-A/VV> Gasperi: (Prosto po Murnu) Ljudje se čudno spogledujejo, če kdaj jim o morali govorim, in na preteklost namigujejo, češ da je bolje, če o tem molčim. In pravijo, da sem kameleon, da včasih sem bil vnet avstrijakant, da vsakega sem se zvesto držal samo dotlej, dokler ni šel na kant. In ta očitek me najbolj boli, ker je popolnoma iz trte izvit, saj jaz sem bil, sem še in bom fašist, ker mi ideja več je kot — profit! 29. NOVEMBER NEKJE V NEW YORKU VELIKA TRAGEDIJA Tam nekje na vzhodu je Vprašal profesor dijaka: »Povejte mi, kaj je to tragedija.« »Tragedija je igra z žalostnim koncem.« »V redu. Naštejte mi nekaj tragedij.« »Madžarska, Bolgarija, Romunija, Albanija ...« EGOIZEM — Kje je Sueški prekop katerim interesom služi? — Sueški prekop leži na teritoriju Egipta in služi Angleškim interesom. — In Panamski kanal? ■— Panamski kanal je v Republiki Panami in 'služi 'Uteresom ZDA. — Kaj pa prekop Donava '■"Tisa v Jugoslaviji? — To je pa tipičen primer jugoslovanskega egoizma. DELIKATNO IME »Ti, Janoš, zakaj neki Je prehrambeni minister ^agy zamenjan?« *>IIm, veš, malo nerodno je imel. Policija si ni {^la nikoli na jasnem, ali *Judje manifestirajo alt pa **finjonstrirajo, kadar so •kandirali njegovo ime: Nagi, nagi!« TOLAŽBA Mlad diplomat je zasnubil hčerko Mac Boycotta. Nevestin oče je preko očal premeril snubca in zagodrnjal: »Pravite, da ste diplomat. Hm, ne bi mogel reči, da jo to kdo ve kaj stalna služba...« Hčerka ga je brž potolažila: »Ampak, očka, upoštevaj, da je član redakcijske komisije, ki proučuje dosedanje predloge za rešitev korejskega vprašanja!« IZ JUŽNE AFKIKE V Južni Afriki je vladal danes mir. Policija je ubila samo 8 črncev in 2 Indijca. RAZUMLJIVO Na meji med Jugoslavijo in Italijo je ribaril Jugoslovan. Mimo pride Tržačan in pravi, da je tam prepovedano ribariti. »Zakaj pa — saj lovim le jugoslovanske ribe, italijanske pa mečem nazaj v vodo.« »Kako pa poznat« italijanske ribe, prijatelj?« »Po njihovih velikih gobcih.« oS O O Prihodnja številka izide v soboto 13. decembra Poitnina plačana v gotovini SOBOTA, 29. NOVEMBRA 1952 10 dinarjev Ujto V. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO Ml ŠTEV. 20 'italOE 1 I ANfacOr ZAKAJ JE BILA FRANCOVA ŠPANIJA SPREJETA V ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV ZA VZGOJO ZNANOST IN KULTURO Stran 2 NESPORAZUM Stari raziskovalec Giuseppe Sera je prispel v glavno mesto Kenije in zavil v klub za belce. Sedel Je za mizo, poklical natakarja in mu zaman skušal dopovedati, da bi rad jedel garnirano mačko. Natakar je bedasto buljil vanj in migal z rameni. V tem pa ime Seri ideja v glavo. Zagrabi nož, zamahne nekajkrat z njim, kot da bi rezal meso in obenem jezno za-tu’i- — Mau — mau! Natakar od groze izbulji oči in se požene skozi najbližje okno na ulico, za njim pa vsi trije gostje. Giuseppe začudeno gleda okoli sebe. Nikjer v kavarni ni žive duše. Pač! V kotu zapazi človeško nogo, ki moli iz mišje luknje. Potegne zanjo in začuje pretresljiv krik: — Mamma mia! Io sono ancora sempre per i par-tigiani Mau — mau! IDEAL Berač vzradoščeno Francozu, ki ga je nadrl s psom, ker ga je poprosil za miloščino: — Monsieur, ali mi lahko Izdate o tem uradno potrdilo? — Zakaj ti pa bo? — se začudi Franca. Marokanec se zvito na-amehne: — Veste, potem bi me morda celo sprejeli v »Zavod za pse belcev« v Casablanci, kjer bi živel kot Alah v raju! RAZGOVOR Janez: »Tonček, ti mi pa povej, v čem se razlikujeta sovjetska in ameriška armada.« Tonček: »V ničemer, tovariš predavatelj. Obe se borita za mir.« OGORČENJE — Kako le morejo Kenijci trditi, da niso imeli svobode! Zakaj smo pa potem morali ukiniti svobodo tiska, govora in združevanja?! PRAVLlia IZ „s»ič*l“ DfŽILE MFORm.KOjA TUDI ZGODOVINA... V madžarskih šolah pripovedujejo naslednjo pravljico: »Nekoč je živela Rdeča kapica, ki je imela babico. Babica je živela v velikem industrijskem središču. Ko je babica praznovala rojstni dan, jo je Rdeča kapica šla obiskat. Na svoji poti v mesto je morala, tudi skozi prostran in , temen gozd. Tedaj je srečala velikega volka, ki se ga je močno prestrašila. — Zdravo, tovariš volk! — je dejala in se skušala skrili za debelo smreko. — Zdravo, Rdeča kapica! Kje pa stanuje tvoja babica? — je zarenčal volk. — Onstran gozda v velikem mestu. — Ali je tvoja babica član sindikata? — Je. — Ali je tudi članica so-vjetsko-madžarskega društva za kulturno sodelovanje? — Je. — Ali je tudi članica prijateljev sovjetske knjige? — Je. — In društva borcev za sovjetski mir? — Tudi. — Ali je tudi plačala deveti obrok posojila za mir in štirinajsti obrok za nabavo sovjetskih knjig? — Seveda je. — No, če je tako, pa tvoje babice ne bom požrl. Volk je izginil v grmovju, Rdeča kapica pa je veselo nadaljevala svojo pot.« Oče si z malim Jane*' koin ogleduje slike v zeju. Pred sliko Napoleon« in njegovih generalov, ® so bili vsi v rdečih obl*' čilih, vpraša Janezek: — Očka, zakaj pa so bi" vsi rdeče oblečeni? Oče malo pomisli, P® reče: — Zato, da bi se v sl®' čaju rane ne videla kri i® tako vojaki ne bi izgubi® poguma. Janezek se zadovolji *® sam zase modruje: — No, sedaj vem, zak»| so imeli italijanski fašiS® rjave hlače... RAZLOG — Ej, Karlo, zakaj se P® nočeš igrati z Adijem? — Veš, mama, Adi je š® premlad, pa še ni razpor®' jen v nobeno grupo. Kd® ve, če ga ne bodo kasneje ko shodi, klasificirali z® »romunski demokraciji S®' vražnega elementa«, pa b* utegnil še imeti zaradi nj®' ga kakšne sitnosti! IZ SOVJETSKE LIRIKE Iiuski istimi (Po Prešernu) Očetov naših imenitna dela, kar jih nekdanjih časov zgodba hrani: kako izumijo se padobrani, letala, kavčuk, krilo in marela, kako iznašli Rusi so kloake, perilo spodnje, gumbe in galoše, gugalnico, sekre«, papir in broše — popravljajo historične napake. Izumi ti so ruska le zasluga, in z njimi naj ne kitijo se drugi, za to zaslužni ruski so šodrugi. m Kdor pa trdi drugače, naj ga kuga! Po glavi s palico dobi jih: bum! Saj palica je tudi naš izum! ENAKOPRAVNOST — Temnopoltim, ki *® zahtevali enakopravnost, smo ugodili. — Kako ste sl drznili« gospod policijski inšpek' tor?! — Toda razumite m* prav! Zaprli smo jih sku' paj z belci, ki podpiraj® njihove zahteve po enako' pravnosti! OČIŠČENA MELODIJA Ciganski primaš Lajoš J® ves razburjen planil z odr® in Izginil. Kmalu pa se j® zopet pojavil. Pod pazduh® Je nesel debelo knjigo. »Lajoš, kaj pa te Je pl' čilo,« so ga vprašali. »KaJ si pa šel iskat? Noto?« »Kje neki! Saj not niti n® poznam. Ampak priročnik sem pozabil doma, k® predpisuje, katere melodij® smem igrati, katerih P® ne!« NAROBE MIKLAVŽ •— Bejžmo, bejžmo, Miklavž gre... 1 BLAŽE MEB ŽEiAMl Na zboru volivcev, kjer je bila pretežna večina žena, je bil pred lagan za kandidata — moški. — Volile bomo našega Blažela! On je edini moški med nami, ki mn zaupamo! OBJEKTIVNE OKOLNOSTI (Teoretično razmišljanje o praktičnih stvareh) VMED TRAFIKANTI — Koliko pa li zaslužiš Pri kamenčkih za vžigalnike? — Minimalno, komaj pet Procentov. Po pet dinarjev kupujem, po deset pa Prodajam. Slab kšeft! CE nočeš... • •. verjeti vremenski na-Povedi ljubljanskega radia, bodi vedno pripravljen na dež, sneg, mraz in sonce; Pekaj bo 6igumo držalo; •.. kupiti pri desetih dekagramih klobas še dve de-papirja po tri sto dvaj-set dinarjev, potem se iz-°gni prodajalni Tovarne besnih izdelkov 'Bohova; ... zadeti bogatega dobitka na srečko gasilske lote-rije v Mariboru, potem po-Zabi, da si jo kupil že zdavnaj, spomni pa se, da je loterija bržkone zmrznila že v prvem oktobrskem barazu; .. verjeti, pa se sam Prepričaj, da so v naših kino dvoranah kljub vsem Mogočim strogim napisom verno zastopani državljani °d prvega leta starosti na-Prej. STROKOVNO pojasnilo —- Očka, kaj je to mu-baija? • -r Veš, sinko, to je kole-8ar, ki se pelje od Celja do štor. Najprej si na luknjah Po cesti izprazni ves 6voj drob, potem se nažre prahu, ki mu izpolni vso notranjost, na koncu pa ga še 'avtobus, ki pripelje mimo z blazno naglico, tako impregnira od zunaj s preostanki blata na nekaterih bolj vlažnih mestih ceste, da se ne more pokvariti. No, potem je docela sposoben za sprejem v muzej.1' Objektivne okolnosti — to vam je hudič! Poglejte! Takole je bilo v nekem gostinskem podjetju — ne bom povedal katerem, pa saj bo vsak sam lahko uganil! V tem podjetju torej, skratka pač, ni šlo tako, kot bi moralo. 80°/o plač in vse drugo, saj veste... Pa sta stopila skupaj direktor in knjigovodja ter sklenila: — Nič ne pomaga, kalkulacija kaže, da moramo cene dvigniti za 10°/«, pa bodo spet polne plače in še kaj bo ostalo za delitev dobička! Rečeno — storjeno! Toda koncem prihodnjega meseca ni bila situacija nič boljša. — Res smo dvignili cene za 10"/«, toda gostov je bilo za 20% manj — kaj hočemo, objektivne okolnosti pač, tovariš direktor. — Hja, ne pomaga nič — objektivne težave. Kalkulacija kaže, da moramo zopet dvigniti cene za 10°/o, pa bodo vseeno plače, vsaj 100°/o... Spet je prišel konec meseca in položaj je bil še slabši. Objektivne okolnosti so bile zopet proti in gostov je kar za 20°/o manj. — Cene bo treba dvigniti še za 10°/«, morda pa bo le za plače, vsaj delno ... In kot nalašč — zopet so se pojavile sovražne objektivne okolnosti! Gostov je bilo zopet manj in plač seveda tudi niso dosegli! Direktor in knjigovodja sta zopet vzela v roke svinčnike in kalkulirala: — Ni druge pomoči! Ce hočemo dobiti vsaj del plač, moramo dvigniti cene ... Minila sta mesec in dan in objektivne okolnosti so pritisnile z vso svojo sovražno silo: — Tovariš direktor, spet nismo dosegli plač. Zaradi objektivnih okolnosti je zopet padlo število gostov... Tovariš direktor je zaklel, da se je kar črno naredilo. Konec koncev so le plače v,nevarnosti! In ponovno so dvignili cene, ker končno mora biti teh objektivnih okolnosti tudi konec! Tedaj pa je prišel natakar: — Oprostite, tovariš direktor, toda cen ne moremo dvigniti! — Kako? Od kdaj ni mogoče dvigati cen? Ali ni to naša sveta pravica? Kaj pa samoupravljanje podjetja? — je zarohnel direktor v jezi pravičnika. — Pravzaprav, cene že lahko dvignemo, le kdo jih bo plačal? — je popravil natakar. — Kdo bo plačal? Gosti vendar, saj zato so tu! — To pa je nemogoče, tovariš direktor! Ostal nam je samo en gost in še ta ima kot stric našega knjigovodje režijsko ceno ... No, pa recite, če te objektivne okolnosti niso od hudiča! POZOR! BESEDO IMA SHERLOCK HOLMES Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bodo vsi mariborski ..ljubitelji in prijatelji Sherlocka Holmesa organizirali v bližnji bodočnosti veliko protestno zborovanje proti založbi »Obzorja«, ker že več mesecev ni izdala nobenega zvezka o njihovem pogumnem in velikem ljubljencu. Zborovanje bo predvidoma na »ezelcku« pred Astorio. SVETE KURE V Indiji imajo nedotakljive 6vete krave, v Mariboru pa se po Gorkega ulici sprehajajo svete nedotakljive kure. Kurnika skoraj ne poznajo, pretežno večino dneva prežive v tuil solati in na tujem vrtu. Ce se jih pa dotakneš v obrambo svoje lastnine, jo pa lahko skupiš! Ker kure ne znajo brati, tudi nič ne vedo o nekakšnih predpisih glede reie domačih živali v mestu. Kaže pa, da tudi njihovi lastniki nič kaj ne obvladajo pisane besede V tej ulici rastejo tudi neke slive, do - katerih pa imajo ali pa celo nimajo in jo spet imajo pravico le tri stranke. One slive obirajo, drugim strankam pa prepuščajo — fige. BRZOJAVNI ŠKRAT Hčerka je dobila za god nekaj steklenic vina in brzojavi staršem: »Dobila vina, vabim Vaju na gostijo.« ' Še isti večer prejme brzojavko od očeta z edino besedo: »Nesramnica!« Besedo »vina« je namreč brzojav popačil v »sina« Veliko pričakovanje — Stara, zdaj bova pa dobila gostilno nazaj. Nove volitve so že morali razpisati. Nekor* in ditnes Na pokopališču v Sredipolju je De Ga-speri poveličeval žrtve Italije v prvi svetovni vojni 1914—1918, ko je bil sam poslanec v avstrijskem parlamentu in je glasoval za vojne kredite. Glas iz groba: »Gospod De Gaspcri! Ce ste nas že pomagali pokopati, nas vsaj pustite v miru počivati!« Felicijan Dreta: SEKRETARJEV MILJENČEK TAJKE, HERCGELIPTE FRAU MURŠEC! Azo, lahko si furštelam, kak ste od iberašunge lape gor oinali, ko ste na priti pemerkaii prifmarko iz aus-londa! Tak sem na šniil lasala rajspos, da vas nisem rajn nič več pegegnala, da bi mi lahko kaj ausrih-tali za vaše tu v Orači. Azo, bo 1 in Grac an-kuman bin, me je na pan-hofi že čakala te Rozi. Na, and te Rozi, te hoc aus-kšaut! Natirli, najlonštunfe je že mela gor, zram pa tisti glih štajraklajdl s ke-rim je še med vojsko po Marpuki na bitlazonda-meldunge na hauptplac lau-fala. Na und te Rozi, hoc ma glaj kfrogt, če sem ji kaj prnesla, kakšno leda-tošno al pa ledakufa, al pa vsaj trata cegeretle za jcni-ga Hajnija, keri se rajn ne more angvenat na este-rajhiš štrocigaretle. Na, und denksn ina, lipste frau Muršec, bo zi ksegn hot, da ji nisn nič za Šenk prinesla, hoc ksokt, da laj-da, lajda nima caus nobe-niga plača za mene, ko ma caus kštopftful pezuharov, pa da jo morem drugič, bon i vida kum, zagvišno pezu-hat, da bom vidla, kakšno ekstra fajn zrihtano ele-gantiš vonungo ma, pa da ji rajn nič ni žal za Mar-pukom, čeglih je mela tam prima komisariš pešlognam-te vonung. Te nah sem se pa erkun-dala, či ve. kje je te dike Anerl, visns e, te fon de gvezenen gostbirt in Vetri-nigosn, na holt, te bos inerc tohta Gili zih noh ima jec po marpuških oštarijah herum cotlntut. Na azo. denksn ina nur, te Anerl, te dike, te bos frija ima zo auf inere personal kšrin und herumšikanirt hot, te tut jec in Grac in an dre-katn gostbirčoft gšir ob-višn, majnatraj! Te nah popogne pa sem te Anerl še ajgenhendik pegegnala in denksn ina nur, hoc ma ksokt te Anerl, i sul da Gili, te bos inere tohta is, zogn naj zofort gor v Grac pride. Gor ji bo ona, te Anerl, a pikfajn-štelungo skomandirala, Gili is jo a lustigs mcdl.Jiera se ibarol znajde. Nur ta olta, iner mon, toti naj dol ostane. hoc ma ksokt. Na und nah smo se mcnle fon da Rozi und fon iner caubavonung, bos ols a švindl is, hoc ma te Anerl ercolt, te ' vont jo in an drekioh, hoc ma ksokt, pa Sc čisto res je, hoc jo siilba ksegn! Und iner psofana prundorfa hajmatpundko-mandant. ter frzauft e ols Mit grise und kise inere 1 • frau Kliček V nekem podjetju, ki ima precej opravka z električno energijo, imajo sekretarja. Ta sekretar ima svojega miljenčka. Ta miljenček je pravni referent. Le kako je do tega prišlo, boste vprašali. Cisto preprosto: V podjetju so imeli lepo deklico. Na njej se je ustavilo sekretarjevo oko. »Ta bo moja!« — je sklenil. Ona pa ni bila za tako reč. Ker ni zlepa opravil, je poskusil s silo. Veste, to pa pomeni že škandalček, če pride kaj takega na dan. Zato je morala lepa deklica iz podjetja. Preden je šla, pa se je pritožila pri pravnem referentu. Ta pa je deklici dejal: »Najbolje bo, če se — od--stranite iz podjetja!« Deklica je morala iti in je molčala. MARIBORSKA iVa uradu %a legitimacije Kup ljudi se tam nastavlja, dvoje rok le delo opravlja! U iisii? Ijf( fes. M — To jc vaša slika? Vi imate vendar brado! — Hudiča! Saj sem se vendar obril, preden nem se semkaj v vrsto postavil! TOČNA DEFINICIJA »Janez, ti 6i pa hujši kakor Don Juan. Tak si kot... kot ,Dojenček1 iz Kranja!« »Majda, zahtevam, da mi takoj pojasniš, kaj si mislila s tem!« »Ampmk, Janez, kaj se razburjaš. Jaz sem mislila s tem povedati samo tole, da . . . da ne vzdržiš dolgo na enem mestu, skratka, da ljubiš izpremembo bivališča.« JESENIŠKI PROBLEM — Zakaj se pa sindikalni funkcionarji tako upirajo preureditvi dvorane menze v Sindikalnem domu na Plavžu v kino? — Ne vem. Morda se bojijo, da bi ljudem preveč zrastel kulturni apetit, pa bi potem manj jedli!? KAPITULACIJA Prišel je na obisk v Škofjo Loko Janezkov stric iz Amerike in usta eo mu bila polna samih slavospevov deželi neslutenih možnosti in znamenitosti. Janezek ga je nekaj časa prenašal, ko pa je pričel stric pripovedovati o slavnih vodopadih Niagare, ni mogel več molčati. Prijel je strica za rokav, ga brez besede povlekel k oknu in mu pokazal znameniti škofjeloški slap pred vhodom v mestni ljudski odbor. In stric je pri priči — osramočen utihnil! SPOTAKLJIVI KAMEN SPOTIKE PRED JESENIŠKIM KINOM Na Jesenicah imajo kamen spotike. Ce se kdo obenj spotakne, sc ob to nihče ne spotika, toda nikar naj se kdo ne poizkusi spotikati ob to spotikanje, kajti sicer: nad čem bi se Jeseničani sploh spotikali? Od tedaj, vidite, je pravni referent sekretarjev miljenček. Kar koli reče, vse drži, kar stori, vse je prav! Sekretar je na deklico vrgel eno oko, na pravnega referenta pa obe očesi in budno pazi, da bi mu bilo v podjetju kar najmehkejše postlano. Kakor v zibelki! Po-skok: MARIBORSKI DED-VSEVED Za dramo, opero, koncerti vse kritike, esej, prevod, oceno knjige, k njej uvod je le edini on ekspert! Modrosti večne rudnik zla* izsuje svoje ti zaklade za dinar, kakor avtomat naš Ded-Vseved, čeprav brez brad0. BOLNIŠKA" (Prizadeti naj se oglasijo v na šem uredništvu.) # Na morje si gospa želi, (Njen mož zdravnik je znan.) Kako se piše, res ni važno, le to: on naš je državljan. II kolegu ženko pošlje mož: »Napiši, dragi doktor, ji, da bolna je hud6 in mora na morje koj za mesec dni.« Kar je iskala, je dobila. Vse kot po maslu gladko gre. Užila na državne stroške krasoto bo morjd — he, he! Da pa ji prSveč dolgočasno bi ne bil6 kraj sinjega morji, njen mož prijateljico njeno za slabo in bolehno brž spozna. Tako so stvarco uredili: na morje šli bosta obe. Veselo družba se nasmiha: vse Iz državne kase gre! Na morje zdrav greš in brezplačno če z doktorjem si takšnim znan. Ej, teže je človeku priti, ki je brez zvez in še — bolan! Brencelj: »GRADITELJU« V desetih dolgih člankih mnenje je podprl, da gledališče novo stavbo potrebuje, nato zapisal je, da ni še take nuje. Kar je gradil, z besedo eno je podrl. 00 mm mm MODERNIZACIJA »Ali se ti ne zdi, Janez, da se naša dolenjska metropola čudovito naglo mo-t dernizira?« »Po tistem Pakistancu sodeč, ki zadnjič ni mogel najti v vsem Novem mestu nikjer prenočišča,~ bi skorajda dejal, da se ame-rikanizira.« »Po čem pa sodiš to?« »I, no, tudi tam nimajo temnopolti dostopa v hotele za belcei« »Seveda, ampak v Ameriki imajo zato posebne hotele za temnopolte.« »Saj prav v tem se Novo mesto razlikuje od Amerike!« KONKURENCA ■ »No, France, kaj pravi* h konkurenci državnih pod' jetij v Novem mestu pri' vatnemu sektorju?« »Prekleto jim konkurira-jo s cenami!« »Pa pravijo ljudje, da so n. pr. drva pri kmetih z® 600 do 800 dinarjev cenej' ša kot pri Kurivu v Bršlji' nu?« »I, no, saj sem rekel, da jim 'konkurirajo s cenami, ne pa v ceni!« RAZLIKA — Boš letos tudi najel ljudi za okopavanje njive, Rentačnik? — Kje neki, še sam ne bom imel kaj delati n® njej! — Kako to, ko si pa lani rekel, da jih je treba naj' manj šest za to! — Eh, ljubček, ampaK takrat sem bil še v za' drugi! CVETKE Ljubljanska škofija je Prejela iz tujine za dva “Ulijona dinarjev raznih Paketov, ki naj bi jih raz-•Je*ila med »pomoči potreb-Prav bi bilo, če bi ji pjina poslala še tista dva r1 Pol milijona dinarjev, kolikor škofija dolguje na davkih. Kadar bo to ure-~**a> potem se naj šele gre Radodarnega sv. Miklavža * tujega, nam nič kaj naklonjenega žepa! Pod rubežen je prišel ‘Upnik iz Rudnika. In to j^tno zaradi borih 300 tisoč ^narjev, ki jih dolguje na ■javkih. Konj, krava, dva Prašiča in slamoreznica naj .* Poravnali to vsoto. Pa bilo posebno za kravo Sospodu hudo žal, pomežikni je duhovnemu kolegu in »prodal« kravico za “000 dinarjev — do nadaljnjega seveda! Na davčni [Jrad je pa prišel z originalnim predlogom, naj za-rubijo — cerkev! Na nje-®°vo veliko žalost se pri davkariji niso nič kaj navdušili nad tem in so ostali ^ar pri svojem. Govori se ra> da gospod župnik tudi ,.£ez konja, krave in praškov ne bodo prišli na psa. . Mnogo las je izgubil ljub-Janski fotograf, ko si je ?,®Ul glavo, kako priti do li5.000 dinarjev, kolikor je ^ašal njegov davek. Ni ^gel rešiti te zavozlane *adeve, dokler mu niso iz gagate pomagali merodajni krogi: vzeli so mu avto. fotograf je brž »potrčal« *a svojim dragim vozilom, Prinesel kakor bi mignil kompletno dolžno vsoto in Radostno stisnil svoj Ijub-‘3eni avto spet v svoje °krilje. . Naj bo o davkih za danes dovolj. Lahko pa bi se ta J^brika nadaljevala v ne-?°Bled, saj dolgujejo ljubljanski obrtniki danes še “krog 25 milijonov dinarjev davka. NEKAJ LJUBLJANSKIH SVARILO Srečal na cesti sem detece zalo. Zdravje mu z rdečih je ličic sijalo. Pa sem si mislil: S teboj bo adio, če — negovalke v roke te dobijo! KARAMBOL Majhno je prasko Ljubljana imelas tramvaja dva sta se vkup zaletela, škoda velika pri tem je nastala, tramvaja namreč sta — cela ostala. DVOMLJIVCEM Bo velesejem? Ne bo? Spraševali so se v Ljubljani. Za stave dajali! Bo! Vse gre v redu! Naj tole vas trošta: stvar v redu teče, saj je v rokih — Jošta! V MEGLI Prvi glas: »Ti, kje pa sva sedaj?« Drugi glas: »Nekje na periferiji.« Prvi glas: »Po čem pa veš to?« Drugi glas: »Ali nisi videl, da je v trgovini, mimo katere sva pravkar šla, kava po 2550 dinarjev kilogram?« Prvi glas: »In po tem veš, da sva na periferiji?« Drugi glas: »I, seveda. V strogem centru je namreč samo po 2400 dinarjev kilogram!« Ljubljančan na lahkoatletski progi A.. \rT>T»T — Stoj! Tokrat me pa ne bodo! Ko sem šaril malo po P^stu, da zopet primem .,°ga za nos ali za ta »ki-JJ®«, mi zamigljajo pred ,1^ni obvestila (plakati?' — še!) o zborih volivcev. ^ zajadrajmo malo tja, ^-efizelj mora tudi s te ,^rani spoznati naše mest-j^arje. In veliko pametma sem slišal, veliko, res. 'Ido so mi pa je zakolcalo nekaterimi »kalibri«, ta-5° silno, da sem jih narav- • °st »Totemu« poslal. O, te*atr> > 0 na primer take, ki bi j^amo še tiče pri nas, ima-na primer take, ki bi jj^eli preslane zahteve so-jJ’1 še nadalje, ali pa take, k še do danes niso ničesar arnetnega storili, pa žele £*°dritl tiste, ki že ves čas Lijejo uspehe. Piščeta ®klj0 uče, bi dejal naš anee, jaz pa bi jim rad povedal povest o bumerangu, pa so me zbori volivcev sami ^prehiteli. In če4 je tisti, ki je govoril, da so volitve dirkalni konj, sam sedaj opikana bezljajoča mrha, mu nisem jaz kriv. Pa tudi »lisičke« so se pojavile (na primer v Za-vodni). Malo so podvihale repke in zamodrovale. Sestavimo odbor iz samih davkoplačevalcev, pa bomo odredili, da ostane večji del davkov v — »štrumfih pod pouštrom«. Pa so lisičkam dvignili metlice in — ojej, ojej! Se zasmrdelo je! Ko pa je nekdo pamet-njakoval (pomislite), da ima le štiri sobe za pet ljudi, pa rnu je ti6ti odgovoril, ki s petimi osebami živi v sobi in kuhinji v suterenu, sem jo pobrisal, da ne bi od »vzhičenja« nad požrešnostjo nekaterih še počil. Kdo bi pa po Celju iskal potem grešnike in grehe, če ne Vaš Cefizelj. OBLAČILNA MODA »Kam pa jo mahaš tako toplo oblečen, Franc? Menda ne misliš tudi ti z ekspedicijo na Himalajo?« »Kje neki, samo v ljutomerski kino grem.« »Kaj je tam tako mrzlo, da si moral obleči še kožuh?« »I, še bolj mrzlo je. Samo danes predvajajo neki film iz Afrike, pa sem si mislil, da se lahko malo bolj lahko oblečem.« ZAVEZNIKA Bivši gostilničar (nekdanji župan) vaškemu župniku na internem »predvolilnem« sestanku: »Čistega vina bom volivcem natočil jaz. Vaša naloga je samo, da ga dobro pobarvate z žveplom!« ZNAJDE SE »Ti, kako neki ti je uspelo spraviti vso plesnivo čokolado v promet?« - »Tako kakor moko in sladkor. Eni najbolj molčečih žensk sem zaupal, da mi bo kmalu pošla. In potem mi je drugi dan tudi zares pošla!» ZBOR VOLIVCEV Nekdo pri vratih velike kmečke sobe: »Predlagam, da volimo Naceta Stiskača, ki je bil že v stari Jugoslaviji župan in ki ga vsi poznamo kot dobrega gospodarja!« Glas iz množice: »Prepozno; So ga že izvolili postaviti na hladno zaradi poneverb!« NERODNA BESEDA Janez: »Prosim, ali je prišlo zame kako pismo? Pišem se Janez Smuk.« Poštar: »Ali poste restan-te?« Janez: »Ne, katoličan.« VIDEZ IN RESNICA Zadeva izvira iz središča Ljubljane. V Zrinjskega ulici 8-II. visi deska, na kateri so napisani sledeči hišni stanovalci: Erzin Pavel, Erzin Marija, Marn Dušica, Marn Marija. Temu lahko rečemo — videz. Zdaj pa nastopi resnica: Prvi je že od 1. 1945 v Semiču. Druga ima svojo hišo v Kranju in je odsotna že od 1. 1942. Tretja je službeno v Kočevju in je že dve leti ni v Ljubljani. Četrta, Marn Marija, je tetka in stanuje v tej hiši. V kuhinji! Je čuvaj, ki varuje pred nepoklicanimi to dvosobno komfortno stanovanje in ima še to funkcijo, da vsaktmu dopoveduje, da so vsi, ki so napisani na deski, prijavljeni v Ljubljani. Kar je — na žalost — tudi res! POJASNILO Podpisana Pavlin Berta, Ljubljana, Privoz 6, javljam tem potom, da je Špindlerjev sin, ki je stanoval pri meni, sicer res pobegnil čez mejo, da pa ga imam še vedno na spisku stanovalcev, ker bi mi sicer v stanovanje vrinili koga drugega. Tudi nekaj podnajemnikov mu še de‘la družbo na spisku, čeprav jih že dolgo ni več pri meni. Imam 5 (pet) lepih sob in kabinet, v katerih prebivamo štirje in se kar bojim, kaj bo, če pride kdo na to. Stanovanjska stiska v Ljubljani je velika, jaz pa nisem nič za to, da bi jo reševala. — Pavlin Berta 1. r. LJUBLJANSKA KRZNARSKA Bil je preddelavec — pa je delal zase, kar je rabil, vzel je mož iz skupne kase. Ni ga več, ker šel je tja — pač kamor spada. Naj še gre direktor — da spet red zavlada! DIMNIKAR NA BARIKADAH Ce vidiš dimnikarja na dimniku, se ne boš začudil. Bolj čudno je bilo, ko je našla ljubljanska milica dimnikarja na — barikadah. Lipnik se je zabarikadiral v svojem stanovanju sredi mesta in so imeli ves dan posla z njim, preden so ga spravili v lepo, novo stanovanje na periferiji, kamor je bil premeščen in kjer bo odslej z delom svojih rok v novem okolišu ometal saje. Baje bodo imeli omenjeni miličniki v loteriji velikansko srečo, ko so imeli toliko opravka z dimnikarjem. ; O BUČAH IN Vozil sem se te dni po itajerski deželi. Marsikaj *em videl, med drugim tudi tole: Tam nekje ob Kungoti je veliko državno posestvo. Buče so na njem krasno uspele. Tako so lepe, da se jim zdi škoda jih pobrati. Vse kaže, da bodo zunaj prezimile. Povprašal sem te buče, kako je kaj z njimi. Pa so zajokale: »Zebe nas, pod streho bi rade. V tovarne olja hoče- MED VINSKIMI BRATCI — Kaj bi bilo, če bi namesto dežja začelo padati iz oblakov vino? — Zgodila bi se katastrofa.. Strašna suša bi uničila vso rast na zemlji. VESTEN PACIENT — Šentjurski zdravnik mi j,e predpisal pol ure spanja pred kosilom. — In kaj si napravil? ■ — V restavraciji sem se aboniral, pa čakam na kosilo že četrt ure več, kot bi moral po receptu. CRNA magija — Ti, ali je res, da lahko Svengali prečita tudi zaprto pismo? — I, seveda, ampak to je malenkost proti temu, kar zna eden celjskih zdravnikovi — Nisem še nič slišal. — Ce boš moral kdaj sam k njemu, boš lahko to videl, ne samo 6lišal. Ko prideš k njemu v ordinacijo, gleda skozi okno in' te vpraša: »Kje vas boli?« Ti mu pokažeš, on pa še vedno gleda skozi okno in ti pove, kaj ti manjka. Slišal sem, da je to posledica tega, ker je čital, da v inozemstvu pregledujejo bolnike s pomočjo televizije na velike daljave. Toda vrag vedi, če njemu še ne uspe, da te bo operiral v svoji ordinaciji medtem, ko boš ti ležal doma v 6V0ji postelji!? KKUMPIIIJU mo, da nas predelajo v olje!« Tam nekje iz daljave pa je mučno vekalo. Tovarne so jokale in prosile: »Pripeljite nam buče! Olja moramo pripraviti ljudem.a Ce bi buče pobrali, bi ne jokale ne buče ne tovarne. Na spomlad bom šel spet v tiste kraje. Stavim, da bodo buče še vedno pod milim nebom. Samo — gnile bodo že! Prav tam imajo tudi zadružno zelnljo. Tudi tam je nekaj jokalo. To je bil krompir v zemlji. Strašno je jokal na štirih hektarih. In nos si je tiščal, ker že smrdi. Veste, gnitje! V kolikor ne gnije, je zmrznil. Stavim, da bo spomladi, ko bom šel spet tja, še bolj smrdelo! POŠTENJAK — Zakaj ti pa tako smrdi v zadrugi, Franc? — Hm, veš, premalo pošteni so zadružniki. — Zakaj pa? — No, veš, vse shrambe in tudi zidanico imajo stalno zaklenjeno. — To pa ni nič nepoštenega. — Kako da ne! Pomisli, zadnjič sem šel pogledat v zidanico, če kdo kaj ne krade, pa so me zaklenili noter! — To še ni nič hudega. Poklical bi jih, pa bi ti odprli. — Se kaj! In sodček vina, ki sem si ga napolnil, naj bi ga skril v žep, kajne?! VELIK USPEH — Zakaj pa je celjsko kadno kopališče skrčilo svoje obratovanje za polovico? — Kaj ne veš, da je bilo ustanovljeno podjetje »Snaga« in nam je sedaj kopanje nepotrebno?! MAČEK Jože iz neke celjske ustanove je zadnjič med delom pestoval mačka. Pa pride nekdo mimo, ga prebudi in podraži: — Ej, Jože, tl bi pa skoraj zaspal! — Lažeš! — se razburi Jože. — Miško sem gledal, ki je skakljala po tleh! — Zakaj pa nisi mačka spustil nad njo? I/OCHCNO Učitelj: »Kdo mi mš vedati, zakaj leže kuka*1? svoja jajca v tuja goesJ*! Učenec: »Zaradi st** vanjske krize!« NI MOGEL IZGOVO*1*1 »Ko si prišel včeraj ^ mov, si rekel, da si Tonetom v Kazini, sedajJT praviš, da si bil v sioru! Zakaj lažeš?« J »Veš, tako je, včeraj jjj je bilo nemogoče izgoVO*1 Excelsior...« VZTRAJNOST »Zdravo, kolega! Ali 5,1 lahko posodiš petdeset narjev?« J »Posodim ti Jih ne, da^j petdeset dinarjev in mi “ ne dolguješ!« j »Hvala, no, sedaj, k® j pa nisem nič dolžan, lahko posodiš petdeset 9 narjev?!« OBZIREN VLOMIL^ Miličnik: »Ce ste r* , poštenim namenom hišo, čemu ste sl V° sezuli škornje?« * Vlomilec: »Zvedel seU da imajo težkega bolh^ v hiši.« INFORMACIJA — Tovariš, je še dale^ glavne pošte? J — O ne, samo minuto glavnega trga. . — A kje je glavni tre j — Takole dobre četrt od tod. Včasih dobro zvoni rjpBAVAM 0£>8o^'N ^PIKALNE PCDRl/2wK . 1 ' ,NOl'STR!JSKEyi fujff MARSIKATEREM // — Svinjarija! Človeka ▼ najslajšem spanju vržejo iz postelje! Po 20 leiih — sprememba Ameriški davkoplačevalec: »Damned, samo če slon ne bo še težji...?« TRGOVEC IN KMET Trgovec kmetu: »Poglej, tu imam poceni kolo!« Kmet: »Ce bi imel denar, bi kupil kravo.« Trgovec: »To bi bilo smešno, če bi kravo za-jahal!« Kmet: »Kako smešno bi šele bilo, če bi molzel kolo!« OGORČENJE — Pravijo, da zaostajam za razvojem. Tega pa le ne morejo zanikati, da sem jaz prej prodajal cerkvene stole na obroke, kot so pa oni začeli pohištvo! Reklama iz celovške Mohorjeve hi*e da Gorenjska ni Slovenk temveč Unterkarnten. Ileil Sle*' Podpisani samozvani narodni voditelji iz Mohorjeve hiše v Celovcu apeliramo na vse koroške Slovence, da nas podprejo v naši težnji: čim hitreje potisniti slovenski živelj na Koroškem v naročje germanizacije. Podprite našo akcijo razbijanja sloge med Slovenci, podprite naše glasilo »Naš tednik — kronika«! Ne nasedajte govoricam, da nismo Korošci, saj je že leta 1941 naš veliki voditelj Adolf Hitler spoznal, Člani pripravijalneg»*f bora za germanizacijo:J5 ___________ JO- 'j. Muri Lambert-Kozam“r®7, belogardist in vohun Ljubljane (rojen na skem, Unterkarnten); -plan Zaletel Vinko, beloflj distični koljač iz St. (Unterkarnten); FMT Franz, diplomirani alk0®!. lik in nacist, Kranj (U?*a karaten); Ovsenak ministrantek iz Tržiča P terkarnten). Nacist dr. Sieinacher in koroška krščanska ljudska siranka .. - nekdaj . . . • • • in danes Ruski očanec: »Ti vendar veš, Sonjuška, da ni naprodaj niti ene nove ponve, saj je vendar Stalin rekel, da moramo čakati, dokler ne osvobodimo vseh narodov na svetu!« Sodnik:-»František Nejedly, zaradi šale, ki ste jo pripovedovali v družbi, se kaznujete na dve leti strogega zapora. Obtoženi, čemu se pa smejete?« Obtoženec: »Spomnil, sem se šale, ki je k sreči nisem več utegnil povedati, kajti ta je med brati vredna najmanj deset let . . .« Za* e tla Poslednja sekunda pred napadom. Kvaliie^a Sovjetski voditelj: »To je po- slednje partijsko opozorilo, Grego-rovič! Vaša najnovejša simfonija kaže očitne protirevolucionarne vplive: naš veliki I vodja že zopet ni , \ i . . mogel niti ene ■ . * vaših melodij žvižgati...!« Osvobojena dama: »Mar ni zanimivo, tovariše general, da so še vedno na zahodu ljudje, ki nočejo verjeti, kako je komunizem izbolj-ial naše življenje ...« Kaj je ura, ve že celo moja mala hčerkica. Slišala je zadnjič govoriti o naduri in dala takoj svoje pojasnilo: »Atek, jaz vem tudi, kaj je to nadura. To je — pokrov!« Po svoje si je razlagala: nad mojo žepno uro je pač pokrov. Mi pa vemo, da nadura ni pokrov, čeprav večkrat kaj pokrije; na primer: del izdatkov. Seveda, če je nadura plačana. V nekem precej velikem podjetju med Mariborom in Ptujem pa jih dolgo niso plačevali, zato tudi niso nič pokrivale. Sedaj so jih končno začeli plačevati in kar lepo pokrivajo. Pa tudi odkrivajo! Tako so plačane nadure odkrile, da je v podjetju zadnji čas sedem nameščencev zelo navdušenih za nadure (plačane), medtem ko prej (za neplačane) niso nanje nič kaj radi gledali. Nadura namreč večkrat teče in nič ne reče. Ce bi lahko kaj rekla, bi se gotovo v tem podjetju zadrla: »Ti, Emil, nikar si med nadurami v pisarni ne kuhajta z ženo kavice!« Tudi nad onimi bi zarohnela, ki med nadurami v pisarnah tega podjetja posedajo in se zalivajo z žganjem, zraven pa računajo, ali bodo nadure znesle točno 6000 dinarjev, kolikor stanejo nove hlače v bližnji trgovini. Pa tudi bodočnost si v nadurah tam prerokujejo z rok, da jim čas bolj teče. Nadura pa teče in nič ne reče. Nič pa ne reče tudi sekretar podjetja na vse to; le skomiga z rameni in pravi, da se tu ne da nič napraviti. Pač pa se je dežurni oglasil! Zagrozil je, da bo treba enkrat za vselej obračunati s tistimi, ki take reči nosijo na nos! Takšnih »hinavcev« dežurni v podjetju ne more trpeti! Prekrasna je taka nadura v podjetju, ki teče in nič ne reče. Piše se ti in obračuna. In ti lahko pokriješ del svojih izdatkov, ne da bi se ti bilo treba kaj pretegniti za to. Podjetju želim obilo uspehov! Ce v normalnem času ne bodo vsega opravili, jim bodo pa nadure pomagale! Ce ne drugam, pa v — izgubo! SODOBNA Mala Majdiča hodi ie v šolo in ne verjame več v Miklavža in parklje. Toda darila ima še vedno rada. Zato se je zadnjič obesila mamici za krilo in vpra-šala: — Mamica, kdaj bo pa b nam prišel Miklavž? — Ne vem — je odgovorila mati. — O, saj veš, samo povedati mi nočeš! — Kes ne vem, Majdiča, ko pa mi očka še ni povedal. kdaj bodo v njihovi tovarni delili dobiček. Sfc! Glejte, Watson, ta gospod se je pripeljal v drugem razredu. Kako pa to veste, mojster Sherlock? Enostavno. Ne vidite, da je ves opikan?! ZDRAVNIŠKI NASVETI Lesnika: (Prosto po nekaterih časopisih) P. T. iz S — Pišete nam, da čutite med petim in šestim rebrom na levi strani hrbta bolečine, kadar na to mesto pritiskate 6 prstom. Svetujemo vam, da se tega občutljivega mesta ne dotikate in uspeh ne bo izostal. Proti glavobolu Jemljite odgovarjajoče tablete ali stavite na glavo mrzle obkladke, za uspešnejše odvajanje pa zavžite primerno odvajalno sredstvo. Rdečo barvo svojega, nosu boste najlaže odpravili s tem, da boste pili dalje — vse dokler vam nos ne pomodri. DOPISNIKOVA T02BA Ubog dopisnik sem, ki v koš me meče zlovoljna samovolja uredniška. Za priobžitev nimam, nimam sreče, saj mene gledajo vsi samo zviška. Novinarji se skrivajo pred mano, ko da imel bi nalezljive garje. Dopise moje žrejo lačne škarje, če ne gredo v koš ;:li v neznano. Ubog dopisnik sem, ki mu nad glavo visijo škarje kakor Damoklejev meč, (zaklel sem se, da v časopis ne pišem več) ubog dopisnik — kandidat za slavo. Tako nekako je napisal svoj čas gledališki genij Kljun: Stanislavski in ta stavek je prišel v veliko modo. Najbolj pogosto ga uporabljajo upravniki in režiserji. IČo sem prišel prvič v gledališče, sem ga slišal. Začetniku 6e mi je zdel sila imeniten in pomemben. Spominjam se,, da nam je — bilo nas je več zelencev — upravnik v ganljivem patosu govoril o svetosti gledališkega poklica, o zvestobi do boginje Talij e, zlasti skrbno pa na« je opozoril, da hlastanje po velikih vlogah ni odlika velikih umetnikov, kajti... in tedaj je prvič prišla iz njegovih ust modra misel Stanislavskega: »Tudi male vloge so važne!« Stanislavski je bil sploh zelo priljubljeno čtivo in pedagoški učbenik nekaterih režiserjev. Imeli smo nekoč nekega režiserja, ki ga je znal vsega na pamet in je vedel, na kateri strani se nahajajo pridige za igralce in kaj vse mora storiti igralec, da ustreže režiserju, 6trani, na katerih so bile navedene dolžnosti režiserja do igralca, pa so se mu za čuda hitro izgubile iz spomina. Ta režiser je imel svojo »metodo« režiranja. Ta metoda je sestajala iz dokaj preproste dejavnosti: možakar se je vsedel v parter in kadar mu igra igralcev na odru ni prijala, se je zadrl na vse grlo: »Stanislavski!« Tu in tam Je tej besedici priključil še pridevnik: široko. Vp51 je: Pl NA V ordinacijski sobi zn8" nega specialista se je poj*" vil možakar srednjih let i® na vsem lepem pričel o&’ kladati zdravnika s Pra? čednimi vzdevki: — Šarlatan, mazač, W®‘ rilec, gol jut... Zdravnik-specialist se J* nemalo razburil in bot®1 potisniti razkačenega ob«’e" kovalca čez prag. — Ne, boste me kar taK° odpravili! — je na ves 81®* vpil možakar. — Dokaži*6 mi, da v letošnjem letu n*' ste poslali vseh pacientovi ki so vam prišli pod nO" tja, kjer ni muh!? Zdravnik sc je ob teBj nekoliko pomiril, privleK«* na dan svojo debelo ordi' nacijsko knjigo in dokaz#' val: — Kar poglejte, nesrečo* človek, kako nesramno neutemeljeno ste me žali'* Od vseh . 876 pacientov, * so letos prišli k meni, 1® je umrlo samo sedem. T9 ni niti en odstotek! Tedaj pa je možakar B»' taknil naočnike, izvlekel ** žepa šop papirjev in P°' vzel s popolnoma izpreine' njenim, sladko zveneči111 glasom: — Mi boste že moral1 oprostiti, doktor, moj n8' stop Je bil res vsekajo* nevsakdanji, toda druga** mi ni bilo mogoče izvedet* za število tistih vaših Pa' cientov, ki niso umrli. SeU* namreč izvedenec davčij* komisije in bom ob tej Pr*j ložnosti imel čast dvigni*1 odmero davka na dohodni' no vaših privatnih storit«’ za preostalih 99%, kajti 1 svoji davčni prijavi ste n®' vedli, da vas je obiskalo *® sedem bolnikov, ki so, k®“ kor ste mi dokazali, rf*' nično mrtvi. — Hvala ** uslugo! rit ! (Iz dnevnika igralca Juhca Puhca) »Igrajte široko!« Potem je bil nekaj časa tiho. Cez čas je razbuf' ljivo zaploskal z rokami in spet zakričal: »Stanislaavski!« Bil je zelo domiseln umetnik in kadar je izusti* besedo Stanislavski, je to imelo prav gotovo globoH pomen, ki pa je na žalost bil znan samo njem* Tega režiserja ni več v gledališču, nihče za njim n« žaluje, vendar zaradi njegovega odhoda plemeni*8 misel Stanislavskega ni zamrla, kajti za njim jo ljivo uporabljajo ntivl upravniki in novi režiserji. Skoraj ni bilo dneva, da ne bi včasih celo po večkrat slišal znameniti stavek: »Tudi male vloge so važne!« Ker seqi se zavedal, da bo ta citat igral v m<>l* gledališki karieri še veliko vlogo, sem naročil gra' verju, naj mi ga gravira v medeninasto ploščico mi jo je naredil, sem obesil ploščico nad svojo P0', steljo in prva rrioja misel, ko sem se zbudil in odPr' oči, je bila: »Tudi male vloge so važne!* NAMESTO TESTAMENTA Marka Tvvaina je nekoč ogrizel stekel pes. Poklical je takoj zdravnika in ga vprašal: — Ali bom moral umreti? — Ne, toda ni izključeno, da ne postanete tudi vi stekel. — Potem mi dajte takoj pero in papir, prosim! — No, no — ga je tolažil zdravnik — za testament je še vedno čas! — Saj ne bom pisal oporoke — je pojasnil Twain — le spisek tistih sem hotel napraviti, ki bi jih rad kot stekel oklal! DOBRA PRIMERA Franz Schubert je bil nekaj časa v Italiji, kjer se je pogosto shajal z italijanskimi komponisti, s katerimi je vodil dolge debate. Tako je nekoč vprašal znanega glasbenega kritika: — Kaj pravite, ali je Osma simfonija (Rosamun-de) prav tako dobra kot moja znana »Serenada«? — O, Osma simfonija je dosti boljša, maestro! Njo lahko primerjate z Mont Blancom, vašo serenado pa samo s Semmeringom. Schubert se je zvito nasmehnil: — Dobra primera! Saj Je vendar Semmering dosti laže dosegljiv za ljudi kot Mont Blanc! KAJ JE SAH? Charles Dickens je nekoč v družbi takole dejal o šahu, ki so ga tudi takrat zelo vneto igrali v kavarnah: — Sah je igra, ki zahteva preveč razuma, za razum pa je preveč igre. K0MIRCIAL1A MEDICINA * Zdravnik: »Ne vem, ne vem, kljub temu, da sem dal temu bolniku že dve injekciji, se nikakor noče popraviti. Morda mu bo tale končno pomagala ...« Cuk: Cuk: EPITAF PESNIKU »DIVJEGA GRMA« Bil je preprost — preprost ostal, t; slovo preprosti grm izdal. MED SLOVENCI Dokler živi — je nepriznan, ko umre — v nebo povzdigovan, pozabljen — čim je pokopan. To-p: TEMPORA MUTANTUR.. Nekoč dejal je, da tendenca samo umetnost posiljuje, no, ker je važna eksistenca, zdaj prav nasprotno pridiguje. VSE JE RELATIVNO Znani pisatelj dram Bernstein je bil na potovanju v Ameriki. Tam ga je neki hotelski sluga zamenjal s slavnim fizikom Einsteinom, utemeljiteljem relativnostne teorije. Bernstein je bil na to sila ponosen, vendar je dejal: — Na to, da so mc zamenjali z Einsteinom, bi bil še bolj ponosen, če bi ne vedel, da je vse relativno. Zdelo se mi je nadvse častno, da 60 me režiserji izbrali za zgodovinski objekt, na katerem so uresničevali to genialno misel. Presrečen sem bil, ko so me veliki igralci: ljubimci, heroji in kar je še ostalih nad osemdeeetkilskih in nad meter osemdeset visokih umetnikov — pitali s tem citatom in mi na Izredno tovariški in ljubek način dokazovali, kako sem lahko vesel, ker lahko igram male vloge, kajti že Stanislavski je dejal: »Tudi male vloge so važne!« Na vseh razčlembenih, bralnih in poskusnih vajah, na vseh generalkah, premierah .in reprizah, v obre-kovalnlci, na hodnikih, v privatnem življenju (včasih se mi je zazdelo, kakor da prihaja tudi iz šepe-talnice) — povsod me je zasledovalo opozorilo: »Tudi male vloge so važne!« Nekoč mi je dejal neki mlad režiser: »Ti imaš v našem ansamblu specifičen pomen, kajti ti si mojster malih vlog. Prav tako si teatru potreben, če ne še bolj kot ljubimec, heroj ali intrlgant. Taki talenti so v vseh teatrih redki. Dober šaržist je zame vreden več kot slab ljubimec. Spoštujem Stanislavskega, ki je dal takim igralcem priznanje, ko je rekel: ,Tudi male vloge so važne!4« Dvignil sem glavo in se pomembno izprsil. Torej, ljudje, zdaj veste, kdo smo mi, ki igramo male vloge. Dobro bi bilo, če. bi nas spoštovali in nam izkazovali čast, ki nam pripada! 0 Ko sem prihajal domov, nisem pozdravljal žene več z dobrim dnevom, temveč: »ZdravoL Tudi male vloge so važne!« In ko sem odhajal spat, sem poljubil ženo in ji želel: , »Lahko noč! Tudi male vloge so važne!« » Zadnjič je bil v gledališču za nekatere pravi praznik. Uprava je razdeljevala umetniške doklade. Ker ni izobesila listka z imeni srečnežev na oglasno desko, so prišli k blagajničarki vsi, kajti vsak je na tihem upal, da bo doklado prejel. Bridko razočaranje so doživeli tisti, ki niso bili na spisku. Tudi meni uprava ni podelila umetniške doklade. To se. mi je zdelo malo čudno, saj upravnik venomer poudSrja in režiser vedno citira in kolegi 6talno govorijo in sam sem o tem prepričan, da so tudi male vloge važne. Kaj če niso to samo fraze, s katerimi tolažijo lahkoverne igralce? V srce se mi je zajedel dvom o resnični vrednosti toliko opevanega gesla in skoraj bi mu podlegel, če ne bi tisti hip zagledal v duhu dobrodušno se smehljajoči obraz mojstra Stanislavskega, ki me je potolažil: »Ne greni si življenja. Pisarna ni gledališče. Gledališče — to so igralci. Tvoj najvišji sodnik je publika Moje misli citirajo, kakor jim kaže taktična potreba. Takim ponarejevalcem ne verjemi. V mojih besedah je nepotvorjena resnica. Prisluhni ji: Tudi male vloge so važne!« KULTURNO ZDRAVSTVENI PRIROČNIK Baldrijan umetniški — sredstvo za pomirjenje nežno čutečih umetniških dušic ob izidu, kritik. Glavne sestavine so:" zmerjanje kritika in pohvala (ni potrebno, da bi bila iskrena) soumetnikov. Baslard kulturniški — križanec med kulturnikom in trgovcem. Zelo pogosta zvrst, pri kateri je element trgovca mnogo močneje zastopan kot kulturniški, do-čim je prevladovanje kulturniškega elementa že redka izjema. Bazedovka kulturna — prevelike oči, bolezen posebno razširjena med gledališkimi umetniki, ki se kaže v zahtevah po glavnih vlogah. Simptomi: obleganje upravnika, češ: »Ta vloga mi je pisana na pukl.« Olajševalna okolnost so dolgi in težki teksti. Bencinsko zastrupljenje kulturnikov — bolezen, ki se pojavlja pri najzaslužnejših kulturnikih, ko pridejo do avtomobila. Simptomi so: sterilnost, bicikli-ticis in pretirana honorari-tis. Zaenkrat neozdravljivo. Beri-beri bolezen — zelo razširjena bolezen pri današnji publiki. Notranji znaki: pomanjkanje presoje, kaj je dobra in kaj slaba literatura. Zunanji znaki: v enem žepu Grof Monte Christo, v drugem Sherlock Holmes, v tretjem PPP. S to boleznijo poizkušajo nekateri založniki preganjati bolezen »Založniška slabokrvne! t«. Blato literarno — naturalistična literatura, ki se mnogokje še skriva pod imenom »realizem«. Edino protisredstvo je uredniški koš. Bledenje pesniško — nenevarna bolezen, posebno v mladostnih letih, ki pa lahko da podlago za razvoj zelo nevarnega in za okolico mučnega Bacillus lite-raricus. Biceps umetniški — izredna sposobnost nekaterih organov pri umetnikih, posebno pri takozvanih komolčarjih in pridobitnikih. Znaki: dobre zveze pri založnikih, gledaliških direktorjih in majhen talent. Neozdravljivo. Bronhialni katar umetniški — začetniško kašljanje, ki še ni tako nevarno; se pa lahko razvije v kroničen bronhialni umetniški katar, ki je izredno nalezljiv, če ga podpira birokratizacija umetnosli Barbarizem umetniški — odnos urednikov in založnikov do predloženih del. Simptomi: krajšanje tek- stov, zavlačevanje z objavo in posiljevanje' z lastnimi idejami. GLAVNI O OST MA. V5A.VC.I večeevi PBIR.6DITVI BIA60 JQ.OO\JS\CeOA, PODJETJA. TFXSTJl*0BVIW L J WB L J A N A PRITOŽNA KNJIGA V menzi je Dekdo zahteval pritožno knjigo. — Kaj je napisal vanjo? — je vprašal kuhar. — Nič! — se je razburil natakar. — Le svoj zrezek je prilepil vanjo! BOJEVITOST To je bilo tam nekje za časa naših starih očetov. Tudi takrat so si mladi ljudje lahko zaradi ženske prišli močno v lase. Tako tudi France in Lojze, ki sta se končno zmenila za dvoboj. S pištolami. Naslednje jutro. Ko je bil Lojze drugo jutro dejansko na dogovorjenem prodoru, je pritekel postrešček s pisemcem: »Dragi Lojze! Za sluiaj. da bi se jaz nekoliko zamudil, *e ne daj motiti in kar začni!« BAHAVOST — Pomislite, kako so naši sosedje- bahavi. Vccjno so trdili, da so bogati, včeraj ^pa sem na lastne oči videl, da sta mati in hči igrali obe, hkrati na en klavir! VESELO PRESENEČENJE Miha Dihur se je vračal oltajen domov. Pa sreča na cesti znanca ki ga ogovori: — Kakšna megla je nocoj! . — Torej je res megla — se je razveselil Miha in od veselja objel znanca okoli vratu VIŠEK RAZTRESENOSTI Prišel je raztresen mož v restavracijo, naročil palačinko, ei jo zataknil za vrat ter pričel žvečiti servieto. S ECMJE feVEH KOJSIR - V Srečanje gospodov Simpsona in Thompsona je bilo slučajno. Samo enkrat sta se srečala, kakor se srečata samo enkrat dve zvezdi v vsemirju Zgodilo se je namreč, da je na chicaški postaji stopil Mr. Simpson v isti tdksi, ki si ga je izbral tudi Mr. Thompson. »Kam, sir?« ga je vprašal šofer. »V hotel Carlton.« Mr. Simpson je torej stopil v taksi in odkril šele pozneje, da sedi zraven njega neki gospod, ki ga še svoj živ dan ni videl, ki pa je imel to slabo navado, da je sprejemal tuje ljudi s hladnim revolverjem. Mr. Simpson je strme pogledal svojega neznanega sopotnika. Pogled mu je ušel k vratcem, potem pa naz^aj na cev revolverja. »Kaj pa želite?« je vprašal, ko se je nekoliko zbral. Mr. Thompson se je vljudno nasmehnil: »Hudi časi so zdaj — kriza traja že dolgo — z eno besedo: najbrž imate s seboj denarnico, zlato uro, morda tudi zlato tobačnico. Cekpv pa raje ne vzamem, ker 'jih človek težko, spravi v promet...« Mr. Simpson je brez besede potegnil iz žepov denarnico, zlato uro in tobačnico ter vse izročil Thompsonu. »Imate sedaj dovolj?« »Hvala!« Mr. Thompson je odprl denarnico V njej je bilo več tisočakov. V svitu ulične svetilke si je ogledal še uro in tobačnico. Vse pravo zlato ... »Ste zadovoljni?« je vprašal Mr. Simpson. »Sem,« je potrdil Mr. Thompson. »Se enkrat najlepša hvala. Ali bi mi radi še malo delali družbo? Ce želite, lahko greste severla tudi peš v hotel.« »To bi mi bilo skoraj ljubše!« Mr. Thompson je pomignil šoferju. Voz je obstal. »Oprostite mi,« se je opravičeval Mr. Thompson. »Okolica je sicer nekoliko divja, toda prav blizu je policijska stražnica in tam vam bodo radi pokazali pot. Lahko noč!« Žarometa sta kmalu obledela v megli. Dobre pol ure nato ie avto- obstal pred neko beznico v predmestju. »Kdo je?« je vprašal gla1^ iz temne obokane veže. »Jaz sem, Thompson!« »Dober lov?« »Pa še kakšen!« Mr. Thompson je stopil v zakajeno pivnico. Kopica radovednih kolegov ga je obkolila. Thompson je kar užival, ko jih je zagledal — in z zmagoslavno kretnjo je segel po listnico. Toda nenadoma se je nehal smehljati. Kakor nor je tipal po žepih, toda nikjer ni bilo ne ukradene listnice, ne zlate ure, ne tobačnice! Nagonsko je segel po svoji lastni listnici. Oddahnil se je. Se je bila v žepu. Ko jo je izvlekel, je osupel zagledal v svoji izpraznjeni, čisto prazni listnici majhen listič: Zelo me veseli, da sva se spoznala! Poklicni tovariš.« frcat/o. tusšUo- (tat/fr v Mariboru za noben denar ne boš dobil. Dobro turško pa servira KAVARNA „ASTORIA" Uvožene veEilte skrLi mafili Ifudi — Prav, če mi že hočeš na vsak način brati pravljice, potem pohiti, kajti čez pet minut prične radijski prenos kriminalne slušne igre! — Da, da! Tako je! Najprej jim lahko nosiš knjige, potem jim smeš kupovati limonado — in potem, ko dorasteš, te enostavno poročijo... Sobota, 29. novembra 1952 »TOTI LIST« Stran 11 j-;:,.*- ■ . ... _______________________________ 'llMVUVVVv' ZARES SEM VESEL, UA Sl PRINESLA l FRAMcOgtco VINCA^v^--- - ^MPA^MKO^B^EGA.kOT SEM 6A PRAV VAR Pil od VINO SAD3E- MAR\fe0R, NE I PREMORE NOBEN PARIŠ! KAD BI TA I BLAGAONO >3E 3A »ZDELALA ^INDUSTRIJA KOVINSKIH IZDELKOV V MAdBORO Sobota, 29. novembra 1952 ESTITA Pohištvo LJUBLJANA PREDJAMSKA52 Z OBRATOM .TAPETNIŠTVO LJUBLJANA TR2ASKAC. KINO PODJETJE MARI BOR. MARIBORSKA PIVOVARNA JV6MIK0 MARIBOR. ^■^KINEMATOGRAFSKO VOVJITJi - LJUBLJANA UNION • KOMUNA • SLOGA KREPEK POZDRAV OB 29. NOVEMBRU VAM POŠILJA JESENIŠKA ŽELEZARNA mtwm\ RAVNE LAHKO JE MEDVEDU, KO PRESPI ZIMO! Vi pa pohitite brž k ..MODI" kjer si priskrbite čimprej toplo oblačilo za zimo! MARIBORSKE OPEKARNE * Uprava Košaki z obrati v Košakih, Račah, Pragerskem in Ptuju AVTOBUSNI PROMET MARIBOR* ... in se priporočamo za vsa popravila motornih vozil Avtomehanika MARIBOR, Masarykova 17-Tel.28-40 Spalnice - kuhinje -kauii - otomanc - žični vložki . brokat odeje - madrace - stavbno pohištvo OBNOVA Industrija lesnih proizvodov MARIBOR TOPLA IN MRZLA J E -DILA TER VSAKO-' VRSTNE PIJAČE KOLODVORSKA EESmMCUI MARIBOR ...ter obveščamo vse obupane pešce, da vzdržujemo reden potniški promet na vseh progah KUHANJE S PLINOM — HITREJE IN CENEJE MESTNA PLINARNA MARIBOR »Kaj je jlcjal upravnik, ko ste me najavili? Pretežka kategorija Nagib: »Z vami se pa ne bom boksal, ker ste najbrž za nekaj kategorij težji!« PRED ŠPORTNO BLAGAJNO — Koliko stane vstopnica? — Petdeset dinarjev, prosim I — Pa kaj so vendar še takšni norci, ki toliko plačajo za vstopnico? — Skoraj vse vstopnice so že razprodane. Torej? — No, potem pa dajte še meni eno! Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverj. Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava Maribor, Kopališka ulica 2 — Telefon št. 28-76 — Čekovni račun Narodne banke štev. 6401-90-332-51 — Poštni predal 52 — Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna »Da naj vas vržem skozi vrata!« PiZIVIILO Po težkih bojih so nogometni sodniki zaključili svojo skupščino v Ljubljani ob dveh zjutraj. V STRAHU ZA ŽIVLJENJE Od več ti6oč študentov se je udeležilo občnega zbora akademske strelske družine ljubljanske univerze le 30 članov. Baje je bil nesporazum: preplašeni študentje so mislili, da bo potekal občni zbor v znamenju raznih zadnjih športnih skupščin in bi v tem primeru gotovo prišlo do streljanja. — Predlagamo upravnemu odboru, da v bodoče razpošlje vabila skupno s pilulo broma. CE IZGUBLJAŠ... Po porazu nogometne reprezentance Egipta proti B-moštvu Italije z 1:6 in proti oslabljenemu moštvu Jugoslavije z 0:5 ali skupno 1:11, je prišlo v nogometni zvezi Egipta do preiskave, ker so se baje voditelji in igralci prepirali med seboj, kar je slabo vplivalo na igro. Po rezultatu izgleda, da se je posebno vratar, in to med tekmo, prepiral z voditelji, ki so stali izza gola. SAMO TEGA NE Znani švedski nogometaš Andersson, ki igra za neki klub v Marseillu, ima doma poleg treh psov, treh mačk in štirih kokoši tudi 22 zajcev in 18 golobov. Upajmo, da se naši nogometaši ne bodo oprijeli te navade, ker bomo sicer nekega lepega dne zopet čitali odprto pismo, da je Odred kupil svojim igralcem me-nažerijo. VESTNOST Dolgoprogaš Tone je zbolel. Naprosil je prijatelja, ki ga je prišel obiskat: »Tine, pojdi ti danes namesto mene na trening. Veš, ne bi rad prišel iz forme.« Novoizvoljeni predsednik: Se kdo kaj pod .Razno’?« »Ali. ima General Nagib je navdušen boksar. Vsak dan se redno uri v tem športu. Pred dvema tednoma sem vzel v roke časopis in sem mislil, da je bilo prvenstvo Gorenjske v namiznem tenisu. Cital sem namreč samo imena članov »Projektorja« iz Kranja in »Gregorčiča« z Jesenic. Končno sem opazil, da je bilo tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Izgleda, da sta Ljubljana in Maribor postala namiznoteniški provinci. Mariborčani se tekmovanja sploh niso udeležili. To pa iz razumljivih razlogov, ker je znano, da so mariborski namizni tenisači specialisti za sindikalna tekmovanja, kjer pride bolj do izraza elegantna igra posameznikov. Kranjčani pravijo, da je Kranj središče namiznega tenisa zato, ker imajo v Kranju organizatorje, zadovoljivo število žogic in tudi primerne dvorane. Vse to imamo tudi v Mariboru, edino konjska vprega nam manjka, da bi lahko igralce zvlekli na tekmovanje. INJEKCIJE BO TREBA! V ponedeljek ob pol treh zjutraj sem hitel v Ljubljani na vlak. Na cesti sem srečal gručo štirih ljudi. Eden njih je stopil k meni in mi prisolil klofuto. V istem trenutku sva 6e spoznala. Bil je moj prijatelj Stefan, ki mi je takoj rekel, da prihaja s skupščine Zveze nogometnih sodnikov Slovenije in da je mislil, da sem neki nogometni sodnik iz tabora »mladih«. Ker imam že trebušček, sem se počutil počaščenega. Se v vlaku sem si mislil, da bo najbrž treba nogometne sodnike pred skupščino bese-žirati proti pasji steklini. POŠTARSKE TELEFONSKA Petrič je poklical po telefonu svojega prijatelja Pavliča. »Halo, Pavlič, si tl tam?« »Da!« »Mi lahko posodiš dvesto dinarjev?« »Zveza je slaba, ne morem ničesar razumeti ... I« »Vprašal sem te, če ml moreš posoditi dvesto dinarjev!?« »Zveza mora biti resnično zelo slaba, ne razumem niti besedice.« Tedaj se je oglasila telefonistka iz centrale: »Zveza je odlična, tovariša!« Pavlič je ogorčeno zatulil v telefon: »Ce ga vi tako dobro razumete, pa mu vi posodite dvesto dinarjev!« V SILI Kmetica: »Rada bi po- slala paket v Ameriko, prosim, koliko bom morala plačati?« Poštar (začetnik, ki ni imel pojma o paketski tarifi za Ameriko): »Veste, mati, zdaj ne morete postati paketa v Ameriko, je morje zamrznilo.« UJELA GA JE Mož: »Torej na svidenje, draga, pri večerji. Za primer pa, da se seja zavleče in ne bi mogel priti, ti pošljem pisemce po cevni pošti!« Zona: »Ni potrebno, sem ga že našla v tvojem suknjiču!« N