. Štern, 2. Pirc (oba Br), 3. Klanjšek. 4. Ziber, 5. Kolmančič, 7. Godina, 7. Gojkovič, 8-Mlekuš (vsi Mrb,. Med avstrijskimi in nemškimi kajakaši »Ždet bi videti maršala Tita... Zadnji teden so se v Ljubljani pojavili avtomobili, ki so imeli na strehah raznovrstne in raznobarvne čolne. Vzhajali so splošno pozornost, vendar je bolj ali manj vsak vedel, da so to tekmovalci, ki so prispeli v Tacen na IV. svetovno prvenstvo. Prvi so prispeli tekmovalci iz Vzhodne Nemčije, ki so bili v Ljubljani že 10 dni pred tekmovanjem. Ves čas so izkoristili za priprave in so med drugim odšli tudi z vlakom do Kranja in nato s čolni po Savi navzdol. Dolga kolona avtomobilov pred internatom TSŠ je pričala, da nismo prišli zaman. Med kolono je vzbudil največ zanimanja francoski avtomobil starejše znamke, ki je imel na zadnji strani narisano vso pot od Pariza do Tacna, ki je bil označen z velikimi črkami. Tekmovalce iz Zahodne Nemčije smo zalotili pri malici. Vodja tekmovalcev nas je povabil v sobo, kjer so bili zbrani najboljši tekmovalci. Segli smo v roke tekmovalcem, ki so na velikih tekmah že večkrat dosegli najboljša mesta. Manfred Vogt, eden najboljših ka-jakašev na svetu, zmagovalec zadnje tekme pred svetovnim prvenstvom v Augsburgu, Holzbauer in drugi so sami mladi fantje, od katerih na svetovnem prvenstvu nobeden ne bi presenetil s prvim mestom. Vsi so bili zelo prijazni in takoj pripravljeni za razgovor. Manfred Vogt, ki je že tekmoval v Tacnu, je dejal: »Zelo sem navdušen nad vodo. Proga je težja kot lani, vendar za svetovno prvenstvo primerna. Tudi bolj naravna je kot lani.< Izjava svetovnoznanega tekmovalca, da so na svetu štiri najboljše Proge (Geneve, Steyr, Merano in Tacen), je za nas več kot laskava. Vseh tekmovalcev iz Zahodne Nemčije je prišlo 24. Pripotovali so z avtobusom. Povprašali smo jih, kako so se pripravljali za svetovno Prvenstvo: »Imeli smo dva tečaja po tri dni, enega za kajakaše in dragega za kanuiste. Tekmovalce pa smo izbrali na štirih izbirnih tekmah (lani po točkovnem sistemu.t Tekmovalci in vsi ostali so zelo navdušeni nad Ljubljano. V soboto in nedeljo pa pričakujejo fair tekmo. Jugoslovane so pohvalili kot zelo dobre tovariše. Ker je običajno, da kajakaši izkoristijo vsako tekmo tudi za ogled ostalih krajev, je tudi letos prireditelj organiziral več izletov po jugoslovanskih rekah. Vprašali smo jih, če nameravajo sodelovati na teh potovanjih. »Pri nas mora vsalc tekmovalec žrtvovati svoj letni dopust, če hoče sodelovati na kakšni tekmi. Svetovno prvenstvo zahteva precejšnjih priprav in seveda tudi prostega časa. Zato nam bo po svetovnem prvenstva ostalo le toliko časa, da bomo za nekaj dni odpotovali z avtobusom v Opatijo in si spotoma ogledali še Postojnsko jamo. Pri nas so vsi tekmovalci čisti amaterji in so morali sami kupiti čolne ter vse ostale rekvizite.c Vidimo, da pni nas le niso vedno upravičena negodovanja, če zveze ali kdo drugi ne organizira vseh rekvizitov za tekmovalce, saj si morajo drugod tekmovalci kupovati vse sami. Želimo si čim več uspehov,«: nam je ob slovesu dejal Rath Karl, tekmovalec brez ene noge, ki je rezerva v dvosedežnem kanuju. »Ker je maršal Tito pokrovitelj tega letošnjega velikega tekmovanja, upam, da se mi bo izpolnila velika želja, da ga bom videl.c Eno nadstropje niže smo naleteli na avstrijske tekmovalce. Zelo prijazni spremljevalec reprezentantov g. Busch nas je povabil kar na balkon, kjer se je razvil zelo prijazen pomenek. »Vseh nas je prišlo 20 in smo se pripeljali z vlakom. To pa za nas ni bilo preveč ugodno, saj smo v Ljubljani ostali brez avtomobila. V Tacen se moramo voziti s tramvajem in nato še pešačiti. Proga je zaradi pomanjkanja vode odprta le dve uri na dan, kar se nam zdi premalo.« »Kje ste se pripravljali?« »Imeli smo enotedenski trening v Scliwarzachu na reki Salzach. Na treh izločilnih tekmah, na katerih so morali sodelovati vsi najboljši tekmovalci, smo izbrali tiste, ki so se uvrstili najbolje. Naš najuspeš- nejši tekmovalec Danelc in Hella Philips sta že tekmovala v Tacnu in sta oba navdušena, da bo letošnje svetovno prvenstvo na tej lepi progi, ki je letos, ko so jo očistili čeri, bolj tekoča in manj nevarna. Zelo smo zadovoljni z gostoljubnostjo, katere smo deležni. Če bo mogoče, bo nekaj naših tekmovalcev po svetovnem prvenstvu odšlo za nekaj dni na morje.« G. Busch je bil zelo zgovoren in nam je povedal še nekaj besed o problemih, ki tarejo avstrijske kajakaše: »Naša letošnja reprezentanca je sestavljena iz tekmovalcev, starih od 18 do 22 let. Nekaj je tudi starejših, vendar prevladujejo mlajši. Prav v zadnjih letih smo izgubili skoraj vse znane starejše tekmovalce, ki so prinesli Avstriji toliko uspehov v kajakaštvu, da so jo uvrstili med svetovno elito. Med njimi je znani kajakaš Sausgruber, ki je zaradi poklica prenehal z aktivnim udejstvovanjem. Herbist se je smrtno ponesrečil, enako tudi Friihwirt, ki je 1951 v Steyru zmagal na svetovnem prvenstvu. Kot rečeno, smo letos prišli s samimi mladimi tekmovalci, ki so še premladi, da bi od njih kaj več pričakovali. Vendar upamo, da bodo v nekaj letih vrnili sloves Avstriji in ga zopet prenesli v svet.« Za zaključek pa nam je povedal še tole: »Naša tekmovalka in lanska avstrijska prvakinja Fritzi Schwingl prav te dni praznuje svoj rojstni dan (katerega, nam ni zaupal), za darilo si ne želi nič drugega, kot da bi dosegla lep uspeh na veliki tekmi v Tacnu.« Hoteli smo obiskati še kakšno inozemsko ekipo, vendar je v prej deževni dan nenadoma posvetilo sonce. To pa so seveda vsi tekmovalci izkoristili in naglo odhiteli na valove Save. Marjan Gogala Nagrada mu ie ušla-.. »Na Goriškem je za kolesarski šport veliko zanimanje. Predvsem mladina se vnema zanj in tako sem tudi jaz zašel v vrste kolesarjev ter začel tekmovati. »Zmešal« me je Lulik, znani soriški kolesar.« Tako je začel svoje pripovedovanje mladi goriški kolesar Alojz Bajc, najuspešnejši slovenski kolesar na Vršiču, ki si je letos za ta podvig priboril »Poletov« pokal. Težko ga je bilo »napasti«, saj so skromno odmerjeni prosti čas na dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« morali kolesarji izkoristiti za prepotrebni odmor po napornih etapah. 25-letni mehanik pri LIP v Ajdovščini, doma iz Dupelj pri Vipavi, je začel tekmovati kot mladinec šele leta 1950, sedaj pa ga uvrščamo že med najboljše kolesarje Jugoslavije. letos je bil član II. jugoslovanske reprezentance in je na dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« pokazal veliko svojih sposobnosti, čeprav mu, žal, ni bilo usojeno, da bi se plasiral bolje kot na 15. mesto. »To je moj največji uspeh doslej. Prvič sem tekmoval na gorskem prvenstvu Slovenije na Krimu 1. 1950 in tedaj dosegel 5. mesto, na drugem tekmovanju v Kopru na cestni dirki 170 km daleč istega leta sem bil spet tretji, naslednje leto pa sem že osvojil n a ulov republiškega prvaka na gorskem prvenstvu v Trbovljah. To so moji najvidnejši uspehi, ki se prepletajo z raznimi drugimi nastopi n prvenstvih in tekmovanjih. Letos sem bil trdno odločen, d abom premagal Vršič kot prvi med udeleženci dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«. To je bila moja največja želja, ki se mi pa žal ni izpolnila, kajti imel sem nalogo pomagati Vargi in sem ga tako rekoč pripeljal do vrha. Zato mi je tudi ušla »Dnevnikova« nagrada za etapo od Bovca do Ljubljane, na katero sem prav resno računal. Je pač- tako, da sem se moral žrtvovati za čim boljši uspeh I. jugoslovanske ekipe. Pa vendar občutim, da sem zlasti letos v dobri formi in da bi mogel še marsikaj več doseči. Dirka »Po Hrvatski in Sloveniji« me ni niti dosti utrudila, posebno dobro sem pa bi pripravljen na gorske vožnje, čeprav sem imel tn in tam smolo, da sem moral zaradi okvar na kolesu odnehati.« Vse to smo zvedeli od njega, hkrati pa še nekaj zanimivosti iz njegovega kolesarskega življenja. Trenira sam in nima nikogar, ki bi ga usmerjal, zato je dosegel vse uspehe z lastno voljo in z lastnimi napori. Posebej je poudaril, da imajo v njegovem podjetju veliko razumevanje za to, da lahko nastopa, še posebej pa mu je naklonjen direktor podjetja, ki razume njegove težnje in ga podpre, če ie le mogoče. Nasprotno pa je Bajc potožil, da v njegovem matičnem društvu pri ŽSD Nova Gorica ni vse tako, kot bi moralo biti. Premalo je zanimanja za kolesarsko sekcijo in nič kaj dosti kolesarjev ne podprejo. Če bi se nekoliko bolj zanimali. bi imeli lahko prav v tem društvu mnogo talentiranih tekmovalcev. ki bi delali družbo našemu Lojzetu in bi lahko želi prav lepe usnehe. Bajc je torej še mlad dirkač in ima ,ircd seboj lepo bodočnost, še posebej zato, ker je skromen, miren, hkrati pa uporen in požrtvovalen. Na letošnji dirki ga skoraj ni bilo opaziti, pa vendar je prispeval k pomembni zmagi jugoslovanskega I. moštva precejšen delež, čeprav bi morda pod drugimi pogoji lahko osebno do-»egel lepše usoehe in celo kakšno zmago. Vodstvo KZJ je na dirki spoznalo odlike tega mladega goriškega dirkača in mu je obljubilo, da bo nastopil še letos na dirki »Okoli Anglije« in v Bolgariji, morda pa bo odšel tudi na svetovno prvenstvo. Ali bo-do besedo držali? Če bo prišlo do uresničenja teh obljub, bo Lojze imel še večjo voljo do kolesarskega športa, saj je sam zatrdil , da sc namerava v prihodnje še resneje pripravljati kot doslej. Prepričani smo, da nas Bajc tudi v bodoče ne bo razočaral. T. B. Lepa proslava V RADOMLJAH Prejšnjo nedeljo je tudi partizansko društvo v Radomljah proslavilo občinski praznik Radomelj. Ze zgo-c*aj zjutraj so se po ulicah zbirale Množice telovadečih, zraven pa na-todne noše, gasilci, gledalci in mladina itd. Po sprevodu skozi vas, ki spravil na noge staro in mlado, s? je začel odbojkarski turnir med Kamnikom in Radomljami, ker moštvi Mengša in Jarš nista prispeli. Razen turnirja so bile na sporedu se tekme pionirjev, mladincev in elanov v teku na 100 in 1000 m. Popoldanske predstave so obsegale konjske dirke in dirke kolesar-fev, za tem pa se je pričel v dvo-rani kulturnega doma telovadni na-stop. Točke so bile prav dobro iz-Vajane (zlasti preskoki čez konja in >afe na bradlji), za kar imajo naj-7ecie zasluge načelnik tov. Benko ,°y- Rojc, načelnica Drolčeva in požrtvovalni predsednik tov. Šonc. Za r?Sič pa bi svetovali, naj društvo On re ja za pionirje ra je tekme "metrov in ne na 100 m, saj mclo, da nekateri pionirji proge niso vzdržali, pa tudi 10. točka nastopa, ki je prikazovala boks kot pomično točko, bi lahko odpadla in 1 jo lahko nadomestila kakšna te- K4. O JE A R V O- Nekaj misli po dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« BO&JE K1KOR DOŠ&EJ, o še vedno ne brez napak na se je lovadna igra. Letošnja najpomembnejša kolesarska prireditev je za nami. Inozemci so se poslovili, ostali pa bodo spomini z lepimi ali slabimi vtisi. Navada je, da po takšnem dogodku še enkrat s kritično besedo ocenimo vse pomembnejše doživljaje, ki dajejo bistveno obeležje celotni prireditvi. Že v zadnji številki »Poleta« smo zapisali tudi nekaj besed o organizaciji. Med drugim smo povedali, da organizatorji med dirko niso imeli vedno srečne roke, čeprav je bilo pred dirko na papirju vse lepo zamišljeno. Inozemci so se pritoževali na ciljih prvih dveh etap zaradi nerazumljivega odnosa vodstva do prenočišč, predvsem pa do hrane. Tekmovalci so morali namreč čakati po več ur, da so dobili skromno stanovanje in končno potrebno hrano. Kasneje se je vse to izboljšalo tako, da s te strani ni bilo pritožb. Danes, ko je dirka končana, bi lahko marsikaj povedali tudi na račun jugoslovanskih tekmovalcev, predvsem pa o sposobnosti dirkačev obeh nacionalnih moštev. Jugoslavija je z najboljšimi močmi osvojila prvo mesto in si tako še bolj utrdila svoj sloves doma in v tujini. V pomoč I. moštvu pa je bila tudi II. ekipa, ki je imela nalogo podpirati prvo, predvsem v odločilnih trenutkih, ko je bilo treba premagovati velike napore in paralizirati taktične zamisli odličnih inozemcev. Svojo nalogo je II. jugoslovansko moštvo odlično izpolnilo, kljub teniu pa moramo povedati svoje mnenje o sestavi obeh jugoslovanskih ekip. Po dirki smo vsi ugotovili, da bi morali I. ekipo sestavljati ti-le vozači: Jugo, Cvejiri, Bajc, Varga in seveda tudi Petrovič, čeprav nas v tej dirki na splošno ni navdušil. Da smo si takoj na jasnem. Bajc kot odličen gorski vozač je najboljšega Jugoslovana Vargo skorajda »prinesel« na vrh Vršiča. Po vseh serpentinah v Trenti pa do vrha ga je ves čas vzpodbujal in mu pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči. Beseda je tudi o Cvejinu, ki je bil na več etapah vedno med »ubežniki« in skoraj povsod imel lepe priložnosti, da med prvimi prevozi ciljno črto. Vendar je tudi njega doletela ista »čast« kot Bajca, da je večkrat moral pomagati posameznikom 1. jugoslovanske ekipe, ki so zaostajali. Kaj nam to pove? Jugoslovansko moštvo kljub izvrstnemu uspehu ni bilo homogeno sestavljeno. Vodstvo, ki je sestavljalo ekipi, bi pač moralo vedeti, da sta Bajc in Cvejin sposobna voziti v L skupini, ne pa da so ju med vož- njo ovirali, snemali s kolesa, zato da sta najboljšim pomagala, priznanje in nagrade pa so drugi pobirali. Mnenja smo, da je naše strokovno vodstvo slabo poznalo sposobnosti naših Itlesarjev, kar je precejšnja taktična napaka, na drugi strani pa je vse to povzročilo precejšen moralni udarec obema odličnima kolesarjema. Tudi sodniški zbor je bil vse premalo odločen. Še nikoli ni bilo toliko »šlepanja« (motorna vozila so vlekla kolesarje), kot prav letos. Te nedovoljene pomoči so se posluževali skoraj vsi kolesarji, tudi inozemci (razen Bolgarov), sodniki pa so pri vsem tem večkrat ostali brez odločitev. Prav zaradi teh neljubih dogodkov so bila mnogokrat prerekanja in na račun sodniškega zbora je sem in tja upravičeno padla marsikatera ostra sodba. Mnenja smo, da bi morali biti sodniki med dirko bolj elastični, hitrejši in odločnejši, saj se je zgodilo, da smo bili spremljevalci priče takšnih in podobnih prestopkov (dajanje vode z motornih vozil, kar ni dcvoljeno itd.), katerih pa sodniki niso videli. Tudi na račun propagande je že pred dirko bila izrečena ostra kritika. Organizatorji so natiskali oo-seben bilten, ki je bil od zunaj lično opremljen, ko pa si ga razgrnil, si videl, da so v njem v glavnem reklamni oglasi, brez posebnih zanimivosti s posameznih etap, imen udeležencev ali propagande za naš turizem in podobno. Razumemo finančne težave, toda dejstvo je. da gre človek samo enkrat na led, pa tudi tisti, ki se zanimajo za kolesarski šport. Prihodnje leto jih bodo morali natiskati v drugi obliki, sicer bodo številni izvodi takšnih biltenov romali v Odpad... Hrana za tekmovalce je bila sicer kar obilna, ni pa bila takšna, kot so si jo želeli tekmovalci. Enolična hrana za takšne napore ne zadostuje, če pa moraš še to čakati po več ur, potem ni nič čudnega, da so jo nekateri dirkači od jeze zmetali ob rob ceste. Ni bilo sicer to povsod, bilo pa je le nekaj primerov, kar so nam povedali tudi sami udeleženci dirke. In še nekaj pozitivnih lastnosti s te dirke. Vso pohvalo zasluži JLA, ki je dala na razpolago jeepe in šoferje. Šele letos smo na lastne oči spoznali, kaj pomeni zanesljivo motorno vozilo in seveda tudi pameten šofer, ki mora biti vsak čas pripravljen, da priskoči na pomoč, bodisi temu ali onemu od spremstva ali samemu tekmovalcu. Pisana kolona spremljevalcev je bila tokrat popolna, vrJtovno vodstvo pa si je na prejšnjih dirkah pridobilo toliko izkušenosti, da je vendarle celoten vtis pozitiven. Jugoslavija je osvojila prvo mesto, čeprav je moralni zmagovalec med ekipami po našem mnenju Bolgarija. Bolgari so namreč imeli v svoji hvrstah 5 odličnih kolesarjev,ki so vsi prišli na cilj. Po vsej verjetnosti bi bili tudi kot ekipa najboljši, če bi dobro poznali naše ceste z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Edini (poleg Bolgarov), ki so prišli v istem sestavu na cilj v Beograd, kot so začeli na startu v Zagrebu, so bili tudi kolesarji II. slovenske ekipe. Če že govorimo o slovenskih dirkačih, potem je danes naša dolžnost, da jim še enkrat izrečemo vso našo pohvalo 'n priznanje. Dirka je pokazala, da danes rasejo v Sloveniji novi nadarjeni in borbeni tekmovalci, ki bodo v prihodnosti prav gotovo še prekosili nekdanje uspehe Vida lija, Grajzerja, Perneta in drugih. L. M. ,ETO XI Štev. 31. SE882 Q Briaiizatiia telesu vzgoje v naši družbi tudi omogočiti primerna, biološko* psihološko in pedagoško utemeljena tekmovanja, nastope ali manifestacije. Tekma, manifestacija ali nastop ne sme biti nikoli izhodišče ali najvišji smoter društvenega dela, ker se sicer telesna vzgoja izrodi v larpurlartizem z vsemi družbeno tekmujoče v teh skupinah. Vadbene 4. napram občinskim organom za bene organizacije za telesno vzgojo. *^ra|no škodljivimi vzgojnimi napa- in tekmovalne registracije ne sme- telesno vzgojo in šolam. Vse obstoječe gradnje pri šolah ali ka|?1„:. vvzS,°Ina brezmejnost profesio- vzgojno delo neposredno odgovorne "V’ nFavu<> razumeti tako kako.r Nalo~c ok™inega sveta za telesno družbenih organizacijah je treba pri- Siatorštv^ tekmovalna skupščini, medtem ko so za gospo- včlanjevanje v osnovno orgamzac,- vzgojo so na njegovem področju Jagod,ti novim družben,m pogojem Surovostozkeklublšketenden^ Hnrct« nntlnvnmp J°’ k, daje v sc pravice m dolžnosti analogne nalogam Sveta za telesno ter nuditi skupno izkoriščanje ob- j , ■ K. Klu,aske tendence, članstvu. V tem tiči bistvo korenitih vzgojo LR Slovenije. Sestavljajo ga: jektov, kakor tudi njihovo skupno vsebinska izjirijenost, moralna po- 1. 1—2 predstavnika Društva pro- upravljanje. Tudi s tem bi ustvarili kvarjenost itd. Priprava za mamfe- sorjev in učiteljev telesne vzgoje, most, po katerem bi se pretakala , aci.J.° a 1, b‘kriK> ne more zato do- 2. 1—2 predstavnika okrajne zve- obvezna telesna vzgoja v šolah s _c_ za daljšo dobo društveni pro- dicije se moramo ozreti naprej v ze za telesno vzgojo, novo družbo, ki se že poraja, ter ji 3. 1 predstavnik okrajnega sindi- (Nadaljevanje in kom ec) Strokovne zveze so za strokovno darsko in upravno poslovanje odgovorne neposredno Zvezi za telesne vzuoL Slovenile ki v času med za- organizacijskih sprememb, ki nam § ^ i ~J- ’ i i ■ .i jih narekujejo naše družbene raz- p„rx!E n«™1.’« »«m. »-«.i i» jih narekujejo naše družbene raz- fesorjev in učiteljev telesne vzgoje, izvajanje telesno vzgojne strokovnih zvez ter sporazumno z njimi opravlja vse skupne gospo- gram, ker bi prav navadno pospe- darske, upravne gradbene, propa- vzgojo pripraviti ustrezno organizacijo za kalnega sveta, gandne, kadrovske, zdravstvene, statistične in druge naloge. Strokovne zveze sestavlja 5—9 Praktične konsekvence tako ureje- teja LM Slovenije, nega članstva so po dosedanjih po- 5. 1 predstavnik zdravstva ter 4. 1 predstavnik okrajnega komi- ljudstva izredno pomembno. vzgoja prostovoljno telesno vzgojo v druž- , . ■ ■ benih organizacijah, kar bi bilo za se.De Priprave za skupne mamfesta-celoten razvoj telesne vzgoje našega c,]c .onemogočale pravilno telesno ’■ ’ ■ 1 - vzgojo zlasti takrat, kadar pomenja članov, ki jih lahko skupščina izvoli fi™?h..in negativnih izkušnjah za 6. predsednik in sekretar, med člani organizacije tudi izven Sad.alPJ- razvo' telesne V7-oje ne‘ m ciam organ i za c j iuui izven rlzvo-lprlnp SV(,j,ih tmsla^ev:,,.St.rok?IT 1°. Ustvarili bomo s tem vzgojno in gospodarsko monolitnost osnov- Obvezna telesna vzgoja mora za- vnania manifestacija za članstvo po svoji vsebini samo potenciran pon-d a rek na določen del telesnovzgoj-nega programa. V takih primerih je jemati: a) predšolskega otroka v otroških vrtcih, OKRAJNA ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO b) pionirje v obvezni šoli, osnovni b-lcsnovzgojno težišče v labilnem —■---------- ••• položaju, kar deluje zaviralno nih organizacij, a prav tako tudi Najvišji organ Okrajne zveze za zvezo vodi in predstavlja predsednik (s podpredsednikom), a poleg tar*Ure?erentf6 za^gosocid a r rivo"oro- inte- ukrepi, ki bodo privedli delo v se- , . , skupinah, sekcijah ali klubih, dan jih partizanskih in športnih dru- Sole so splošnoizobraževalni in ki jih izbira članstvo jx> svojih štvih na skupni imenovalec, vse do-strokovnoizobraževalni zavodi, kjer osebnih ' ...... nja dosedanjih tradicionalnih oblik. ki so se razvile v drugačnih druž- vzgoje je telesna vzgoja, zaradi če ... . , nagnjenjih. Ob pravilni tlej je pa za nemoten razvoj osnov- se mladina pripravlja za življenje, vadbi in uresničenih osnovnih nalo- nih organizacij iz taktičnih razlogov Materialna osnova vse mladinske gah telesne vzgoje pri slehernem še vedno opravičljiva paralelna pot, posamezniku, moramo omogočiti ’ ' ne iznolnillieio svoiih iialo“ v skla benih Plojih zlasti med današnjo sar mora biti obvezna v vseh vrstah vsakomur, kdor želi tudi kvaliteten s Pski,pi i. ijggž ma organizacijama nastal sprva ter je potemtakem sme s soglasjem dve tretine zvezdin i^novatf^časen‘sek^ Vr(>c^ medsebojnega prepletanja, a splošnoizobraževalnega procesa Z , , , ', . ‘ čez čas postopek popolne združitve obvezno telesno vzgojo v šolah ko bi se vzporedno iskristalizirala mora naša družba zagotoviti vsej vsa metodična vprašanja pravilne mladini normalen telesni razvoj. V telesne vzgoje in športnih tekmo- času otrokovega telesnega razvoja vanj. MATERIALNI TEMELJI ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO SLOVENIJE ki se mora v nekaj letih strniti v eno samo, če velja, da moramo od- med . ----- ----------- ... .... ni med komponenta str. Vsaki razvojni stopnji moramo njima nobenih načelnih razlik. riat strokovne zveze, ki ga mora na novo izvoliti prva naslednja skupščina. Na izpraznjeno mesto v izvršnem odboru Zveze za telesno vzgojo Slovenije sme izvršni odbor kooptirati novega člana, vendar mora koopta-cijo potrditi prva naslednja skupščina. Na izpraznjeno mesto v strokovni in dozorevanja je mladinska telesna vzgoja iz fizioloških zakonitosti primarna družbena naloga in obveznost, ki naši vzgojni praksi še ved- Materialni temelji Zveze za teles- da zanemarjamo bojkarji in odbojkarice iz Amster- MX.teO-zamcč m&d umni Te dni gostujejo po Sloveniji od- voljni. Nastopili so še moški, ven- no v^jTsSm^sS ^ da^^UstoTa^ po Sloveniji zvezi sme nien sekretariat koopti- na virih socialističnega gosj/odar- ‘ r -r Lri nai^nstre* faniz'rai° odbojkarji ŽOK Ljub- in tudi od gostov, ki so bili ver je t- ---------------->------Vi Sil. ^---ininSAl« H«, strokovne izobrazbe, ki bi naj ustre- ljana, ki so bili pred meseci odlično no že močno utrujeni od številnih dar nas to srečanje ni zadovoljilo. Pričakovali smo več od domačinov skupščina. Na pobudo izvršnega odbora Zveze za telesno vzgojo Slovenije ali strokovnih zvez se lahko skličejo s sprejeti na Nizozemskem. Nizozemci gostovanj. I / v r" 11! odbor Zvezo za telesno yalnem procesu mladine opred.elju- venije in bili povsod sprejeti' z vse-vzgojo Slovenije izdela proračun in zato samo fiziološke zakonitosti mi simpatijami. Prvo tekmo so odi- SoZjer^Inlritutrza^Sno LR ^lovelije^kl'“oS ntčdnem soglaTu “ n?. Sovah v^KatSk. “vKamnik™^ vzgojo Dosvetovania o perečih vura- nimi republiškimi potrebami za te- f1™1 družbenimi zahtevami m po- najprej zenska vrsta Kamnika, ki so nitl Protl boljšemu moštvu iz Am- lesno vzgojo ter ga pošlje Izvršne- trcbami. Na takih vzgojnih osnovah j0 okrepile igralke Olimpije Stele- sterdama. Gostje ‘So gladso zmagali IN ŠE EN NASTOP V RAVNAH V prvi mednarodni odbojkarski tekmi je moral domači Fužinar kle- sanjih telesne vzgoje. ČLANI ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO SLOVENIJE Zveza za telesno vzgojo Slovenije včlanjuje članstvo in osnovne orga- bene organiz.acije posreduje Svet za ‘ • * P6.! i i 1 • • I' ‘ • tol Ono a it rt rer\ t x! attaiii ta a./I t*o tt o i tt mu svetu Ljudske skupščine LR sc 5 alik ® 5:0 (15:11, 15:11, 15 :8) in kot vse Slovenije za razpravo v ljudski aa®'e niladme. Družbene potreoe, ki lepi in zanimivi igri odpravile Am- kaže, so v tej tekmi tudi dejansko skupščini. Po odobrenem globalu za hodo določile poklicne profile za sterdam s 3:1. Nastopili so še moški, Pokazali, kaj premorejo. V predtek- toda ta tekma ni bila do konca Jn' sta se pomerili tudi ženski vrsti odigrana, ker je predčasno nastopil gostij in ŽOK Maribor. Mariborčan-so igro prekinili ke, ki so bile prav tako ojačene z ijihovo korist. Za- nekaterimi igralkami Branika, so z investicije in dejavnost v telesni vsa področja našega življenja, bodo vzgoji za šole in posebej za druž- odredile trajanje izobrazbenega pro- —o_______ ____ pionirke mladinci in jo Zvezi za telesno vzgojo Slovenije, joakljn časovni okvir, v katerem bi veliko, občinstvo pa je bilo tudi za- j^rez večjih težav premagale od boj- _ ani in članice, stareiši ki jih razporedi po proračunu, spre- "do mogoče pravilno rešiti vpraša- dovolj no s prikazano igro. Od tod karice iz Amsterdama, in stareiše članice. Osnovne jetem na njeni skupščini. Dohodki nJ^, spl-osne m strokovne izobrazbe so inozemski odbojkarji odpotovali tem gostovanju bodo odboj- organizacije so krajevne enote, ki iz lastne dejavnosti morejo izvirati nase mladine, trenutna materialna v Novo mesto. karji iz Nizozemske po vsej verjet- združujejo v svojem okviru članstvo samo od prireditev, založniške de- obremenitev, ki bi nastala zaradi nesti gostovali še v nekaterih kra- istovrstne dejavnosti, in sicer: par- javnosti in članarine osnovnih orga- podaljšanja izobrazbenega procesa tizansko društvo, športno društvo, mzacij. Članarina, ki jo plačujejo « skupnost, bi se družbi bogato planinsko društvo in strelske dru- posamezni člani ostane v celoti kot Poplačala z zdravjem vse mladine, zine ter pomenijo vzgojno in -ospo- prispevek osnovnim organizacijam, ki odhaja v poklice, zvečano delov- ., darsko celoto. Razčlenjenost nruštva Svet za telesno vzgojo LR Slove- ™ zmogljivostjo na vseh delovnih sterdama je v na štiri glavna področja telesno- nije upravlja po pooblastilu Ljud- ™e?Žri ™?u ?er°M unokoiitvi vzgojne dejavnosti je utemeljena ske skupseme tud, posebne al, na- loško-starostne kategorije, pionirji in mladinke, člani člani V NOVEM MESTU 1000 GLEDALCEV jih Slovenije, nato pa se bodo prihodnji teden vrnili v domovino. Na račun gostov iz Nizozemske je Odbojkarska reprezentanca Am- bilo dvignjenega precej prahu. Eni ~ . v. trdijo, da znajo dobro igrati od- bojko, drugi pa so mnenja, da Novem mestu doživela po eno zmago in en poraz. Ženska vrsta Amsteradama je po samo v večjih krajih, medtem ko naj bi bila vsa telesnovzgojna de- . javnost v manjših krajih organiza- s pooblastili, cijsko združena društvu. pa so mnenja, da so U11V olv,.K„ ______ _______ ., . . - . ■ ... —t_____ _____ ________t.___ njihove sposobnosti podobne našim menske fonde za telesno vzgojo ki s skrajšanjem plačevanja pokojnin lepi igri premagala domačinke s 3:1, boljšim republiškim moštvom. Dej- jih sme uporabljati samo v skladu za podaljšano dobo šolanja. i i i • P AEno W7ffATA vr nmvrinn enem samem j,________ Telesna vzgoja v družbenih orga- meščani so tudi tokrat dokazali, da Izvršni odbor Zveze za telesno nizacijah je načelno namenjena mla- je odbojka pri njih šport št. 1, saj vzgojo Slovenije predloži vsako le- “ini in odraslim izven šol. V tre- je tekmam prisostvovalo nad 1000 to Svetu za telesno vzgojo LR Slo- nutnih razmerah dopolnjujejo tudi gledalcev, kar bi bilo tudi za kakš-venije poročilo o uporabi finančnih ?a. e‘ sol ske mladine njeno pom a n j- no večje mesto prav lepo število, sredstev v preteklem proračunskem kljivo solsko telesno vzgojo, vendar c , . letu, da lahko razpravlja o smotr- bo morala bodoča družbena orga- Strokovne zveze so organi za raz- nosti izkoriščanja družbene subven- Dizacija po ureditvi razmer v šolah voj kompleksa telesnovzgojnih udej- cije in upogteva izkušnje pri obrav- popolnoma opredeliti na prostovolj-stvovanj ali samo posameznih de- navanju novega predloga prora- no izvenšolsko telesno vzgojo. moški pa so utrpeli poraz 1:3. Novo- s*vo je, da so odbojkarice iz Am -- „ X X« — t 1 1 • l l i 1 1 1 • 1 el Oi-rl a T-,-, T. T. rt ,1 __ 1 1 l .. i . • 1 STROKOVNE ZVEZE IN ČLANSTVO ORGANIZACIJE sterdama nedvomno kvalitetne igralke in zato odpade vsaka kritika, ki je bila morda izrečena na niiliov račun. Beseda je le o moških, ki so pravzaprav predmet vseh teh »pomenkov«. Dejstvo je, da v Ljubljani res nismo mogli biti navdušeni z njihovo igro. Poročila iz drugih krajev pa pravijo, da so Nizozemci ho- javnosti. Ker so posamezni člani že guna včlanjeni v osnovni organizaciji in noC vzgojo, Pni nobene polrebe? daM VZGOJO - SVET ZA TELESNO strokovne zveze ponovno včlanjeva- VZGOJO OLO le svoje članstvo ter ustvarjale izo- Svet za telesno vzgojo OLO je Kakor smo že v načelih o telesni vzgoji ugotovili, mora šolska teles- DVOJNI PORAZ V LJUBLJANI Iz Novega mesta so se gostje iz , , , , Nizozemske vrnili v Ljubljano, kjer P10Sena celota, katere igra v polju so nastopili v povratnem srečanju -16. ,p,rav.ra’,n a, mreži pa nimajo z odbojkarji ŽOK Ljubljana. V prvi učinkovitih tolkacev. Opazili smo. preko nje pri enotni Zvezi za jeles- OK^JNI ORGANI ZA TELESNO naVzgofa sloneti na osnovah .naše- da imajo Nizozemci S 7? IELESNO Sa^gospodarstva^kM^pomcm, jla nosti in 0<1]ike ženske vrste. Ugoto- ^st^’ehre? mra“n ene^ Aiir —----------------------4-- ko in™da 'so ir^karTčfnkovdc bpri ^dajo vscl, tistili " fines""moderne mreži, medtem ko nas je navdušila rtdhpjke, ki jih vidimo pri naših „ . - ,. nih sorazmerna sredstva za nemoten lira no organizacijo v organizaciji. državni organ okrajnega ljudskega razvoj telesnovzgojne dejavnosti. ir u __ ____ _______ ___________ Strokovne zveze morajo opraviti odbora oz. njegove skupščine za Telesnovzgojne gradnje _— telo- njj]10ya prstna igra. Zmaga Liub- ^poših. Naše mnenje je. da so orga-samo vadbeno in tekmovalno regi- vprašanje telesne vzgoje v okraju, vadnice in igrišča — morajo služiti ]:ane ^.j ;e zaslužena gledalci na nizatorji gostovanja grešili v tem. stracijo skupin po posameznih de- Svojo funkcijo opravlja v štirih šolski telesni vzgoji in telesni vzgoji ^ ‘bi]j s tcm srečanjei^i prav zado- “ ”""1 '' javnostih, ki jih lahko imenujemo smereh: .... v družbenih organizacijah, s čimer klube ali sekcije in nastopajoče ali L napram okrajni ljudski skup- bi izkoriščali v celoti njihove kapa- -----------------------r-----------—---------- ščini in okrajnemu ljudskemu od- citete in s tem najbolj ekonomično boru, uporabljali vložene investicije. Ob- 2. napram Svetu za telesno vzgojo jekte za telesno vzgojo v šolah in LR Slovenije, družbenih organizacijah je treba 3. napram okrajni zvezi za teles- obravnavati kot skupno urbanistično no vzgojo, in gradbeno vprašanje šole in druž- >:to xi Štev. 31. Stran 4 se nst POLET' da so se posluževali prebučne reklame, ker je ljubljansko športno občinstvo precej razvajeno, in da so gostom pripravili preveč tekmovanj, tako da je bila celotna turneja zanje preveč naporna. Nič čudnega torej, da kljub veliki volji niso mogli zaradi preutrujenosti pokazati tistega, kar znajo. -ar At -1 1_ • - E 'Tr »4 A : ; ' Pred republiškim prvenstom po sameznikov v atletiki o bo pobr« Piše Kobal Boris Prihodnjo soboto in nedeljo <6. in £!{ 1277’ Ser ^^(OM^diŽk- Vtisi z velikega telovadnega zleta v Zurichu 7; avgusta) bo na stadionu ŽŠD Ma- Miiller" j/ (Q) 46.21, Miiller B. (O) ribor v Mariboru 9. povojno re- 4554 Golc (KI) 44.70, Peterka (KI) Popotnik, ki te je doletela sreča, hovkah jih poleti pridno uporab- Publiško prvenstvo v atletiki. Gle- 45"58’ p(;I1j<_<> ^j) 43.12, Goljar (Lj) da prideš v »kombinacijo« za peto- ljajo. Nekaj kratkohlačnikov sem de na velik korak naprej, ki ga je kopje: Kopitar (KI) 62.88, Plut vanje v inozemstvo, ne pozabi na- videl, ki so s smučmi na ramah ča- tudi letos napravila slovenska atle- ^ 20. Kastelic (O) 58.98, Sluga slednjega: potuj ponoči, tako se zne- kali pred začetno postajo vzpenjače, lika, lahko pričakujemo, da bo le- ^j) 53.39. Rojc (KI) 51.63, Brodnik biš vseh tistih manj srečnih, ki pre- Menda so šli na poletne počitnice — tošnje prvenstvo kvalitetnejše od 51.45, kladivo: Markež (Mrb) žijo čez dan po ljubljanskih ulicah na sneg. Imajo pa srečo tile Tirolci: vseh dosedanjih. Zaenkrat še ni za- 52.40, Peterka (KI) 47.79, Vovk (Lj) in te z vprašanji »Kam pa spet ro- snega jim nikoli ne zmanjka in še gotovljena udeležba atletov, ki bo- 45^3’ Miiller J. (O) 44.52, Zupančič maš?« prebadajo močneje kot rent- poleti si ne dajo miru z dilcami. do nastopili v državni atletski re- (Lj) '43.70, Jančič (KI) 43.51, 4 krat genski žarki. Pa tudi sicer je poto- Ob rekah in jezerih polno cam- Prezentanci na Balkanskih igrali v m;" Ljubljana 43,6, Kladivar vanje ponoči bolj ugodno. Prazni pingov, šotorov vseh mogočih barv Carigradu. Mogoče pa bo tudi to ^ ■. Svoboda 44.7, Odred 44.8, So- vagoni, zaspani cariniki na meji, in prav toliko avtomobilov. Vsakih vprašanje ugodno rešeno, tako da 46.7, Kočevje’ 47.0. spokojna tišina na inozemskih že- 5 minut se odpro vrata kupeja in bomo imeli v Mariboru zbrano res ženske’ ________ 100 m: Šikovec (KI) lezniških postajah, prijeten hlad in vso slovensko atletsko elito. 12.4, Stamejčič (O) 12.4, Bajželj (O) še vse drugo daje potovanju pomir- Ne nameravamo se spuscati v 12 6 Knez (Mrb) 12.6, Unterrajter jajoče vzdušje. Vseeno je le zaradi kakšne dolgovezne prognoze o tem, ^rb) 12.8, Petauer (KI) 12.9, 200 valute! Potuješ podnevi ali ponoči, kdo naj bi osvojil to ali ono »me- m. Stamejčič (O) 25.9, Knez (Mrb) vedno jo imaš — premalo. pod nos ti pomoli neutrudni proda- daljo«, ampak bomo prepustili to 25.9, Šikovec (KI) 26.0,’ Petauer (KI) Pred 14 dnevi sem se tako na skri- jalec polno košaro piva, slaščic in našim bralcem, kasneje pa seveda 2-,'0’ Unterrajter (Mrb) 27.0, Siam- vaj splazil iz Ljubljane in se v ve- drugih dobrot. Sem mislil, da se bo Predvsem atletom in atletinjam. V 27.7, 800 m: Slamnik (KI) seli druščini štirih telesnovzgojnih fant vsaj v našem kupeju naveličal orientacijo pa navajamo po 6 naj- 2:16.5. Belaj (KI) 2:25.3, Grabar (K!) delavcev odpeljal v smeri, ki gre čez ponujati svojo robo. Pa se ni, vse boljših rezultatov v letošnji sezo- 2:303. Borovič (Lj) 2:35.9, Rožanc Avstrijo v Ziirich. V Podrožici so tja do švicarske meje. ni,^ saj bomo med temi našli tudi (fy[rb)’ 2:37.0, Pokovec (Lj) 2:37.8, zamenjali našo »domfarico« z elek- V Ti rol a h pada dež, vode so na- večino finalistov, kakor tudi bodo- m ovirg'. Stamejčič (O) 12.0, Pe- trično lokomotivo in tako je odpa- rasle, asfaltirane ceste pa polne av- Kh zmagovalcev prvenstva. tauer (KI)" 12 0 Bajželj (O) 12.3, d la vsaka bojazen, da mi še tistih tomobilov, avtobusov in motorjev. 100 m- Lorber (KI) 10 6 Puc (Lj) Ostrovska (Br) ’ 12.9, Želznik (KI) nekaj las, ki jih imam, prežgejo_ ža- Narod potuje kakor za stavo Na U 1 Zaic (Li) H 1 Dolenc (Lj) 11.3 13.0, Krajnik (Mrb) 13.1, višina: Si- reče saje. Korajžno sem z drvečega švicarski meji čakamo samo 5 mi- Petrovtč O 11 3 200 m: Lorger ma (O) 148, Šumak (KI) 146, Roz- vlaka opazoval vse predore, k. jih v nut. Vlak drvi ob Zunskem jezeru. (KI) 2 7 Puc (Lj) 23.1 Zupančič man (Lj) 143, Javornik (Br) 140, v Avstriji me koliko, čeprav povsod Zopet polno campingov, jadrnic, ko- ((C n-fo’ n;ALi;,7ir. it; 23 2 Hiti Škrjanec (O) 140, Železnik (KI) 140. na oknih najmanj v treh jezikih palisc, tenis igrišč in asfaltiranih O} 93f' vJ,ln d)i 235 400 m- daljina: Stamejčič (O) 5.46. Bajželj piše »Ne naginji se kroz prozor!«. cest. Ob petih popoldne izstopimo 9*' zjfn =n n Hiti’ '(O) 502 (O) 5.28, Majcen (KI) 5.22, Knez Meni je »glavni« naročil, naj opišem na enem izmed 16 peronov zuriške- upancic (JVi) ? "Vinotnik (KR 508 (Mrb) 5.07, Nedeljkovič (Mrb) 4.84, samo tisto, kar doslej drugi še niso ga kolodvora. Čakajo nas predstav- Kopitar (KI) 50.3, Vipotnik (Ul) 50.8, uvi 1 , J . TVerl/v ,nx onisovali. Ne vem. če mi bo uspelo, nilci švicarske telovadne orranizaci- ravCd»as1 ?ik,ksns,i - ’ — ' p 1:57.3, nik (O) 12.20, Celeši m (Li) Pristovšek (KI) 10.2 icaa —. 1H f^plešnilc v, , , Kotlušek (O) obdelana. GaišekiKlM -56 0 Krali (KI) 1-573’ nik ’(G) 12.20, Celešnik (KI) 11.90, na tuje, in prav toliko jih j"e po- telovadni praznik, ki traja pet dni. Mlakar (Mrb) 1-57 4 Juvan ' (Lj) Pristovšek (KI) 10.73, Sima (O) zneje opisovalo svoje vtise, da bo Ko oS (Lj) 1:58.9, 1500 ml 10 51, disk: Celešnik (KI) 44.55, Hu- ^ ezko najt. snov, k. se ne bi bila Vipotnik (KI) 3:53.0, Tratnik (O) dobivnik (O) 40.56 Kotlus-V in\ obdelana. 3:57.4, Gajšek (KI) 3:59.6, Špacapan 37.75, Pristovšek (KI) 3470; Na cilju smo Galič Naj začnem zato kar pri predorih. Baje so Švicarji mislili, da jih pride le 18. Nas pa se je iz vseh (Lj) 3:594 Hafner (LJ) U* S,,- (Sv) ’ 33 78 K.J (KI) 32 82, kopje: S. KM 35* SJVLS S“ ,«?> ‘“MbeTl)T3trC 3M U'l,j -L To2,3..«"hleke,S MST3 ZjrSggV®. »>««- »«o ;mo J. vsi ,k„- tini (0)15A8.2, Pavčič C (O) (KI) 32.15, Pristovšek (KI) 31.92, vse, kar popotniku med vožnjo osta- kajmahml. vneko solo se verni 15:40.0, Petek (ti) Ki) 146326Puc1(Lj)mi4.8, Kovač (Kij Ljubljana 55.2, Svoboda 55.2, Bra- _ ]e“; t’o‘razlik<>r'da delajo in svetlih učilnicah smo polegli na to v predorih, pri nas pa, ker jih zračnih blazinah. Kar udobno in ženi toliko, kar na postajah. Skratka, lo higienično. Debelušasti »Hausmei-nič več tiste čistoče, ki' je bila pred ster« je že prvi dan preizkusil vse $ ;,r,Ki, ,ornE-t » m: K.: »*»f ** nik 55.7. Štiri fotonraflie 15.6, Vukvič (Lj)' 15.7, Černe (O) 15.7, Zupančič (KI) 16.0, 400 m ovire: Zupančič (KI) 54.8, Puc (Lj) 54.8, navdušenje za boks ^ ........... ^ Kopitar (KI) 56.3, Hiti (O) 58.0, pred borbo za evropsko boksarsko feti. Včasih"' je Tila’ z"amud a "vlakov vrste jugoslovanskih cigaret in sli- Juvan (Lj) 58.2, Seliškar (U) 58.5, „krono„ težke kategorije med Neuhau- v Avstriji in Švici redek pojav. Le- vovk. Skratka, pet dni je kadil in jirtint 'nSSS, .tonih repor- m rJSTmSZSTZASZ Snega dovolj za smučanje PriS„“v 6.44, troskok: Kolnik (O) 13.50, Go- privoščili pripadniki neke ostrostrelske . , , , točnem sorazmerju z valuto turista, gič (KI) 13.06, Černe (O) 12.91, enote italijanske vojske, nastanjene v Danilo se je se: vedno, ko smo se ““F* p^-^judje čudovit smisel Brodnik (KI) 12.89, Vukovič (Lj) bližini Bologne. Na dan borbe je de- peljali mimo Bad Gastema. Visoko ^ K Nag J, menda že takoj 12 oo at 'v in\ 19 R7 TVilifii- Te- žurnl podoficir pri nekem pregledu ugo- gori med skalnatimi grebeni pa SO za Presojo, nas so menoa ze ia j šeir " 3 Vphovn rP m) 3 80 tovil 5ahko samo’ da manJka ve6ina cilj; že kazale snežene flike, kuloarji in ”a postaji ocenil, m s, bal, na jas- n (F vii ,7,VRh!Zv (O 370 nih daljnogledov s pušk. Za boks preveč trani lazovi> še vedno polni nem. da kaJ Prldn» »c,ekal!« ne b°" glavač (Ki) 3.73, 15 rodni k (iklj navdušenim ostrostrelcem grozi sedaj se- ^ . r • cvi+n Var mo. Saj ne rečem, pozdravili so nas Kolnik (O) 3.5° Cerpcs (Mrb) 3.50, zapor v kolikor »m glede "a veUk Vzpenjač nič koliko in prisrčno in nam takoj povedali kaj prenočišče, vstopnico za ogled te-kem, zletni znak in vstopnico za glavni nastop, skratka vse, kar je bilo v zvezi s prireditvijo. Pardon, parado po mestnih ulicah smo si lahko ogledali zastonj. To pa je v Švici poleg vode, ki jo piješ pri mestnih vodnjakih, edino, kar je bilo zastonj. Nehote so se mi ponujale misli na tisto blazno letanje naših funkcionarjev ob podobnih obiskih inozemskih ekip, kjer mora biti vse na svojem mestu, od sprejemnih večerov do zadnjega darila in šopka, vse pod parolo: »Ne bodimo umazani!« Kranjca srečaš povsod Tramvajskih kart, ki so veljale za pet dni, še nismo plačali. Zato smo jo prvi večer udarili kar peš proti mestu. Nazaj grede je Heri na nekem oknu zagledal starejšo deklico v pidžami, in to se mu je tako flet-no zdelo, da je kar obstal: »Ajde, gremo, saj nisi na Starem trgu! Gremo kaj popiti« Takrat pa kakor strela z jasnega: »Kar spat pojdite.« Ženski glas, ki je po naše izrekel to povelje, je prihajal od ene izmed obeh deklet, ki sta prav takrat pro-menirali mimo nas. Je že tako. V Švici sploh ne smeš pogledati za kakšno punčko, takoj te po naše napodijo spat. Sicer pa, pravili so mi, da se niti gledati ne_ izplača deklet, če nimaš polne mošnje denarja in vsaj majčkenega avtomobila. Oblak se je utrgal Ob enajstih zvečer smo že >ja drali« na naših morskih blazinah v svet sanj, kjer dobiš vse zastonj. Ponoči sta nas prebudila grmenje in bliskanje, tako da sem se kar ustrašil za svojo blazino. Lilo je kakor iz škafa vso noč. Drugi dan smoj na tekmovališču zagledali celo jezero. Prav tam se je utrgal oblak in voda je tekla na telovadišče z vseh strani. Gasilci in nrireditelji so imeli polne roke dela. Vodo so črpali kar naprej, obenem pa dovažali les in žaganje. Tekmovališče je bilo razdeljeno na velika polja, kjer so telovadci nastopali v narodnem mnogoboju, atleti na posebnem prostoru, vrhunski telovadci pa v ogromnih šotorih — paviljonih. Tako se je tu- Slamnikova — 2:16.5 (800 m) Celesnikova — 44.55 m (disk) Kotluškova — 40.72 m (kopje) ]‘} ?°enskc atletinje dosegajo v ' !osT/T sezoni odlične rezultate T, Zfkordi padajo kar po prsti. Dati na dvobojih s Srbijo in Hr-,tsko preteklo nedeljo v Zagre-Ofii -0. bdi doseženi zopet štirje rexlcni kopenske rekordi. Lahko da smo dva bolj ali manj cakooali, dva pa sta prišla precej nepričakovano. Rij?.* rekord je dosegla atletinja , divarja Ančka Slamnik v te-»i na 800 m. Rezultat 2:16.5 ni le Jenski, ampak tudi jugoslo-de u Jlekord, 5 desetink selcun-: od dosedanjega, ki ga entZa^a Vera Blaž. Nov rekord c/ °d°4 ui zadnja beseda odlične čaU^ikove in še letos lahko pri-nj fC,liem° nadaljnjega izboljšani ,lovenske sprinterke so letos laki formi, kot še nikoli. Zato 100 Kov‘ rekord v štafeti 4 krat bni-P}. ni rnogel presenetiti. Ob l Isih predajah bi lahko ta re-°rd znašal ne le 50.0. ampak celo 49.0. V rekordni štafeti so tekle Alga Šikovec (KI), Knez Marija (Mrb), Bajželj Marjana in Stamejčič Draga (obe Odred). Nova rekorda smo dobili tudi d dveh disciplinah metov. Najprej je Milena Celešnik (Kladivar) po ostri borbi z državno re- korderko Julijo Matej pomaknila rekordno znamko v metu diska na 44,55 m, potem je pa še za večje presenečenje poskrbela Nada Kotlušek (Odred), ki je v svoji »postranski« disciplini — metu kopja — popravila svoj rekord za 42 cm na 40.72 m. Dviganje 12 kg težkega kamna je ena izmed panog ljudskega mnogoboja, v katerem je sodelovale na tisoče telovadcev. Ta kamen je treba hitro dvigniti od tal v višino desetkrat. Kdor hoče to nalogo dobro opraviti, mora biti že precejšen atlet... di v dežju program odvijal nemoteno. Preko 2000 tekmovalcev V štirih dneh je tekmovalo nad 20.000 telovadcev v narodnem mnogoboju, atletiki in vrhunski telovadbi na orodju, ločeno v vsaki panogi. Vsi so morali znati redovni nastop in prosto vajo, s katero so potem v nedeljo nastopili. V narodnem mnogoboju tekmuje istočasno kar cela vrsta šest do osem ljudi. Ne bom opisoval posameznih vaj, nekaj pa ne smem jjozabiti povedati. Kakor je sicer bilo med tekmovalci vzdušje prisrčno in veselo, včasih za naše jxijme celo nekoliko preveč razigrano, predvsem v prostem času po zuriških ulicah, toliko bolj je bila disciplina telovadcev na tekmovalnem prostoru naravnost idealna. Lepa drža, strumna hoja, in zagrizenost, to so bile odlike nastopajočih. Zahvala gre predvsem vodnikom in samodisciplini tekmovalcev, jaz jim ne zamerim, če potem na poti domov pogledajo nekoliko globlje v vrčke piva in z glasnim petjem živo izpričajo svojo pripadnost tradiciji in organizaciji, ki slavi svoj 64. telovadni praznik. Dež in blato na telovadišču jih nista motila. Tekmujejo za svoje društvo. Res društveno življenje mora biti mnogo bolj pestro kakor pri nas. Eden za vse, vsi za enega! V atletiki dosegajo relativno dobre rezultate, najbolj zagrizene pa so seveda borbe za naslov najboljšega telovadca med vrhunskimi tekmovalci. Tudi letos je zmagal naš znanec Jack Giinthard pred Stalderjem. Tekmovanje je teklo brezhibno, na prostoru velikih razsežnosti, predvsem po zaslugi tehničnega komiteja, sodniškega zbora in vseh funkcionarjev. Vse je šlo kakor po uri, čeprav je prva dva dneva močno deževalo. Vse službe so delovale brezhibno. Novinarji so bili sproti Solidno in hitro popravljamo vse vrste molkih ženskih dvokoles Mehanična delavnica »ILIRIJA« VODNIKOVA ULICA (pri Kamniti mizi) Invalidi in upokojenci uživajo pri popravilih 20 odstotkov popusta. obveščeni o izidu tekmovanja. Tehnični komite je izdal 64 biltenov, oglasov in navodil v 5 dneh, ki so jih dobili dopisniki vseh časopisov v svojih predalih. Nesreč je bilo zelo malo, čeprav so tekmovali na orodju brez blazin in brez asistence, skratka — prireditelj je bil vsekakor dorasel velikemu tekmovanju in ga tudi resnično pripeljal do konca. Mnogo smo videli, mnogo pa tudi zvedeli od funkcionarjev, ki so nam kar radi dajali pojasnila, kajti svoje radovedne nosove smo vtaknili v vsako stvar. Včasih sem mislil, da smo malce preveč nadležni, toda je že tako, nihče ne bo sam od sebe prišel k tebi, te prijel za rokav in rekel: »Vidiš, to je pa tako!« Kdor išče, ta najde, je tudi tokrat veljalo. (Konec prihodnjič) Štafeta 4 X 100 m 50.0 l,ETO XI Štev. 31. / Hrvatsko-slovenska liga V „H0VI IZDAJI" Pred kratkim so se v Mariboru stavnikov se bodo v tej ligi borili sestali delegati varaždinske, mari- Maribor, Kladivar in Rudar (Trb), borske in celjske nogometne pod- seveda pa ne smemo podcenjevati zveze in skupno s predstavniki pri- tudi Sobote, Nafte in Bratstva, zadetih društev formirali za sezono V Mariboru so se pogovorili tudi 1955/56 posebno »področno* ligo iz o ligaškem tekmovanju za tista območja omenjenih treh podzvez. društva, ki niso prišla v to »pod-Omenjena liga bo štela 12 članov, ročno* ligo in so doslej sodelovala po 6 iz varaždinske, po 3 pa iz ma- v vzhodni slovenski ligi oziroma riborske in celjske podzveze. Če v podzvezah. Delegati so se spora-upoštevamo, da je varaždinska pod- zumeli v nadomestilo za vzhodno zveza med najmočnejšimi v državi slovensko ligo za tekmovanje, v ka-(po številu klubov in igralcev), po- terem bo sodelovalo po 5 moštev iz tem lahko to novo ligo smatramo mariborske in celjske nogometne kot reprizo hrvatsko-slovenske lige podzveze. V tej »vzhodni* slovenski v »novi izdaji«. Tekmovanje se bo ligi bodo nastopali oba Kovinarja pričelo 4. septembra, favoriti za naj- (Maribor in Storel), Rudar iz Vele-boljša mesta pa so Tekstilac in Slo- nja, Aluminij, Proletarec in Drava, boda (Varaždin), pa tudi Jcdinstvo kot novinci pa ŽŠD Celje ter par-iz Čakovca. Od slovenskih pred- tizanska moštva iz Ljutomera, Rač ----------------------- in Brežic. ¥ ceflsfri podzvezi ie razgibano Po zaključku tekmovanj v I. skupini celjske nogometne podzveze bo prihodnjo nedeljo zaključeno tudi tekmovanje v II. skupini. Dokončne lige, kjer tekmujejo prav tako sa-lestvioe v II. skupini zaenkrat še — ,n 1945 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah a\ • Vz V Kamniku neodločeno srečanje vendar je Triglav zmagovalec V B-skupini hrvatsko-slovenske ju je bilo zabeleženih zopet nekaj plavalne lige je prvo mesto že tu- odličnih rezultatov, med katere modi odločeno. Čeprav sta preostali ramo v prvi vrsti šteti rezultate še dve tekmi (Kamnik in Triglav Barbke Koncilije na 100 in 400 m morata gostovati še v Karlovcu), sta se glavna favorita za prvo mesto, oba slovenska kluba, že obakrat srečala. Le dve točki, ki so ju Kranjčani več nabrali v Kranju, vplivata odločilno na 1. mesto. Plavalni dvoboj, ki je bil med obema rivaloma sredi preteklega tedna v Kamniku, se je končal neodločeno z rezultatom 90:90. Na tem dvobo- V C skupini položaj nejasen V C-skupini hrvatsko-slovenske Pred republiškim prvenstvom v waterpolu in skokih Prihodnjo nedeljo NA DVEH FRONTAH Od petka oziroma od sobote dalje bosta v Sloveniji dve republiški prvenstvi, in sicer se bodo vaterpolisti pomerili za naslov repu- ni mogoče objaviti, vendar je že danes jasno, da je zmagovalec Svoboda iz Celja, ki ši je s tem priborila' vstop v L skupino. Celjanom sledita moštvi Rudarja (Hrastnik) in Senova. Te dni bo zaključeno tudi mladinsko mo trije udeleženci - Prešeren m bliškega pryaka y Kranju, skakalci Celje iz Slovenije ter Mladost (Bje- pa y Ljubljani. lovar) iz Hrvatske — danes še ne moremo govoriti o favoritu za pr- Lansko republiško prvenstvo v waterpolu je pokazalo veliko ize- vo mesto Vsi trije klubi imajo na£enost 4 najboljših klubov, ki so _ - 1 - - — ..,1 .1 d .. r-o „ A 1 TV, APrri .e , t'1 . J _ tekmovali v I. skupini. Letos se je za prvenstvo prijavilo 6 klubov, glav„_.___ udeleženca, ŽPK Ljubljana, ki brani lan- enake izglcde, da osvoje 1. mesto. Trenutno so vsi trije udeleženci insko tekmovanje, v katerem nastopili dvakrat in imajo vsi P° 1 med katerimi sta seveda glavna fa so se najbolje odrezali mladinci Kla- dobljeno in t izgubljeno tekmo. vorija zopet oba ljubljanska udele. divarja, slede pa Rudar (Trb), Celje, Pretekli teden so celjski plavalci fenca, ŽPK Ljubljana, ki branil Usnjar itd. V počitnicah je podzve- gostovali v Bjelovarju in premaga- sk; nasjov- prvaka, in PK Ilirija, ki za organizirala tudi tekmovanje li Mladost s tesnim rezultatom 77 : • - - pionirjev v dveh skupinah — celj- 76. Radovljičani so v Bjelovarju ski in zasavski. V Celju tekmuje tekmo izgubili, vendar pa so pre-8 moštev, na lestvici pa trenutno magali Celjane na domačem tere-vodijo nionirji Kladivarja. nu v Velenju. prihodnjo nedeljo. Letos pričakujemo udeležbo tudi iz Kranja, saj se kranjski skakalci marljivo pri-pripravljajo in imajo v svojih vrstah nekaj zelo dobrih tekmovalcev. Ostali klubi v skokih verjetno ne bodo igrali vidnejše vloge, le v kolikor nam Mariborčani ne pripravljajo kakšnega presenečenja. 8gNAžA*pffla3f Takole gre v prvi pomladanski vožnji, če je bil zimski trening preoster ... je v zadnjih nastopih pokazala, da bo resno ogrožala lanskemu prvaku 1. mesto. Kranjčani se sicer za prvenstvo marljivo pripravljajo, vendar pa sta zadnji tekmi s Kamnikom pokazali, da še niso v polni formi, po drugi strani pa je zopet zanimivo, da so se Kamničani nenadoma vrinili med »vrhove« slovenskega waterpola. O Mariborčanih letos vemo kaj malo, ker jih še nismo videli na tekmovanjih. Vemo le to, da jih za prvenstvo pripravlja njihov nekdanji trener Zdenka Mihovilovič. Nič manj zanimiva ne bo borba v skokih, saj sta si lani oba ljubljanska rivala celo razdelila prvenstvo, kar je menda edinstven primer v zgodovini slovenskega skakalnega športa. Prav zato si letos oba kluba tembolj prizadevata, da bi pripadlo prvenstvo le enemu. Kdo bo v tem uspel, bomo videli Na plavalnem tekmovanja v Budimpešti je bilo zopet doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov — 400 m: Zaborsky 4:41.4, DomStor 4:46.9, Till 4:47.0, Csordas 4:47.5, 108 m hrbtno: Magyar 1:08.1, 100 m prsno: Utassy 1:14.4, 100 m metuljček: Acs 1:06.6, Feyer 1:07.4; ženske — 400 m: Sze-kely R. 5:18.2, Gy9nge 5:19.4, Sebo 5:19.4, prosto (1:20.9 — 6:15.2). Večjih presenečenj pravzaprav ni bilo, če izvzamemo zmago Dobrovoljca nad Tratnikom na 200 m metuljček. Kranjčani tudi tokrat niso mogli premagati Kamničanov v waterpo-lu, čeprav so vodili že z rezultatom 5:2, je vvaterpolo tekma končala neodločeno 6:6. Tehnični rezultati — moški —■ 100 m prosto: 1. Petrič 1:07.1, 2. Košnik (oba T) 1:07.2, 400 m prosto: 1. Košnik (T) 5:25.3, 2. Zrimšek (K) 5:29.3, 200 m prsno: 1. Dobrovoljc 3:04.0, 2. Cerer (oba K) 3:04.3, 200 m metuljček: 1. Zrimšek 3:00.2, 2, Dobrovoljc (oba K) 3:02.7, 100 m hrbtno: 1. Bogataj (K) 1:21.5, 2. Lozar (T) 1:29.1, 4 krat 200 m prosto: 1. Kamnik 10:29.2, 2. Triglav 10:31.6, skoki: 1. Hafner 56.95, 2. Šink (oba T) 53.65; ženske — 100 m prosto: 1. Koncilija (T) 1:20.9, 2. Auersperg (K) 1:23.0, 400 m prosto: 1. Koncilija (T) 6:13.2, 2. Pelan (K) 6:14.3, 200 m prsno: 1. Vukič 3:56.0, 2. Hribar (obe T) 3:57.0, 100 m metuljček: 1. Vukič (T) 1:57.1, 2. Potrato (K) 1:40.5, 100 m hrbtno: 1. Pelan (K) 1:29.5, 2. Škofič (K) 1:41.2, 4 krat 100 m prosto: 1. Kamnik 5:50.6, 2. Triglav 5:57.6, skoki: 1. Bevc (T) 39.72, 2. Matjan (K) 34.02. Wnterpolo — Triglav : Kamnik 6:6 (4:2). Končno stanje točk: Kamnik : Triglav 90:90. Med nogometnimi inštruktorji v ROVINJU Čeprav letos na morju dolgo ni prave vročine, je Rovinj — ali še bolje bosta okoli mesta — domala prenapolnjen. Povsod šotori, a ob obali kopalcev, da doslej še nikoli toliko. Ud enega samega taborišča pred 6 leti, kjer so opravili gojenci Fizkulturne šole svoje obveznosti zastran plavanja, taborjenja iri drugih takih reč: na planem, se je letos dvignilo število taborišč na 80' To je že prava »preobijude-riest*. Zato bi priporočili vsem tistim, ki nameravajo pomiriti svoje razrvane živce ob tihem in samotnem morskem zalivu, naj ne hodijo v Rovinj. Institut za telesno vzgojo ima ie tos dvoje taborišč. V enem so študenti, ki prav ta čas opravljajo svoje seminarje iz plavanja, skokov v vodo in orientacijskega športa, ter nogometni inštruktorji. V drugem pa je nad 40 mladih učite- lotia danes sem se namenil povedati kaj več o delu bodočih nogometnih inštruktorjev. Sedemnajst jih je v tečaju, vsi so na krovu, glede imajo na telesno vzgojo in veliko bodo lahko doprinesli, kadar se bodo vrnili v svoje klube. V zvoniku rovinjske cerkve bije Ijie in učiteljev, ki izpopolnjujejo Sln(> storili še večjo pregreško, ko svoje znanje iz različnega vadbene- * ’ ' ' ’ '--- ga gradiva za učenje na planem. med njimi znani trener Božovič iz šesta ura zjutraj. Nogometaši Beograda in njegov pomočnik Ce- gredo na oddaljeno igrišče na dru-ljan Dobrajc, ki je lani opravil izpit na prvem podobnem tečaju. KAJ MENI TRENER BOŽOVIČ Kmalu smo v pomenku in ne zamerite, tudi jaz sem koj od kraja »napadel* trenerja z vprašanjem, men je, ki je bilo že tisočkrat zastavljeno, .... a še ni dobilo zanesljivega odgovora. . Vprašal sem ga namreč, kaj meni o slovenskem nogometu in o zdravilu zanj. Tovariš Božovič je priznan izvedenec, lahko mu verjamemo. Dejal je, da smo storili največjo napako, ker nismo posvečali dovolj pozornosti naraščaju. Kar pa zadeva izbrane enajstorice, morskih globin Ko ga je minila hipna odrevenelost, se je nenadoma ozrl na desno in — o strahota — nedaleč stran zagledal široko odprt gobec, strmeče oči in velik rep. Novi sovražnik ni bil nihče drugi kot barakuda, ki jo je tako dolgo iskal. Dolga je bela skoraj dva metra. Pozorno ga je gledala, kot da preži na ugoden trenutek in plane nanj. Marcel se je tedaj za hip zmedel. Dvignil je glavo, da bi zavpil. A kdo ga bo čul? Erik je bil tam daleč v čolnu; obračal mu je hrbet, veter je pihal od njega in ne bi mogel slišati nje- nil, da ga pozdravlja in mu je prijazno odzdravil. Barakuda pa je sunkoma, hitro kot puščica, vedno bliže krožila okoli Marcela. Prijel je za nož in ga držal kvišku proti soncu, da je sončna luč odsevala na vodni površini. Upal je, da bo s tem prestrašil ribo. A glej spaka! Prav nasprotno, še privlačil jo je s tem. Tedaj je začel silovito mahati z nožem po vodi in jo brazdal s širokimi zamahi, kot da se hoče braniti pred napadalcem. Barakudi se je moral zdeti presneto smešen, kajti prav nič je ni ganila ta govega vpitja. Tako je bil sam med Marcelova bojevitost. Kot da bi bi- _!__________y l „ L « . „ la 1/1 T I a I n n r» I n (T ! I I [» Q IU h-O P m '1 nrO T dvema pošastima, brez orožja, le z bodalom za pasom. Obale ni mogel doseči: skale so bile prestrme in močni valovi so preprečevali, da bi se povzpel nanje. Kako naj se reši iz mučne situacije? Naj nepremično čaka, da prideta Erik in Tilffy? Za go stran mesta. Gredoč srečujejo \ “'P J® pomislil na to, a ze ga je domačine, ki z volovsko vprego ■ , ", oslički odhajajo na polje. Navzlic b.!lzal sc mu je m začel krožiti okoli sto ah bledosivo torpedo, pac glede s** rz It&iTes -ssrffiskc.srs žo ' po°kratkem »TreJ/ju poStaio ‘ »j si =« od ”eh «”• oznojeni. Trener Božovič da zna- n' la slepa in gluha je kar naprej krožila okoli njega. Človek in zver sta bila podobna borilcema, ki iščeta ugoden prijem. Barakuda, morski tiger! Ta vzdevek je Marcela vznemirjal. Je mar res, da napada človeka celo neizzvana? Ta riba je prava morska ščuka, dolga in okrogla kot proga- NA BARKI IZ ROVINJA V POREČ Ribiška barka »Morski galeb* je bila do zadnjega kotička zasedena. Prebivalci obeli taborišč Instituta so se vkrcali, da jih popelje na ogled znamenitosti starodavnega Poreča. Pristanišče je ožarjeno od jutranjega sonca, a ribiči, ki so že pospravili nočni plen, suše in krpajo svoje mreže. Direktor Stepišnik in kapetan ladje še stopita na krov in beli »Morski galeb« se počasi odmika od pomola. smo kupovali le igralce, ki se doma niso mogli uveljaviti. Ti nam niso pomagali, izrinili pa so iz moštva domače nadarjence, ki so tako ostali brez izkušenj. Seveda po mnenju tov. Božoviča to niso edini vzroki. So še tudi drugi, toda preveč bi vzelo časa, če bi hoteli podrobneje razglabljati o tem, pa tudi na spolzko pot bi zašli, saj bi morali spregovoriti tudi o neamaterizmu. NI SE CEDILO MLEKO IN MED V pogovoru mineva vožnja. V daljavi se že beli Poreč, toda mi smo še Vedno v živahnem pomenku. Ra- Pisana druščina znanih telesno- ?en mladih so tu znani »veteran;« vzgojnih pedagogov, od prof. Ulage, Klojčnika, Longyke, Kabaja in drugih ter njihovih učencev, nud: kaj živahno podobo. Ne manjka šal in tudi ne resnih »strokovnih* pogovorov o morskih psih in ribolovu. Kapitan pripoveduje, kako ga je jezdil, morskega psa namreč, s čolnom vred. To in še marsikaj drugega pripoveduje, da moraš hočeš nočeš verjeti. Jaz sem mu že in tudi učiteljica Hedvika mu je, če se ne motim. Zato je tudi videla za vsakim večjim valom hrbtno plavut te najhujše morske zverine. L.ETO X’ Štev. 31. iz predvojne dobe — Unterreiter, Logar in Makovec — ki drug za drugim pripovedujejo, kako je bilo svoje dni. Še zdaleč se ni cedilo mleko in med. Igralci so često kupovali opremo sami, a na treninge so hodili tudi ob petih zjutraj, ker drugače ni bilo časa. Toda držali so skupaj, zagrizeno so se tolkli za svoje barve, a skoraj nikoli za lastne koristi. Na poslednje vprašanje, če so s tečajem zadovoljni, se vsi pohvalno izražajo. Veliko bodo pridobili, le končni izpiti jih nekoliko skrbijo. Sicer pa to ni nič čudnega, ko morajo obvladati toliko gradiva. tečajniki posedejo okoli njega in začne se teoretično razglabljanje o nogometni igri. Včasih je na vrsti predavanja o taktiki, drugič spet o zgodovini nogometa, a danes ima trener izčrpno predavanje o raznih šolah, sistemih in načinih igre. Obsežno je to gra-ko zapleteno. Fantje morajo vse te divo in kar priznajmo, tudi neko'1-reči poznati, ker sicer ni misliti, da bi mogli biti dobri trenerji. Vse si zapišejo in v prostem času se uče, da jih je veselje videti. Zatem dobe žogo. Včasih vsaj svojo, včasih po več eno in drugič vsi skupaj eno samo, kakor je pač navada na tekmi. To jc trda šola tehnike podajanj, strelov, odvzemanja in zaustavljanja žoge. Trener Božovič pomaga povsod, kjer je treba. Ima že čez 40 let, toda žogo še vedno obvlada, da je veselje. Ce komu ne gre od rok, kakor bi bilo treba, mora pač ponavljati, dokler ne uspe. Ce pa se kdo naveliča, ni pozoren ali ne dela tega, kar bi moral, mora za kazen preteči po stezi okoli igrišča »kazenski krog«, včasih tudi dva in še več. Vitki Brezar, ki brez dvoma najboljeob-j vlada žogo, je tekel samo zato, ker je malomarno udaril žogo v veri, da tisti udarec že dobro zna. Trener zahteva največji red in je v tej zahtevi neizprosen. Pravi, da brez tega pri treningu ne more biti uspeha. Kar pa zadeva kazni, so pač umestne tudi zaradi kondicije, ki je dober igralec nikoli nima preveč. Trdo je delo v tečaju. Tudi utrujeni so vsi že pošteno. Toda vendarle se ne pritožujejo, saj vedo, da jim bo vse koristilo, tudi tisto, kar nima neposredne zveze z žogo in igro. Direktor Stepišnik je vse Občutek, da je nekdo za tvojim hrbtx>m, ni prijeten. Marce! mu je ves čas sledil s pogledom. Nenadoma pa se jc zganila tudi barakuda in še ona jela krožiti okoli njega. na to, če plava med koralami ali peskom. Lahko doseže tudi dolžino do 2,5 m in je silno požrešna riba. Ima res kanibalski obraz: zgor- nja čeljust je precej bolj poudarjena, izraža zaničevanje, brezobzirnost m domišljavost. Velikanski, ostri, štrleči zobje, ki ji ne puste, da bi zaprla gobec, izražajo samo: a za razliko v nasprotni smeri. Tako »Oko za oko, zob za zob!« Vseka- Marcel ni mogel opazovati obeh sovražnikov hkrati, razen sta se srečala. Sekunde so minevale in peklenski obroč se je čedalje bolj ožil. Sovražnika sta vedno hitreje krožila okoli svoje žrtve, ki je z grozo v očeh strmela zdaj v enega, zdaj v drugega. Nenadoma pa je morski pes s silnim zamahom svojega repa platiil v napad. Njegova hitrost je bila čudovita. Ko je bil le še nekaj metrov stran od Marcela, je le-ta v smrtni grozi obupno kriknil. In glej čudo: morski pes se je presenečen hipoma ustavil, se obrnil in izginil v temni globini... Marcel se je oddahnil. Enega od napadalcev se je čudežno rešil. kor žival, ki vas ob srečanju z njo kadar bolj pretrese kot morski pes. Kot puščica je švignila intmo nesrečne žrtve še enkrat, dvakrat, trikrat. Sedaj je bila že čisto blizu Marcela. Nenadoma je zagledal dva metra pred seboj njene zobe, ki so se v soncu bleščali s pošastno belino. »Zdaj, zdaj bo po meni,* si je dejal. »No, pa končajmo kot se spodobi. Če sem že prišel iskat senzacionalen fotografski dokument, tedaj na delo, dokler je še čas. Ako bodo moji tovariši našli moje truplo — in moj aparat — bodo gotovo razvili film: dva metra dolga barakuda na zadnji sliki, barakuda, ki me je požrla, to bo vsekakor nekaj pomembnega. In kak- Ostala je še barakuda, a ta na ža- šen »človeški« dokument!« Že je vi-lost ni pokazala nikakršnega zna- del mastne naslove časopisov: V menj, da bi kaj slišala. Ozrl se je TIGER TIK PRED VAM! . . TA proti Eriku: sedaj je sedel obrnjen ŽRELU BARAKUDE... MORSKI k njemu. Marcel mu je pomahal z ŠČUKA JE POŽRLA FOTOGRA-roko, naj pride, a prijatelj je me- FA... Pritisnil je na sprožilec..- Ladja je pristala in zanimivega pohvalil, izrazil pa je tudi upanje, ................ " 1 da so dobili nove vpoglede zastran načrtnega dela, pomena športa in razglabljanja je konec. Spoznal sem, da so tokrat v tečaju sami fantje kakor je treba. Zdrave po- telesne vzgoje ter amaterstva. Le ievlje sodi naj kopitar ... Uspeh nladili prevaljskih nogometašev V malem obmejnem koroškem kraju v finale in na koncu igrali z A-moštvon Prevalje je bilo lani na pobudo mladine Branika iz Maribora, kjer so končne Za nami je izbirno tekmovanje za sestavo plavalne reprezentance za mednarodno srečanje Jugoslavija : Nizozemska, ki je bilo prejšnjo soboto v Zagrebu. Vsakomur, ki ima s plavanjem kaj skupnega je jasno, da bi morala po doseženih rezultatih priti v reprezentanco FLRJ tudi Ljubljančan Pelc in Kranjčanka Vukičeva, saj sta i prvi i druga dosegla letos boljše rezultate od drugo-Plasiranih na izbirnih tekmah v Zagrebu. Toda pustimo to. Kaj pa skoki: Vsi vemo, da že od nekdaj Slovenci dominirajo v tej disciplini in da je večina državnih Prvakov izšla prav iz slovenskih klubov. To pot pa je bilo drugače. Morda v tem primeru celo drži pregovor: »Sta se babi htilo, to se babi snilo«. Zato naštejmo nekaj podatkov, ki nam bodo pojasnili, zakaj v državni reprezentanci nismo videli našega 5-kratnega državnega reprezentanta Porente, o katerem vemo, da je letos v zelo dobri formi in da je vidno napredoval. Zakaj naši skakalci doslej niso dosegli boljših rezultatov v tujini? Eden izmed vzrokov je v tem, da so skakalci doma vadili na zelo trdih »Elanovih« deskah, medtem ko so v tujini skakali na znatno bolj prožnih in jim je sprememba deske delala velike preglavice. Nekaj je bilo torej treba ukreniti. Po dolgem trudu so slednjič v Ljubljani nabavili izredno brnžno lepljeno desko, ki omogoča pri °drivanju znatno večjo višino. Torej, končno so skakalci dobili možnost, da tudi doma vadijo na deski, ki je slična °nim v inozemstvu. In prav to desko so baši skakalci odpeljali s seboj v Zagreb, da bi na njej vadili ne samo Ljubljančani, temveč tudi Zagrebčani in se tako Pripravljali na dvoboj z Nizozemsko. O tej deski so se vsi pohvalno izrazili, tudi ^grebški skakalec Novak, trener Križič ter Gr kini č in Lambaša. Zato se nam zdi čuden nekakšen komentar, ki ga je objavil »Narodni šport« dne 25. t. m. pod naslovom »Nepotreban utrošak«. Sedaj pa dalje. Predstavnik PZJ tov. Lambaša je pristal na to, da bodo star-tali slovenski skakalci na svoji, Zagrebčani pa s svoje deske. Tik pred tekmovanjem pa so merodajni funkcionarji obvestili slovenske tekmovalce, da bodo morali skakati s stare »Elanove« deske. Jasno je, da se naši skakalci v nekaj minutah niso mogli privaditi zopet na staro desko. Čudno pa se nam zdi to, da je Novak treniral in skakal na stari deski, čeprav se je o novi zelo pohvalno Mrazil. Ce je bil prepričan, da spada v repreventanco, zakaj nitreniral na novi Resici kakor Ljubljančani? Menda to postopanje marsikaj razkrije . . . Li še nekaj o sodnikih. Človek bi mi-siil. da bodo na takšnem tekmovanju so-sodniki z visokimi strokovnimi kvali- tetami, saj je šlo za sestavo reprezentance FLRJ. Pa ni bilo tako. V prvem delu tekmovanja je od Slovencev sodil le dr. Gala, ostali štirje so bili od PZH. In kaj smo videli? Za izredno lepo izvedeni skok Rubi ničeve je dr. Gala dal oceno 8 točk, medtem ko so ostali dali ocene 6.5, 6.5 6 in 5.5. Torej kar 3.5 točke razlike! Se večje navijanje sodnikov za zagrebške tekmovalce pa se je opazilo v drugem delu tekmovanja, ko je bilo vseh 5 sodnikov iz PHZ. Za zelo slabo izvedeni skok Novaka so dali oceno 6.5, 6, 4.5, 6 in 6, medtem ko so dali za isti, a boljše izvedeni skok Porente ocene 3, 4, 4 in 4.5. Torej spet 3.5 točke razlike. Jasno je, da je takšno skrajno neobjektivno sojenje Porento popolnoma strlo. Nerazumljivo je tudi, kako je mogel glavni sodnik tov. Baki dopustiti, da je eden sodnikov kazal ocene mnogo kasneje kot ostali!!! In še to: Porentovih skokov sodniki sploh niso gledali in so ocenjevali avtomatično z vnaprej določenimi točkami. Na vprašanje, zakaj so Rubiničevo tako nizko ocenili, so sodniki izjavili: »Nismo mislili, da bo tako dobro skakala . . . (!!)«. Sicer pa še nekaj izjav, ki dovolj potrjujejo gornje trditve. Lambaša, predstavnik PZJ: »Sojenje je bilo pod vsako kritiko, toda kaj morem za to . . .?« Novak: »Ce bi jaz skakal v Ljubljani, bi pa mene slabo ocenjevali . . .(!!)«. Porenta: »Takrat, ko smo bili Keber, Dobrin in jaz že državni prvaki, je Kri-žič (danes trener državne skakalne reprezentance) šele pričel skakati in kar se je naučil, se je naučil od nas. Mnenja sem, da po znanju daleč zaostaja za Kebrom in Pribošltom, a Zagrebčani trdijo, da je mnogo boljši od njih . . .« Keber: »Sodniki sploh niso bili dorasli tako kvalitetni tekmi. Sojenje je bilo iBsnsla 8:83,ha 3880» Finski atleti so zabeležili na zadnjih tekmovanjih 2 nova državna rekorda. Tako je Olavi Saalsola pretekel 1000 m v času 2:21.5, Eero Tuomaala pa 3000 m v 8:03.6, kar je četrti najboljši rezultat na svetu sploh. Atletski miting v Pragi, na katerem so sodelovali poleg vseh najboljših čeških atletov tudi nekateri odlični Amerikanci, so bili doseženi naslednji rezultati — 100 m: Blair (ZDA) 10.4, 200 m: Blair (ZDA) 21.2, Janeček 21.5, 800 m: Courtney (ZDA) 1:49.8, Liska 1:49.8, 1500 m: Jungvirt 3:51.8, 5000 m: Zatopek 14:36.4, steeple-chase: Br-lica 8:55.0, višina: Kovar 195, daljina: Ben-net (ZDA) 7.62, disk: Merta 51.32, kladivo: Maca 59.00. 18 - karatni amatec (Skeč v 1 dejanju) Osebe: teniški »as«: vodja turnirja, društveni blagajnik. Kraj dogajanja: soba v klubskem •lomil, na stenah slike teniških zvezdnikov, v stekleni vitrini nekaj Pokalov. Zvezdnik (vstopi po rahlem trka-nju): »Dober dan, gospodje!« Vodja turnirja (pohiti k njemu z razprostrtimi rokami): »Kakšen sijaj v naši ubogi koči! Lepd, da ste ^Pet tukaj! Ste imeli ugodno potovanje?« Zvezdnik: »Ugodno in kratko, celo zelo kratko. Dovolil sem si namreč vožnjo z letalom, ker sem bil Prepričan, da ste mi to že vnaprej dovolili. Saj se strinjate ... ali?« Vodja turnirja: »Seveda, moj dragi, seveda bomo nosili stroške za vožnjo.« „ Zvezdnik: »... in tudi za mojo ženo, če lahko prosim? Sicer ni 'gralka, ki bi bila na jakostni ledvici, toda dobro veste, da rad ■gram tudi v disciplini mešanih dvo-!lc> in to seveda najraje prav z njo. '"do sem jo pripeljal kar s seboj.« Vodja turnirja (za spoznanje bolj med); »Povsem razumljivo, moj dragi, povsem razumljivo. Prosil bi Va| malo, da bi nas v bodoče pra-Vfloasno obvestili.« Zvezdnik: »V redu, v redu, saj mo-rate res vedeti, pri čem ste. Zato vsm bom tudi takoj povedal, da je p nami priletela tudi moja tašča, »otujoče gospodinjstvo rabi nazad-tudi trdno osnovo. Saj nimate n’č proti? Mislim — proti dodatnim stroškom.« Vodja turnirja (rahlo jeclja je): »Aaa-bssoo-llut-no nič.« (Klubski blagajnik pokašljuje). »To se pravi, nazadnje le... to se pravi, niti ne ... Če je vaša spoštovana družina že tukaj...« Zvezdnik: »Bravo, sam sem vedel, da se da z vami pametno govoriti. Zato boste tudi razumeli, da mi običajna odškodnina nc zadostuje več. Vse se je podražilo. Plin, elektrika, cvetača, gumbi za ovratnik... Pri tem gre lahko potujoči teniški amater čisto k vragu ... 50 odst. več, ne?« Vodja turnirja (ves prestrašen sc zvali v naslanjač): »Pa vendar ne, moj dragi? Vendar ne! 50 odstotkov? To bi bil za nas popoln polom. Saj dobite itak že štirikrat več kot drugi. 20 odstotkov, no o tem lahko še govorimo, 50 odstotkov? Ni govora!« Zvezdnik: »Prosim, dragi go- spodje, l>om pač moral zopet na pregled k svojemu zdravniku. Saj veste, da mi zadnje čase dela meniskus težave. Mogoče mi bo zdravnik prepovedal igrati. Kaj bi pomenilo to za vaš turnir, mislim, ni treba poudarjati.« Vodja turnirja (si pokrije obraz z rokami): »Dobili boste vaših 50 odstotkov. Kaj nam nazadnje drugega sploh preostane?« Zvezdnik: »Srčna hvala. Vidim, da se sijajno razumemo. Kmalu nasvidenje! Bye, bye!« (Zapusti klubske prostore.) Vodja turnirja (klubskemu blagajniku): »No, sedaj ste pa sami vse doživeli. Ali je sploh kakšna razlika med amaterjem in p®ofe-sionalcem?« Klubski blagajnik (cinično): »O seveda, pa še kakšna! Profesionalci so namreč mnogo cenejši...« namreč pristransko. Mnenja ., « sta Novak in Ibriksova sposobna za reprezentanco, vendar sta potrebna še vešče trenerske roke.« Dobrin: »Ko stopim na konec deske, pripravljen za odskok, se mi je skupina gledalcev v bližini mikrofona tako glasno zasmejala, da me je to popolnoma zmedlo in sem slabo odskočil . . .« Ali je k vsemu temu potreben še kak komentar? Kdaj bo v vseh naših forumih zmagalo poštenje in stališče, da nas morajo čeprezentirati v tujini najboljši posamezniki, ne pa kdorkoli, ki so ga v reprezentanco spravili kakršnikoli interesi in bo delal s svojim neznanjem naši državi medvedjo uslugo. Mislim, da je čas, da tudi tu odgovorni forumi napravijo red. In slednjič — vsi vemo, od kod so prišli največji strokovnjaki ter nekdanji in današnji mojstri te panoge — dr. Kordelič, Ziherl, Pribošek, Keber, Dobrin, Porenta itd. Zatorej — le čevlje sodi naj kopitar ... D. J. in s podporo »Partizana« začeto delo na nogometnem področju. Mlado moštvo, ki se je sestavilo, je začelo takoj vaditi in se je prijavilo v podzvezno tekmovanje. V skupini, kjer so sodelovali prevaljski nogometaši, je bilo že več rutinirah moštev, toda prevaljski nogometaši so brez posebnih finančnih podpor ali trenerja zasedli ob koncu prvenstva 2. mesto, pri tem pa ostali neporaženi. Ce bi imeli več sreče, prav v zadnjih tekmah s Fužlnar-jem iz Raven ter s »Partizanom« iz Rač, bi se uvrstili morda na prvo mesto, tako pa jih je razlika v golih potisnila v ozadje. Uspehi v prvenstvu so pritegnili zanimanje domačega prebivalstva, ko pa se je moštvo prijavilo za tekmovanje za pokal FLRJ, je navdušenje za domače nogometaše naraslo. Najprej so premagali Fužinarja, nato Kovinarja iz Mute, v tretjem kolu pa celo člana vzhodne slovenske lige, Kovinarja iz Maribora. Z zmago nad Dravo iz Ptuja so se uvrstili podlegli z rezultatom 5:8, pri tem pa pokazali izredno lepo igro, tako da so jim mariborski funkcionarji dali vse priznanje. Po uspehih, ki so jih prevaljski nogometaši dosegli v tem letu, hi bilo prav da bi jih upoštevali tudi funkcionarji Mariborske nogometne podzveze in jih uvrstili v kvalitetnejše tekmovanje. Tc želi prebivalstvo vse mežiške doline ln hkrati čestita mladim nogometašem iz Prevalj. L. Z. NOGOMETNI KLUB DOMŽALE vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 3. avgusta t. L, ob 19. uri v prostorih sejne sobe MLO Domžale. Dnevni red: 1 izvolitev delovnega predsedstva, 2. izvolitev zapisnikarjev in overovateljev zapisnika, 3. poročilo upravnega odbora, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. vprašanje nadaljnjega obstoja NK Domžale, 6. izvolitev komisije za likvidacijo klubovih obveznosti. Na občni zbor vabimo vse člane in simpatizerje. mednarodn Lundberg 4.40 m ob palici Bivši evropski rekorder v skoku ob palici Šved Ragnar Lundberg prihaja v običajno formo. Na tekmovanju v Stockholmu je skočil ob palici 4.40 m. Istočasno je bilo tudi prvenstvo Švedske v teku na 10 km. Zmagal je Nyberg v času 30:34.6 pred Olssonom 30:59.0. Na atletskem tekmovanju v Varšavi so so bili doseženi naslednji boljši rezultati — 100 m: Kolajn 10.6, daljina: Grabowski 7.47, troskok: Kowal 14.82, krogla: Pry-wer 15.74, kopje: Ratiziwonowicz 67.68 Madžarski atleti ne počivajo in nadaljujejo z doseganjem odličnih rezultatov. Na atletskem tekmovanju v Budimpešti so bili doseženi naslednji važnejši rezultati — 300 m: Goldovanyi 10.5, 200 m: Gol-dovanyi 21.5, 400 m: Adamik 48.1, 800 m: Rozsavolgyi 1:50.1, 1500 m: Iharos 3 46.4, Tabori 3:46.8, 5000 m: Kovacs 14:25.6, steeple-chase: Deheny 8:54.0, Rosznyoi 8:56.0, daljina: Foldessy 7.55, Jakabfi 7.40, disk: Szecsenyi 53.45 Solyon 50.65, kladivo: Nemeth 58.21; ženske — 100 m: Neszmelyi 11.8, daljina: Gyarmati 5.90. Preteklo nedeljo so imeli nemški atleti na sporedu svoja pokrajinska prvenstva. Na prvenstvu Južne Nemčije, ki je bilo v Koblenzu, je treba omeniti predvsem naslednje rezultate — 200 m: Pohl 21.5, 400 m: Blummel 48.4, 800 m: Moser 1:51.9, 200 m ovire: Steines 23.8 (rekord), daljina: Richter 7.16, palica: Schneider 4.10, disk: Noack 50.95, kopje: Koschel 68.49, kladivo: Ziermann 56.25; ženske — 100 m: Schvvarz-kopf 12.0, Egert 12.0, 200 m: Brutting 24.9, 80 m ovire: Gastl 11.1, Seonbuchner 11.3, višina: Schubert 155, daljina: Seonbuchner 5.58, disk: Klute 42.79, kopje: Brommel 45.11. Atleti Severne Nemčije so se zbrali v Kielu. Slabo vreme je onemogočilo boljše rezultate. Kljub temu pa je treba omeniti Willa v kopju 69.32 ter atletinje Klinge 24.9 na 200 m, Lorberg 11 5 na 80 m ovire in Lafrenz 43.80 v disku. Več sreče so imeli na prvenstvu Zahodne Nemčije v Duisburgu. Najvažnejši rezultati — 100 metrov: Germar 10.5, 800 m: Stracke 1:49.2, Friedrich 1:50.4, 110 m ovire: Schot-te 14.9, ženske — 100 m: Bohmer 12.1, 800 metrov: Schiller 2:16.0, 80 m ovire: Sander 11.4, krogla: Werner 13.42, disk: Wer-ner 45.39, Hausmann 44.99. Angleški dirkač Donald Campbell je dosegel pred nekaj dnevi na jezeru Ulls-water nov absolutni rekord z motornimi čolni. Campbell je vozil s povprečno hitrostjo 325.6 km na uro, s čimer je za skoraj 40 km izboljšal dosedanji rekord. Iharos /e uspel! Znani madžarski srednjeprogaš Sandor Iharos, ki se je že dalj časa pripravljal na zrušen j e svetovnega rekorda v teku' na 1500 m, je v svojih prizadevanjih slednjič uspel. Ob priliki mednarodnega dvoboja Finska : Madžarska v Helsinkih mu je uspelo postaviti v teku na 1500 m nov svetovni rekord v času 3:40.8, kar je točno za 1 sekundo bolje od dosedanjega rekorda Avstralca Johna Lancia. Ob priliki atletskega dvoboja Finska : Madžarska, na katerem je Iharos zrušil svetovni rekord v teku na 1500 m, so bili doseženi še naslednji boljši rezultati — 400 m: Hel sten (F) 47.0, Adamik (M) 48.0, 3000 m zapreke: Ro$znyoi (M) 8:48.0 (nov madžarski rekord), 5000 m: Tabori (M) 14:26.8, daljina: Foldosy (M) 7.53, Valka-ma (F) 7.47, 1500 m Iharos 3:40.8, Roszavo\-gyi (M) 3:42.8, 3. Vuorisalo (F) 3:46.2, 4. Huttunen (F) 3:46.4. Atletska reprezentanca Norveške je v Oslu premagala reprezentanco Romunije s 106.5 : 105.5 točke. Nekateri boljši rezultati — 400 m: Boysen (N) 47.7 (rekord), 800 m: Boysen (N) 1:52.3, 110 m ovire: Opris (R) 14.6, višina Seter (R) 196, kladivo: Strandli (N) 59.80, 4 X 100 m: Romunija 41.8; ženske — Balasz (R) 170 (rekord), krogla: Roth (R) 13.54 (rekord). Sredozemske igre so zaključene V nadaljevanju II. sredozemskih iger v Barceloni so bili doseženi v posameznih športih še naslednji važnejši rezultati: atletika — 200 m: Gnocchi (I) 21.6, Lombardo (I) 21.7, 800 m : Kočak (T) 1:50.0 (rekord), Dian (Fr) 1:51.1, 5000 m: Mi-moun (Fr) 14:27.6, 10.000 m Mimoun (Fr) 30:23.6, 400 m ovire: Cury (Fr) 52.4, Bart (Fr) 52.8, daljina: Ulivelli (I) 7.17, palica: Chiesa (I) 4.28, Rubanis (Gr) 4.25, disk: Consolini (I) 52.81, kopje: Macquet (Fr) 69.00, 4 X 100 m: Italija 41.0, 4 X 100 m: Italija 41.0, 4 X 400 m: Francija 3:12.8; plavanje — 1500 m: Boiteux (Fr) 19:14.1, Collignon (Fr) 19:31.4, 200 m prsno; Broussard (Fr) 2:47.8, 4 X 100 m mešano: Francija 4:35.8, 4 X200 m: Francija 9:03.8 košarka — Španija 6, Italija 4, Grčija 2. Egipt 0; waterpo!o — Italija 6, Francije 3, Španija 2, Egipt 1; nogomet — Egipt 5, Španija 5, Francija 2, Sirija 0; boks — mušja kategorija: Burruni (I), bantam: Halimi (Fr), peresna: Henny (Fr), lahka: Egea (Sp), polvvelter: Mohye (Eg), wel-ter: Annex (Fr), polsrednja: Darwisb (Eg), srednja: Moossa (Eg), poltežka: Chapron (Fr), težka: Di Persio (I). Robinson spet zmaguje Bivši svetovni boksarski prvak srednjt kategorije Ray Sugar Robinson prihaje počasi spet v staro formo. Pred neka.i dnevi je premagal po točkah enega najboljših boksarjev srednje kategorije Roc-kyja Castellanija, katerega so smatrali za enega prvih aspirantov na naslov svetovnega prvaka srednje kategorije, ki ga trenutno drži Carl Olsen. Pred kratkim je bil določen datum, kc se bosta spoprijela za naslov svetovnega prvaka težke kategorije v boksu sedanji prvak Rocky Marciano iri ameriški črnec Archie Moore. Srečanje bo 20. avgusta v New Vorku. Na teniškem prvenstvu za prvenstve Pennsylvanie je Toni Trabert premagal lanskega prvaka Seixasa s 6:1, 6:2, 6:3 To je že osma zaporedna Trabertova zmaga nad Seixasom. V igri dvojic pa sta Trabert in Seixas premagala Bur-rovvsa in Clarka s 6:2, 6:3, 6:4. Jaroslav Drobny je zmagal na teniškem turnirju v Erlangenu, kjer je v finalu premagal Avstrijca Arkinstalla i 6:2, 6:2 in 6«1. Avstrijska smučarska zveza je določila znanega alpskega smučarja Othmarja Schneider j a za trenerja ženske avstrijske smučarske ekipe za olimpijske igre v Gortini d’Ampezzo. Prof. Fred Rossner bo treniral samo moške tekmovalce \ alpskih disciplinah. Kolesarska dirka »Tour de France« pred zaključkom LOUISON BOBE! pred tretjo zmage Kakor je bilo pričakovati, sta prinesli obe pirinejski etapi letošnje kolesarske dirke »Po Franciji« odločitev, po vsej verjetnosti dokončno, v korist dvakratnega zmagovalca »Toura« (1953 In 1954) in lanskega svetovnega prvaka Louisona Bobe ta. 16. etapa, zadnja pred vzponom na Pirl-neje, je potekala brez večje borbe In skoraj vsi kolesarji so prispeli na cilj Istočasno. Prvič na letošnji dirki je stopil v ospredje Rik van steenbergen, ki je v sprintu premagal vso konkurenco. Prva pirenejska etapa je bila dolga 249 km in je vodila preko dveh prelazov II. kategorije. Najprej so morali kolesarji premagati 1489 m visoki Aspin, kasneje pa še nekoliko višji Pey Resourde. Na obeh gorskih ciljih je bil prvi mladi luksemburški kolesar Gaul, ki je prispel tudi prvi na cilj z večmlmitno prednostjo. . Bobet je taktično povsem pravilno postopal, pustil Gaula, da odnese nagrade na prelazih in prvo mesto na etapnem cilju, sam pa je vozil dovolj močno, da je osvojil drugo mesto in za več minut premagal svoje najnevarnejše tekmece, predvsem Fornaro, Bran karta ln Rolanda, kateremu je s tem tudi odvzel rumeno majico. Se težja je bila 18., druga pirinejska etapa. Dolga je bila 205 km, vodila pa je preko enega vrha III. kategorije in dveh »prvokategornikov« (Tourmalet 2114 m, Aubisgue 1708 m). Tokrat med glavnimi gorskimi »asi« ni prišlo do večje borbe, saj so prispeli Bran, kart, L. Bobet, Gaul in Geminiani na cilj istočasno. Močno pa je odpovedal Fornara, ki je zaostal preko 10 minut in s tem tudi veliko izgubil v skupnem plasmaju. Tekmovanje za gorsko nagrado sicer še ni končano, vendar si je Luksemburžan Gaul s 84 točkami že zagotovil prvo mesto, Gaulu sledijo L. Bobet 70, Brankart 44, Gelabert 31 in Astrua 30. Rezultati 16. etape Ax les Thermes—Toulouse (123 km); 1. Van steenbergen (B) 2;56:09, 2. Benedettl (I) 2;56:39, 3. Poblet (Sp) 2;57:09, 4. Ockers (B), 5. Van Est (Niz), 6. Mockridge (Lux) isti čas; 17. etapa Toulouse—St. Gaudens (254 km): 1. Gaul (Lux) 7;S0:31, 2. Bobet L. (Fr) 7,32:25, 3. Austrua (I) 7;34:49, 4. Ockers (B), 5. Lorono (Sp), 6. Geminiani (Fr), 7. Bran- Boško v in Vukas t/ tčpc&s&ti&HCi Evropska nogometna unija je objavila dokončno sestavo reprezentance Evrope, ki bo nastopila 13. avgusta v Belfastu proti Veliki Britaniji. Spremembe so nastopile predvsem zaradi tega, ker so Madžarska, Nemčija in Španija odpovedale udeležbo. Reprezentanca je sestavljena takole: Buffon (I): Hanappi (Av), Van Brandt (Belg); Ovv/irk (Av), Gustav-sson (Šved), Eoškov (Jug); Sorcnsen (Dan), Boniperti (I), Kopa (Fr), Vukas (Jug), Vincent (Fr). Za rezerve so odrejeni Eriksson (Šved), Schlegel (Av) Jon-quet (Fr) in Zebec (Jug). V finalu srednjeevropskega nogometnega pokala se bosta srečali moštvi Vo-ros Lobogo iz Budimpešte in UDA iz Prage. Voros Lobogo je namerč v drugi tekmi presenetljivo premagal Honvcda s 5:1, UDA pa je šele v tretji tekmi uspela z zmago v razmerju 2:1 proti Slovanu iz P r-tisi a ve doseči kvalifikacijo za finale. Fiorentlna ie za prihodnjo sezono angažirala poleg Brazilca -Julinha in Argentinca italijanskega porekla Montuorija tudi danskega igralca Sorensena, ki je igral preteklo sezono pri Milanu, nastopil pa bo tudi v reprezentanci Kontinenta. kart (B) isti čas; 18. etapa St. Gaudens— Pau (205 km): 1. Brankart (B) 6;38:39, 2 L Bobet (Fr) 6;39:09, 3. Gaul (Lux) 6;39:39, 4. Geminiani (Fr) isti čas, 5. Ockers (B; 6;42:05, 6. Ruiz (Šp), 7. Impanis (B), 10 Rolland (Fr), 14. Austrua (I) vsi isti čas V 19. etapi od Pana do Bordeauxa sc vsi »asi«, ki so vodilni v skupnem plasmaju, počivali od naporov obeh težkih pirinejskih etap in so dovolili pobeg šesterici »nepomembnih«, ki so si priborih preko 5 minut prednosti. Pred ciljem pc je iz glavnine »potegnila« še enajsterica kolesarjev, toda tudi v tej skupini n: bilo nobenega pomembnejšega vozača Rezultati: 1. Wagtmans (Niz) 5;14:38, 2 Schellenberg (Šv) 5;15:08. 3. Bauvir (NEC) 5;15:38, 4. Barozzi (I), 5. Gauthiei (Fr), 6. Sitek (O), isti čas, 7. Darrigade (Fr) 5;20:53. Skupna ocena: 1. L. Bobel (Fr) 114;37:17, 2. Roland (Fr) zaostanek 6:04, 3. Gaul (Lux) 7:43, 4. Brankart (B 7:45, 5. Geminiani (Fr) 10:21, 6. Astrua (I) 13:11, 7. Fornara (I) 14:56, 8. Ockers (B) 22:32. V 20. etapi od Bordeauxa do Portiersr (243 km) se skupni plasma vodilnih kolesarjev ni mnogo spremenil. Etapo si je priboril Francoz Forestier v zaključnem sprintu, Louison Bobet pa je še naprej obdržal rumeno majico in več kot 6 minutno prednost pred svojim glavnim konkurentom Rollandom. — Rezultati: 1 Forestier (Fr) 7;42:12, 2. Bauvin (Fr), S Van Est (Niz), 4. Monti (I), vsi isti čas Skupna ocena po 20. etapi: 1. Bobet L (Fr) 122;09:04, 2. Rolland (Fr) 122;15:09, 3 Gaul (Lux) 122;15:47, 4. Brankart (B 122;16:49, 5. Geminiani (Fr) 122;19:25, 6 Astrua (I) 122;22:15, 7. Fornara (I) 122;24:00 8. Ockers (Belg) 122;31:36, 9. Glose (Belg) 122;33:49, 10. Quetin (Fr) 122;37:16. Po končani etapi je moral francoski vozač Rolland zaradi vročine v posteljo in je vprašanje, če bo še lahko nadaljeval vožnjo »ETO XI Štev. 31. Ena m@iSai.ia za jeigesLmie llillllIBRE1110 (1-0) (Nadaljevanje s 1. strani) TUDI KANUISTI SO MOJSTRI NA VODI V prvi popoldanski točki so nastopili moški v C-l, to je enosedežnem kanuju. Nastopilo je 23 tekmovalcev. Tu so češki tekmovalci pokazali, da sploh nimajo konkurence. Dosegli so prva tri in 5. mesto. Na 4. mesto se je vrinil le tekmovalec iz Vzhodne Nemčije. Čeprav ta disciplina pri nas še ni preveč znana, so gledalci kmalu spoznali, da je tudi tu mogoče pokazati mnogo lepega in so se zato kmalu ogreli tudi za to disciplino. Mogoče še bolj zanimivo kot tekmovanje v C-l je bila vožnja v C-2. Tu sta nastopila tudi dva naša čolna, in sicer v prvem Košir Bogo in Bernot Dare, v drugem pa Požar Miloš in Berno-t Natan. Tekmovalci so pokazali neverjetne sposobnosti in seve-ia svojevrstno tehniko. V tej disciplini naši tekmovalci niso bili preveč uspešni, saj sta sc naši dvojici uvrstili na 15. (^siroma 17. mesto. Vendar dvojica Požar—Bernot ni pokazala vsega, kar zna, zato upamo, da bosta skušala v drugem teku zamujeno nadoknaditi. Tudi v disciplini C-2 mešano so prevladovali češki tekmovalci, ki so dosegli 1., 3. in 5. mesto. Naši tekmovalci v tej disciplini niso nastopili. • Tacen, 31. julija. Tudi danes so kot prve nastopile tekmovalke v disciplini F-l. Značilno je bilo, da se tokrat niso toliko kopale kot včeraj in jih je prišlo na cilj nekaj več. Zmagala je BLssinger Rosemarie (Z. Nem.), ki se je včeraj uvrstila šelč na 7. mesto. Prvakinja z zadnjega svetovnega prvenstvi, Fritzi Schwingl iz Avstrije, se je morala letos zadovoljiti šele s 5. mestom. Srebrno in bronasto medaljo sta osvojili tekmovalki Titze Karin in Eva Setzkorn, obe iz Vzhodne Nemčije. DANES ZADEL BOLJŠI OD ILIJE Pri moških tekmovalcih v F-l je danes zmagal mladi tekmovalec iz Zahodne Nemčije Siegfried Holzbauer. Od naših tekmovalcev je bil danes najuspešnejši Milan Zadel, ki je dosegel za 25 sekund boljši Čas kot včeraj. To ga je uvrstilo na 2. mesto na današnji listi in na 5. v skupni oceni. Danes so tekmovalci startali tako, da so bili prvi tisti, ki so startali včeraj zadnji. Zato so danes prvi nastopili Italijani, ki včeraj še nso pokazali nič posebnega. Danes so vozli nekoliko bolje in so dosegli 35. oziroma 38. mesto. Ker je Ilija včeraj star tal med zadnjimi, je bil danes na vrsti že prav kmalu. Po včerajšnjem uspehu so vsi pričakovali, da l>o skušal doseči še več. To pa mu ni uspelo, saj je padel že pri 3. vratih. Hotel je eskimotirati, vendar mu ni uspelo. Tako je v končni oceni upoštevan včerajšnji rezultat, ki ga je tudi uvrstil na 3. mesto. Tudi naš tekmovalec Svet je hotel danes popraviti, kar je včeraj zamudil, vendar mu to ni uspelo, saj je dosegel kar za 30 sekund slabši čas in se v končnem vrstnem redu uvrstil na 17. mesto. IHavaček je dosegel 70 sek. slabši čas kot včeraj in se je uvrstil na 14. mesto. TEKMOVALCI SAARA IN ŠVEDSKE PRVIČ NA STARTU Letos sta prvič sodelovala na svetovnem prvenstvu tekmovalca Saara in Švedske. Ker je to kvalitetno tekmovanje, sta zasedla seveda slabši mesti, in sicer 40. oz. 41. mesto. Kot z'adnji v tej disciplini pa se je uvrstil danski tekmovalec, ki pa je na progi požel mnogo odobravanja. Čeprav ni vozil ravno najbolje, so gledalci z navdušenjem pozdravili njegovo eskimotiranje. Ker Danci nimajo divjih voda, pošljejo na vsako svetovno prvenstvo le po enega tekmovalca, ki pa seveda ne more doseči posebnih uspehov. KANUISTI NAVDUŠILI GLEDALCE Kot včeraj, so tudi danes popoldne nastopili kanuisti. Pokazali so gledalcem, da je tudi ta panoga zanimiva, morda včasih celo bolj kot tekmovanje v kajaku. Posebno v disciplini C-2 so tekmovalci pokazali mnogo požrtvovalnosti. Naši dvojici tokrat nista pokazali, kar znata, in zato je tudi uvrstitev temu primerna. V drugih disciplinah naši kanuisti niso nastopili. Tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo, razumljivo zahteva velike priprave. Vsi inozemski tekmovalci in funkcionarji so organizacijo pohvalili, in to upravičeno. Vendar je bilo tudi tokrat nekaj napak. Predvsem bi očitali organizatorju, da je za novinarje pripravil tribuno na mestu, s katerega se je videlo le 5 vrat. Razumljivo je, da niso mogli namestiti tribune na mestu, s katerega bi se videla vsa proga, ker je to nemogoče, lahko pa bi namestili tam, kjer je stala tribuna C, od koder se je videlo 12 ovir. Opazili smo tudi, da so nekateri inozemski gosti pogrešali lepih razglednic. Ne bi bilo preveč težko, če če bi nekaj dni pred tekmovanjem napravili nekaj posnetkov razburkane Save, kar bi prav gotovo marsikateri gledalec z veseljem kupil za spomin. Prvenstvo so si ogledali tudi Rusi. Ze v soboto sta si ogledala tekmo- vanje dva ruska delegata za kongres ICF, ki bo v ponedeljek in torek na Magistratu. Zelo sta se zanimala za tekmovanje na divjih vodah, ker tekmujejo pri njih le na mirnih vodah. Pripravljeni so odkupiti film, ki so ga posneli na letošnjem svetovnem prvenstvu, in kaže, da bomo tudi v tej disciplini kmalu videli na startu tudi ruske tekmovalce. Rezultati — moški, posamezno: F-l: 1. Holzbauer (Z. Nem) 223.5, 2. Duffek (Šv) 251.2, 3. Ilija (J) 243.0, 4. Danek (Av) 248.2, 5. Zadel (J) 248.3, Meteiovsky (CSR) 253.9, 7. Setzkorn (V. Nem) 254.9, 8. Cibak (CSR) 270, 9. Slcolil (CSR) 280.2, 10. Vogt (Z. Nem) 284.2, 14. Hlavaček (J) 321.0, 17. Svet (J) 323.2; C-l: 1. Jurasek (CSR) 244.0, 2. Beneš (CSR) 278.5, 3. "VVozniak (V. Nem) 284.5, .4. Hradil (CSR) 285.0, 5. Fritzscbe (V. Nem) 336; C-2: 1. Neveu — Pariš (Fr) 270.9, 2. Friedrich — Kleiner (V. Nem) 272.2, 3. Kotane — Hrabe (CSR) 285.3, 4. Brendel-Grosswing (V. Nem) 300.9, 5. Slepička-Hen-drych (CSR) 309.2, 12. Košir-Bernot D. (J) 445.6, 17. Požar-Bernot N. (J) 509.5; ekipno — F-l: 1. Zahodna Nemčija 326.6, 2. Avstrija 395.0, 3. CSR 402.3, 4. Jugoslavija 431.5, 5. Vzhodna Nemčija 460.9; C-l: 1. CSR 362.0, 2. Vzh. Nemčija 617.5, 3. Švica 858.0; C-2; 1. CSR 409.7, 2. Vzli. Nemčija 515.8, 3. Avstrija 718.9; ženske posamezno: F-l: 1. Bissin-ger (Z. Nem) 350.5, 2, Titze (V. Nem) 353.4, 3. Setzkorn (V. Nem) 373.0, 4. Havlova K. (CSR) 387,9, 5. Schvvin-gel (A) 389.1, 6. Havlova J. (CSR) 413.8, 7. Schutze (Z. Nem) 418.8, 8. Reifinger (Z. Nem) 480.8, 9. Knyova (CSR) 481.0, 10. Magnus (Z. Nemi) 482.6; ekipno — F-l: 1. Vzh. Nem. 574.0, 2. Zah. Nemčija 696.1; mešano, posamezno: C-2: 1. Mar-tanova-Pecka (CSR) 396.1, 2. Gavi-net-Gavinet (Fr) 461.4, 3. Pachero-va-Cihak (CSR) 505.0, 4. S elitni d-Glockner (V. Nem) 558.9, 5. Šuloo-va-Šulc (CSR) 575.6. Marjan Gogala SLOVAN : RUDAR (IDRIJA) 8:1 (2:3) Ljubljana, 11. julija. — Y dana&nji tekmi za pokal maršala Tita je domači Slovan po veliki premoči odločno porazil Rudarja iz Idrije, pri čemer pa ni izkoristil veliko ugodnih priložnosti. CRVENA ZVEZDA PRVAK V MALEM ROKOMETU Beograd, JI. julija — V Beogradu sta bili včeraj in danes na sporedu dve finalni tekmi za državno prvenstvo moških v malem rokometu. V sinočnjem nastopu je Crvena zvezda premagala mlado Bosno s 17:6, danes pa je svoj uspeh ponovila nad istim nasprotnikom s 14:4 in tako postala državni prvak moških v malem rokometu. Mči$ir@fi UDA V tekmovanju za srednjeevropski pokal je nogometna enajstorica Vi) ros Lobogo premagala v prvi finalni tekmi enajstorico UDA s 6:0 (4:0), pri čemer je dva gola dosegel Hidegkuti, 3 gole brata Kovaos, eden pa je bil avtogol. Druga finalna tekma bo v četrtek v Pragi. Glede na visok rezultat, ki ga jo dosege moštvo Voros Lobogo, lahko računamo, da bo to moštvo postalo prvak tekmvanja za srednjeevropski pokal. Nevarne brzice so celo naj boljšim prekrižale račune P£lls€l$l I Na startu je št 661 Se enkrat je z vseh strani otipal preljub ij eni čolniček, z odločno kretnjo zgrabil veslo in odrinil z brega. Pred njim so se spustili po hitrih in nevarnih brzicah Save skoraj vsi njegovi najnevarnejši tekmeci, med njimi tudi prijatelja Milan in Bogdan, ki poznata tako kot on vsako ped Save kot svoj lastni žep. Joža je v glavi koval načrt in v mislih še enkrat preletel vso progo in vse ovire, ki so jih tako spretno in za tekmovalca sila zamotano, postavili tehnični organizatorji, med katerimi je imel odločujočo besedo njegov zvesti prijatelj Branko . . . Minute so tekle neverjetno počasi. Joža je postal malce nestrpen. Pred seboj je imel še dva tekmovalca, ki sta prav tako čakala znak starterja, da sc poženeta v mokre valove Save. Dvakrat ali trikrat je pomočil veslo v mirni tok vode in začudo, spreletela ga je majhna nervoza. Saj vendar to ni mogoče 1? Treme vendar ne poznam! Sto in stokrat som prevozil to progo, tako da bi lahko z zaprtimi očmi privozil na cilj! Pravkar je na mostu starter zamahnil z rdečo zastavico in s starta je odpeljal tekmovalec s številko 65. Joža ga je videl za hipec pred zapornico, nato pa mu je izginil izpred oči. Misli so mu begale na vse strani in z božajočim pogledom je motril svoj čoln, ki mu bo v naslednjih minutah njegov naj-zvestejši prijatelj. Se bolj se je skoncentri- ral. V duhu je gledal svojega predhodnika, kako reže s svojim čolnom hitre valove in se prebija skozi postavljena vratiča. Klici onstran zapornice so mu povedali, da je tekmovalec srečno privozil skozi prva in druga vratca. Naenkrat se je zaslišal krik, ki pa je že v naslednjem trenutku utonil v šumenju savskih valov. Nekdo od njegovih prijateljev, ki je bil v bližini, je s smehom na ustih, toda z nazorno kretnjo pokazal, da je njegov predhodnik padel v vodo. Skoda! Joža je bil tako zatopljen v svoje misli, da vseh teh dogodkov sploh ni slišal. S krepkimi zavesljaji je poganjal svoj priljubljeni čolniček, ki je tačas švigal sem in tja po mirni vodi kot atlet, ki se segreva pred odločilnim nastopom. V svoje misli je bil tako globoko zatopljen, da ni opazil nekaj svojih najzvestej-ših, ki so ga vzpodbujali in mu dajali zadnje strokovne nasvete. Na startu se je naenkrat pojavil mož s rdečo zastavico, ki je zaklical: »Pripravi naj se številka 66!« Sele te besede so ga zdramile iz njegovih morečih misli in koncentracije in isti hip se je zavedal, da stoji pred najpomembnejšo odločitvijo: Z vso borbenostjo spoprijeti se z deročim vodnim elementom in privoziti na cilj ali pa klavrno prepasti v mokrih valovih priljubljene Save. Joža je bil prepričan, da ga tokrat sreča ne bo zapustila. Zavedal se je namreč, da v takšnih trenutkih ne odločata samo strogo tehnično znanje in obvladanje vseh fines za vesi rajev, ampak tudi polna mera srečnih naključij. Bežno je slišal, ko mu je tik pred startom nekdo rekel: »Joža, korajža velja, kar bo pa bo!« Razumel je te besede, toda v srcu se ni strinjal s to vzpodbudno mislijo, ki mu je jo dal na pot nekdo od njegovih prijateljev. Se je hotel premišljevati, kaj mu je storiti, ko bo zdrsnil z mirne vode v deroč val, toda za to ni imel več časa. Starter je zamahnil in krepki zavesljaji so pognali njegov čoln v prve in največje valove Save. Pred seboj je videl prva vratca. Točno je vedel, kaj mora storiti, toda za hip mu je odpovedalo veslo, poslušnost pa je odpovedal tudi čoln, ki ni hotel zapeljati skozi vratca tak kot si je Jože želel. Nič ne de. si je dopovedoval, saj imam še dovolj Časa, da vsem pokažem svoje znanje in sposobnosti. Peneča voda mu je zalivala obraz, toda to ga je samo hladilo, saj je imel od koncentracije vročo glavo kot razbeljeno železo. Moram, moram! Se hitrejel si je sam sebi dopovedoval, ko je srečno zavozil skozi oviro, ki je bila po njegovem mnenju najtežja. Bled, 31. julija. — V pičlih desetih dneh je bila danes na Bledu že druga kvalitetna prireditev na novo zgrajenem stadionu. Obisk te prireditve nam priča, da se je športno življenje na Bledu le razgibalo, saj je tekmi prisostvovalo okoli 1000 gledalcev. Gostje iz Zagreba so nastopili v kompletni postavi, manjkal je samo Režek. Odred pa je nastopil z igralci, ki ga bodo zastopali v conski ligi. Dinamo: Kralj, Crnkovič, Ši-kič, Ferkovič, Horvat I, Prelčec, Benko, čonč, LipoŠinovič, Čajkovski, Lackovič. Odred: Brezar II, Rupar, Piskar, Žumbar, Smole, Klančišar, Kozinc, Kranjc, Cuban, Osrečki, Belcer. Za tekmo moramo reči, da je bila zelo živa, borbena in zanimiva. Najbolje pri Odredu so igrali Belcer, Rupar in Smole. Dinamo je danes igral povprečno. Najbolj ši med njimi je bil Horvat. Edini gol teta* je dal v 12. minuti Benko. Ulčar PULA : DUNAJ 2:5 (1:2) Pula, JI. jul. Danes je bila v Pu® prijateljska mednarodna nogometu* tikma med reprezentancama Pul* in amatersko renrezentanco Dunaja* v kateri so zmagali gostje, ki so bi® tehnično boljši, medtem ko so do-mačini to nadoknadili z borbenost' jo. Gole za Pulo sta dala Ugaroš fl v 14. in Ugaroš I. v 56. minuti, z* goste pa Gausterer v 10. in 15., Mo-ser v 35. in Pichler v 67. in 76. minuti. Tekmo je gledalo okrog 1006 gledalcev. Cencič Louison Bob el zmagovalec na „Tour de France" Pariš, 31. julija. — Včeraj se je v Parizu zaključila velika profesionalna dirka Tour de France z 22. etapo, v kateri je po generalnem plasmaju, kot je bilo pričakovati, zmagal Francoz Louison Bobet v času 130;29:26 pred Belgijcem Brankar-tom 130;34:19. Tudi v generalnem plasmaju ekip je bila najuspešnejša Francija, ki je zmagala pred Italijo, Belgijo in Nizozemsko. Prejšnji dan je bila na sporedu 21. etapa od Chaletroisa do Toursa, na kateri so startali dirkači posamezno, proga pa je bila dolga 68.6 km. Na tej etapi je zmagal Belgijec Brankart v času 1;39:51, rumena majica Bobet pa je bil tretji s časom 1,41:43, vendar je kljub temu še naprej obdržal rumeno majico. V tej etapi se je lahko že dokončno ugotovilo vrstni red posameznikov, pa tudi ekip, tako da pravzaprav zadnja, 22. etapa, te dirke ni igrala več vidnejše vloge glede spremembe dokončnega plasmaja. Rezultati 21. etape Chaletrois—Tours (68.6 km): 1. Brankart (B) 1;39:51, 2. Fornara (D l;40:0l, 3. L. Bobet (Fr) 1;41:43, 4. Van Est (Niz) 1;43:45, 5. De Bruyne (B) 1;44:49; generalni plasma 21. 1. L. Bobet (Fr) 123;50:47, 2. Brankart (B) 123;55:40, 3. Gaol (Lux) 124;02:17, 4. Fornara (I) 124;03:31, S. Rolland (Fr) 124,04:05. Končni generali* plasma (po 22. etapi na cilju v Parizu)! 1. Louison Bobet (Fr) 130;29:26, 2. Brankart (B) 130; 34:19, 3. Gaul (Lux) 130;40:5t* 4. Fornara (I) 130;42:10, 5. Rolland (Fr) 130;42:44; ekipno: 1. Francija 389;10:14, 1 Italija 389;54:47, 3. Belgija 391;04:21, 4. Nizozemska 392;21:56. * V Neaplju je v plavalnem maratonu na 33 km dolgi progi od Capria do Neaplja zmagal Argentinec Camarero Lanchi, Id je s časom 8;45:40 dosegel nov rekord na tej progi, kar je zelo dober rezultat, Ča pomislimo, da je dosedanji rekord Egipčana Mare j a Hasana Hamada znašal 10;42:00. MONACO PREMAGAL JUGOSLAVIJO V tekmovanju za Cup Galea je pa* Monaca Borgini—Viviani zmagal nad jugoslovanskim parom Humar—Rizvanbego-vič s 5:7, 6:3, 8:6, 6:8, 8:6 in vodi v dvoboju z 2:1. Prekinjena je bila igra paro< med Italijo in Španijo. V Nknvvegenu se je začel včeraj plavalni dvoboj med reprezentancama Nizozemske in Jugoslavije, vendar moramo pripomniti, da vreme ni bilo najbolj primerno za to srečanje. Predvsem so se izkazale domače plavalke, ki so zmagale v vseh disciplinah nad Jugoslovankami, medtem ko je naša moška štafeta na 4 X 100 m zmagala nad domačo štafeto. Jugoslovani so se izkazali v skokih v vodo ter waterpolu. Tako vodi po prvem dnevu nizozemska reprezentanca z 52:43 in je težko verjeti, da bi naši plavalci to razliko nadoknadili. Posebno zanimiva je bila waterpolo tekma, ki je bila hitra in ostra, toda po zaslugi dobrega belgijskega sodnika Bauena ni prišlo do nobenih težjih prekrškov. Za Jugoslavijo so bili uspešni: Ježič in Radonjič(2), za Nizozemsko pa Smoli in Bilsna, tako da se je tekma končala s 3:2 (2:0) v korist Jugoslavije. V skokih je bil zlasti dober Dobrin, ki vodi z 61.11 točke pred Novakom (oba J) 57.47, medtem ko sta se oba Nizozemca uvrstila na 3. in 4. mesto. Prav isto se je zgodilo pri skokih žena, kjer vodi Jugoslovanka Rubiničeva s 46.99 pred Jugoslovanko Ibriksovo 45.67, 3. in 4. mesto pa sta zasedli Nizozemki. Rezultati plavanja: Žene — 400 m prosto: 1. Mary Kok 5:16.9; 100 m hrbtno: Van Alphen 1:16.3; 200 m prsno: 1. Bruins 3:02.1, 2. Jeričevič 3:04.0; štafeta 4 X 100 m: 1. Nizozemska 4:39.2, 2. Jugoslavija 5:12.5.Moški — 209 m prsno: 1. Peters 2:45.6; 1500 m: 1. Willens 19:49.8, 2. Zuvela (J) 20:18.5; 4 X ICO m me- Navdušcni klici številnega občinstva so ga spravili v pravi borbeni delirij. Danes ali nikoli! Svetovno prvenstvo v Tacnu je letos in kdo ve, kdaj bo spet na Tu sem vendar doma! Se nikoli nisem poznal nobenih ovir moje priljubljene Save im menda me ne bo zapustila sreča, ko =era tako blizu svojega velikega cilja. Toda tam, kjer je Joža najmanj mislil, da bo zgrešil, se mu je pripetilo zlo. Morda so ga zbegale razposajene misli, ki so bile pravzaprav samo odgovor navdušenih klicev številnih gledalcev. Isti hip ga je zgrabila jeza in s podvojeno silo je veslal zadnjim oviram nasproti. Nikdar ne hvali dneva pred nočjo! si je ta trenutek mislil in stisnil zobe, ko je mimogrede opazil, da je sodnik ob oni nesrečni oviri dvignil tablico in dal znak, da je tekmovalec zagrešil Toliko lepše je zdrsel skozi predzadnjo in zadnjo oviro in se končno znova znašel v mirni vodi pod mostm. Oddahnil si je. Nič več ni mislil na vse tiste trenutke, ko je z mojstrskimi zavesljaji navdušil večtisočglavo množico, skelela ga je samo moreča misel in videl pred seboj samo tiste nesrečne napake, ki jih je storil med vožnjo. Zdaj je prišel šele k sebi. Nekdo je pristopil tik k bregu in mu pomagal na ko-pno. Joža je bil brez besed, čeprav je šele v tem trenutku spoznal, da je vendarle na trdih tleh im da je za njim njegova najtežja naloga. Hotel je nekaj spregovoriti, toda isti trenutek se je zaslišal glas napovedovalca: »Objavljamo rezultate četrtega svetovnega prvenstva v kajak slalomu! Od Jugoslovanov je zasedel častno tretje mesto Jože Uija . ..« Lipar Marjan šano: 1. Jugoslavija 4:38.8, 2. Nizozemska 4:47.4. * V Subotici je gostovala včeraj ženska rokometna ekipa FCO Bamberg iz Zap. Nemčije. V tekmi z domačo ekipo Spar-taka je izgubila s 3:7. Visoko zmago so si igralke Spartaka priborile predvsem B hitrejšo in učinkovitejšo igro. Hrvatsko-slovenska plavalna liga je končana Zagreb, 31, jul. V zadnjem srečanju lir vatsko-slo venske plavalne lige je domače JedSastvo premagalo Na-prijed iz Zagreba s 95:86. S tem se je končalo tekmovanje v tej ligi in je končna lestvica takale: 1. Ljubljana 2. Na pri jed 3. Jodinstvo 4. Ilirija 6 6 0 591:485 12 6 3 3 523:554 6 6 2 4 520:557 4 6 1 5 519:557 2 POVPREČNI REZULTATI NA IZBIRNIH TEKMAH Beograd, 31. julija. Jugoslovanska atletska reprezentanca bo 13. itn 14* avgusta nastopila v Istamibuhi n* XIV. balkanskih igrah. Zato je bile v Beogradu izbirno tekmovanje kandidatov za sestavo reprezentance. Žal se tega tekmovanja iz raz* ličnih vzrokov (zaradi poškodb ah kaj drugega) niso udeležili Lorger« Pecelj, Jovan čič, Mihalič, Marjanovič in Mu gos a, zaradi slabega vremena pa so bili doseženi le povprečni rezultati, ker je bil ter e# precej razmočen. Kljub temu pa je mladinec Šepa (Crv. z.) v skoku * višino dosegel nov mladinski državni rekord (190 cm). Dober rezultat je bil dosegel tudi v metu diska Krivokapič (Crv. z.) 48.93 m. Mariborski kovinarji zopet naibolfši Maribor, JI. julija — Včeraj i* danps so se srečali v povratne* dvoboju med seboj mariborski b* zagrebški kovinar ji-športniki. Kako* teden dni prej, so Mariborčani zno-va dosegli zmago nad svojimi ko". legi iz Zagreba. Gostje so biti bolj®1 le v kegljanju in namiznem tenis* medtem ko so Mariborčani zmagal’ v vseh drugih disciplinah. Rezultati: nogomet — Maribor : Zagreb 2:0 (0:0), odbojka, moški Maribor : Zagreb 3:1, odbojka, ženske — Maribor : Zagreb 3:6, n amil' ni tenis — Maribor : Zagreb kegljanje, narodni slog — Maribor • Zagreb 565 : 415, mednarodni slo® (8 tekmovalcev) — Maribor : Zagreb 6273 : 6309, streljanje — Maj1' bor : Zagreb 1278 : 1187, šah — M»' ribor : Zagreb 4.5 : 3.5. Končni r#-zultat: Maribor : Zagreb 5:2.