t o i n n nanncmn n ■ n n a n* n v (5LR5ILO SloVm^KKR DLLRVSlVFV71' Štev. 14 Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ I SO četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 0-10 se* semse* V LJUBLJANI, dnč 5. marca 1909. Leto IV. Vsi na občni zbor Slovenske krščansko socialne zveze! Prihodnjo nedeljo dne 7. marca bo v dvorani ^Slovenske krščansko socialne zveze" točno ob 10. uri dopoldne občni zbor „Slovenske krščansko socialne zveze“. Somišljenice in somišljeniki, prihitite na ta zanimivi občni zbor! Odbor „Slovenske krščansko socialne zveze“. Žensko socialno vprašanje. (Piše služkinja.) Da so v resnici naše gospe zelo domišljave in iščejo dela, koder ga ni, ne more noben pameten človek ugovarjati. Ali ni to brezdvomno nespametno, da se mora pri nekaterih vsak dan parketni tlak mazati z ličilom (Bodenpaste), ga drgniti do svetlega, in kakšne ceremonije imajo s prahom. Poznam gospo, ki je skoro popolno slepa in se da od drugih voditi, ker ne vidi toli-Ikio, kje hodi, a nad svojo služkinjo pa vedno vpije: tukaj je za pobrisati, pa tamkaj je tudi za pobrisati, tamkaj pobriši, ker je vse prašno, in tudi tu je polno prahu itd. Čudno, da znanega človeka pred seboj ne pozna, prah pa vidi. Seveda da pri tej ženski nobena ne ostane dolgo. Prebrisana je pa tudi tako, kakor marsikatera druga njene baže. Ker ji že po domačih posredovalnicah neradi dekleta dovajajo, poišče si jih po posredovalnicah v drugih tujih mestijj ali pa naravnost z dežele, ker so navadno taka dekleta, ki pridejo šele nanovo v ptuja mesta, bolj potrpežljiva, ker si ne vedo kam pomagati, denarja nimajo da bi se v svoj kraj vrnile, in brez službe jim tudi ne kaže biti. Morda se kmečka dekleta vesele, da bodo v mestu jedle beli kruh. Da, ta beli kruh, ki je mnogokrat poškropljen s solzami in osoljen z zmerjanjem. Zatorej, dekleta, pozor! Za dobre službe so dekleta že takoj pri rokah in dobra gospa bo redkokedaj iskala služkinjo v tujini. Naj navedem zopet en pogovor dveh gospej. Ena je vprašala drugo, ki je ravno dobila novo služkinjo: »No, zdaj imate novo metlo, kaj ne; ali kaj dobro pometa?« — Torej služkinja je metla, ki se jo vrže v kot, kadar se je več ne rabi, in se zanjo nihče ne briga, dokler se je zopet ne potrebuje. Dekleta, ali boste še dolgo pustile, da se bo z vami pometalo? Pokažite vendar, da nočete biti metle. Združimo se vendar v sestrski slogi, najprej po posameznih mestih, potem pa v skupno organizacijo. Pomislimo malo, ali se ne bi dal poselski reci tako uravnati, kakor je delavski, da bi se delalo le določen čas, vse nadure bi morale biti posebej plačane, saj dan je dolg dovolj in se da mnogo storiti. Gospe bodo znale svoj čas tudi bolje porabiti, odpadlo bo nekaj nepotrebnega dela, in če milostljive gospe same malo holj.za delo primejo, tudi nič ne škodi; mesto, da bi celo dopoludne svojo toaleto delale in ves drugi čas porabile pri gla-soviru, pri čitanju romanov, na sprehodih in veselicah. Koliko pritožb je dandanes že v boljših krogih, ker se gospe čisto nič na gospodinjstvo ne razumejo, zastopijo se pa tem bolj na puder, šmink in drugo lepotičje. Dobijo se gospodične, ki niso prav za nobeno domače delo, niti svoje domače obleke ne urede. iz krila kar takorekoč stopi in pusti na tleh ležati, dokler kdo drugi za njo ne pride in pobere. Ko-ika potratnost časa in denarja. Zato so si ne-' katere izmislile, da bi se dalo vendar nekaj zopet pri služkinjah pridobiti, in začele so mesto hrane za večerjo daiati le 20 vinarjev. Prosim, kaj naj se pa kupi za tistih 20 vinarjev, ali naj dan za dnem le kruh in krompir večerja, tisti časi so pa že minuli, ko je bilo po! kilograma mesa za 30 vinarjev. Sami si napolnijo želodec s preobilno dobro jedjo in pijačo, in kadar izgubijo apetit vsled preobilnosti, si izpraznijo želodec z zdravilnimi sredstvi: purgativa. šumeči prašek (Brausepulver), odvajalni prašek itd., da morejo potem zopet jesti, za ubogo služkinjo je pa vse preveč, kjer morejo, jo iz^-' koristijo. Kakor običajno so pri gospodi mnogokrat povabljeni gostje, ki dajo včasih nekaj napitnine službenemu osobju. O kako rada vsaka gospa to pove, in zato ji da manjšo mesečno plačo, češ, saj bo napitnin dovolj dobila; torej, še kar tuji ljudje dajo s tem sc gospodinja oko-' risti. Imela sem priložnost nekje na Gorenjskem (za na vlak je bilo še prezgodaj in bil je tudi čas kosila) in vstopila sem v neko gostilno. Ker se mi ni nikamor mudilo, zato sem opazovala hišni red. Od pivcev sta bila le dva v sobi, na vrtu nobenega človeka, natakarica je bila videti zelo otožna. Ko sva bile za kratek čas same v sobi, mi pove, da nima obstanka, obljubilo se ji je veliko napitnine, zato bo pa dobila le 10 kron mesečne plače. Ker pa, kakor pravim, ljudje niso prihajali v gostilno, imela je dovolj prostega časa, katerega je morala porabiti v kuhinji namesto dekle. Torej je dobrovoljna gospa porabila napitnino, ki so jo pivci dali, le v svojo korist. Dekle je bilo goljufano na ta način, kakor je zgoraj omenjeno. Vprašam, kjer more potem dekle imeti veselje do dela. naklonjenost do gospodinje, ako se jo na vse načine izkorišča ? Spoštuj starše! Izvirna povest. (Dalje) Miha je pri njegovem gospodu prav dobro imel, on mu je bil prijatelj, dobrotnik z eno besedo, vse. Ravno za to ga je Miha tudi jako spoštoval in je vse rajši storil, nego da bi svojega gospoda razžalil. Vedno je na njega mislil, vedno zanj skrbel, brez njega živeti bilo mu je nemogoče. Godilo se mu je kakor ribi v vodi; kakor je riba le v bistri vodici živahna in gibčna živalica, na suhem pa kmalo pogine; tako je bil Miha brez gospoda za ves svet mrtev. Boljega gospoda pa Miha tudi ni mogel dobiti; akoravno je včasih mrmral in ga tudi za vsako najmanjšo napako okaral, sta ga jeza in srd precej minula in potem je bil kakor — ovca. Ko sta se črez frančiškanski most peljala je Miha veselja zaukal in djal: »O! v Liubljani smo, v našem dragem rojstnem kraju!« Gospod Frank je z vidnim veseljem ogledoval živahno mesto. Bil je Gospodov dan. Mnogo ljudi je srečevalo naša potnika, vračaje se od službe božje, katera je ravnokar v bližnji stolni cerkvi minula. Vse to je gospoda Franka jako veselilo in ves radosten reče: »Miha, ali se še spominjaš onega dne, ko sva ljubo Ljubljano zapustila; že je od tiste dobe 15 let preteklo, in meni se dozdeva kakor bi bilo še-le 15. dni. Oj, kako me je takrat srce bolelo. Moral sem zapustiti domačijo, prijatelje in znance, brez da bi bil vedel, jih bom li še kedaj videl ter iti po 'Svetu, ne vedoč, kam me bo božja previdnost vodila. Pa kaj še to, zgubil sem dobro ime, jaz, katerega je porej vse čislalo in spoštovalo, moral sem brez kakega upanja, mojo ljubo Ljubljano še kedaj videti, dragi kraj moje mladosti zapustiti. Edina tolažba bila mi je ta, da svoje nesreče nisem sam zakrivil.« »Gospod, jaz se še dobro spominjam istega nesrečnega dne, bil je jako otožen dan. Deževalo je tako, kakor da bi bil iz golide vlival, po mestu je bilo vse tiho in mirno, ni bilo žfve stvari na ulicah videti, pa vsaj se v takem vremenu vsakdo doma drži, dasiravno nima kaj prav važnega opraviti.« »Da, takrat nisva druzega mislila«, reče gospod Frank, »niti druzega govorila, nego o veliki nesreči, katera naju je zadela. Toda Bog je sedaj vse na dobro obrnil, podelil mi je vsega obilno, samo eno si še želim, mojo ljubo sestro zopet enkrat videti. Ako mi Bog mojo željo spolni, ni bolj srečnega človeka na zemlji.« »Vem, kaj si želite, dragi gospod«, odgo- varja prijazno Miha, »želja vaša je, drago sestro in ljubega stričnika zdrave videti in ju srečne storiti.« »Ravno to je, kar mi veselje greni; dal Bog, da bi ju zdrava dobil, stotero jima hočem povrniti, kar sem jima zadolžil; ako je pa volja božja, da ju ne najdem, odpotiva se takoj iz mesta, zakaj ni mi potem več v kraju živeti, kjer so isti pokopani, ki so mi bili za Bogom najljubši na svetu. Zdaj pa ostaniva tu v tej gostilni, da se odpočijeva od dolge in težavne poti in kar bi me najbolj veselilo, kaj gotovega o mojih ljubih poizveva.« Vrnimo se zopet k nesrečnemu Leopoldu, in njegovi bolni materi. Nekega jutra sedi Leopold, od prestanega trpljenja ves potrt, za mizo. Bleda so mu nekdaj tako cvetoča lica. vroče solze oblivajo njegovo od skrbi nagubančeno obličje. Ko vidi mati ljubljenega sina tako žalovati ga prijazno ogovori: »Ljubo dete, kai ti je? Povej mi prav odkritosrčno, kaj ti že celi teden srce teži; vsaj sem pripravljena vse prestati, da, še celo umreti s teboj, ako je to volja božja!« »Oh, mati, kako so ljudje trdosrčni in hudobni; jaz si ne morem več pomagati, obupa polno je moje srce, ni več pomoči, glada morava poginiti!« Tobačno delavstvo. Vodstvo ljubljanske tobačne tvornice je imenovalo za svoje zaupnike v bolniški odbor tiste soc. demokrate in demokratinje, ki jim je ogromna večina kršč. soc. tobačnega delavstva ob zadnjih volitvah odrekla zaupanje. Mi nimamo nič zoper to, da je socialna demokracija zaupnica ravnateljstva tobačne tvornice. Stvar socialne demokracije je, ker je sprejela tvorniško zaup-ništvo v bolniškem odboru in da ga ni odklonila kakor je to storila v neki drugi tobačni tvor-nici. Izid volitev je tobačnemu delavstvu znan. Sedaj lahko zna, v katerem taboru se nahaja ogromna večina ljubljanskega tobačnega delavstva. Pričakujemo, da se tako krajno kakor tudi glavno ravnateljstvo tobačne režije ozira na večino in da ne dela reklame za soc. demokraške spomenice kakor to poroča „Tobačni delavec" in da „ ob -jektivni“ ravnatelj Hlavaček ne bo delal reklame za soc. dem. spomenice, ki je pri nas v taki brezpomembni manjšini, da se kar izgubi. To naj si dobro zapomnita krajno ravnateljstvo ljubljanske tobačne tvornice, kakor tudi glavno ravnateljstvo. Čudna nervoznost se je lotila „Tobačnega Delavca". Na muho je vzel dr. Zajca. Očita mu grehe in daje dobrih svetov, nazivljajoč ga v enomer „gospod tovarniški zdravnik". V nervoznosti je pozabil, da je dr. Zajc deželni poslanec, pa misli, da se bodo pri ravnateljstvu na Dunaju vsedli na limanice in začeli vtepavati v trdo butico dr. Zajčevo objektivnost, kakor si jo slikajo peto-šolski možgani kakega tajnika nedelavca, katerih se drži še nekaj pohabljenih latinskih izrekov. Čudno objektivnost, vulgo ..pristranost", očita nekdo, ki ni delavec tobačne tovarne, v „Tobač-nem Delavcu" dr. Zajcu, češ, da se je obregnil ob ..Strokovno zvezo" na nekem shodu v Ljubljani. Kako pravimo možu, ki piše, česar ne dokaže? Dr. Zajcse ni obregnilob „Strokovno zvezo", pač pa ob one, ki preveč govorč, pa premalo store. Ali so ti ..Strokovna Zveza" ? Malo več objektivnosti bi pač moralo biti v listu, ki je namenjen poštenemu tobačnemu delavstvu in ki piše celo v latinskem jeziku. Nasvet, naj nastopa dr.Zajc proti nedostatkom tam, kjer mu velevajo predpisi, je dober. Samo dve napaki ima. Nosi napačno adreso, pa prepozno je prišel. Dr. Zajc tako dela kljub težavam in neprilikam, odkar je v tovarniški službi. Bo tako ravnal tudi v bodoče. Utemeljen je up, da prihodnjič ..Tobačni Delavec" popravi krivice, storjene dr. Zajcu, kajti: Errare humanum est, sed in errore perseverare diabolicum. Če tega ne stori, je hujskal. Hujskanje je pa grda reč. Sapienti sat. — Pošteno zgubo dela po ..Tobačnem delavcu" naša krajna skupina Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Tej trditvi se ne moremo pre-smejati. Socialni demokratje merijo menda črevlje po svojem kopitu, zato pa ne znajo, da ima naša krajna skupina že zelo lepo premoženje zbrano. Svetujemo jim, naj si izposodijo očala in naj si ogledajo računsko poročilo blagajničarke gospodične Zajčeve v zadnjem „Glasniku“, pa bodo videli, da naša krajna skupina izborno stoji. Vsi naši bravci in bravke dobro znajo, da je rodila zavist socialno demokratično laž, da naša krajna skupina dela izgubo. Zahvala. Vodstvo krščanske socialne tobačne delavske organizacije se zahvaljuje vsem delavcem in delavkam, ki so pri zadnjih volitvah v bolniški odbor pokazali svojo strankarsko zavest s tem, da so volili naše kandidate in kandidatinje in tako omogočili sijajno zmago krščansko socialni zavesti. Rudar. Nekaj rudarskega. V vseli strokah industrije in prometa smo v naši državi z ozirom na pomnožitev podjetij in na število delavcev in uslužbencev zelo napredovali. Ker se do sedaj še ni udomačila pri nas v podjetjih elektrika tako, kakor bi bilo želeti, so porabljale tovarne za gonilno silo paro in zato rabile čimdalje več goriva — premoga. Naslednje vrstice naj pokažejo, kako se je pri nas v tem napredovalo, oziroma kako visoko število delavstva je zaposleno po rudnikih. V letu 1880. je bilo v naši državi zaposlenih v rudnikih skupaj 77.953 moških, vštevši mladoletne, in sicer je bilo v premogovnikih 59.617, v drugih rudnikih pa 18.336 moških zaposlencev. V letu 1890. je bilo že vseh rudarjev 104.105, in sicer 82.771 premogarjev in 21.334 drugih rudarjev. Do leta 1900 je poskočilo število rudarjev na 136.437 in v letu 1907. jih je bilo že 141.051. Iz teli številk se razvidi, da je premogarstvo zelo napredovalo. Morda bode koga zanimalo, koliko ljudi se povprečno smrtno ponesreči pri rudokopih. V letu 1880. je bilo smrtno poškodovanih rudarjev 142, ali 18 od tisoč. V letu 1885. je bilo 291 smrtnih poškodb, ali 3 2 od tisoč. Leta 1892. pa je bilo zelo nesrečno leto, zaznamuje namreč 507 smrtno ponesrečenih rudarjev, ali 467 od tisoč. V letu 1907. pa se jih je smrtno ponesrečilo 182, ali 1'29 od tisoč. 'Povprečno se jih je v dvajsetih letih na leto ponesrečilo 480 od tisoč. V teku 29 let se je vseh rudarjev v Avstriji ponesrečilo 5767, torej povprek na leto 198'87. Ponesrečencev je ogromna večina premogarjev. Ti ubogi ljudje, ki so vsak trenotek v smrtni nevarnosti, bodisi da jih podsuje, da se vnamejo gorljivi plini ali da se ponesrečijo ob vhodu v jamo ali iz jame na dvigalnici, so izpostavljeni še raznim drugim nezdravim razmeram. Prepih, vročina, slabi zrak, prah, mokrota in druge take stvari ki človeškemu zdravju škodujejo so življenjski spremljevalci rudarja. Poleg tega še slabe plače v naši državi, ob katerih rudar nekoliko preje pogine, kakor bi sicer, ko bi si mogel privoščiti pošteno hrano. Rudokopi so večinoma socialni demokrati. Ta judovsko kapitalistična politična stranka skrbi pri rudarjih, da pošteno plačujejo strankine prispevke, drugo pa bo ob večni spremembi prišlo samo. Cas bi že bil, da bi se tudi rudarji vzbudili iz nazadnjaškega socialno-demokraškega spanja in se združili v svojo lastno korist v krščanskih organizacijah. Rudar, živeč velik del svojega življenja pod zemljo, naj bi prišel do samozavesti in se otresel suženjstva, v katerega ga je vkovala socialna demokracija. Idrija. Laž, pravijo mokrači, da je napisal Lapajne v št 11. „Naše moči" ko pravi, da je terjala po pomoti neka firma K g. d. za poravnavo nekega računa, ako bi bilo res, pravijo, bi Lapajne napisal natančno dneve pisem in svoto denarja. Tudi tu se lahko ustreže mokračem, akoravno naprej vemo, da tudi potem ne bodo verjeli. Prepis prvega pisma: Linec, 11. decembra 1908. Slavno „Krščansko gospodarsko društvo" v Idriji: S cenjeno Vašo poštno položnico z dne 20. novembra imeli ste dobroto poslati nam 695 K 75 v, kojih smo se po odbitku 21 K 52 v za 3% popusta od 717 K 27 v glasom Vaše zahteve hvaležno poslu-žili in Vam udobrili v poravnavo računa z dne 26. vinotoka. Zaradi reda dovoljujemo si Vas opozoriti, da ste z gorenjim plačilom preskočili naš poprejšnji račun od 17. oktobra 170 K. S spoštovanjem Henrik Franka sinovi — Drugo pismo se glasi: Linec, 22. decembra 1908. Slavno »Krščansko gospodarsko društvo" v Idriji: Na Vaš cenjeni list z dne 17. t. m. morali smo pri natančni preiskavi nam naznanjenega slučaja dognati, da se gre tu istinito za neko nam skrajno neljubo pomoto, katera obstoja v tem, da se je vknjižil dotični račun namesto na konto tamošnjega splošnega konsum-nega društva na Vaš cenjeni konto. — Mi smo takoj ukrenili izknjižbo in zopetno vknjižbo na pravi konto ter Vas zbog tega pogreška najvljudneje prosimo za blagohotno oproščenje Z odličnim spoštovanjem Henrik Franku sinovi. — To je zadnji članek na napade v „Napreju“ na naše „Krščansko gospodarsko društvo", kajti niso vredni dopisniki „Napreja“, da bi se „Naša moč" z njih osebami mazala. Idrija. Kakor navadno same laži prinaša vsaka številka „Napreja“, tako je tudi zadnja prinesla vse polno laži, med drugimi je tudi sledečo: lzobrazbo_ sta zopet pokazala 30. minulega meseca pri pogrebu rudarja Sedeja znana klerikalca Lapajne in Novak. Izobraženca sta se ironično smejala, medtem ko so drugi opravili svoje bratsko delo i t. d., h koncu članka pravi: Seveda bogati Lapajne sedaj taji, da bi se smejal. Radovedni smo, kje je slišal ali bral dopisnik teh vrstic, da bi Lapajne tajil, da bi se smejal. V „Naši moči" je Lapajne razpisal nagrado rudarju Kogeju le, ako dokaže, da se je smejal necerkvenemu pogrebu. Vprašamo dopisnika „Napreja“, kako bratsko delo so opravljali mokrači? Niti toliko niso cenili Sedeja, da bi mu napravil kedo na grobu vsaj en kratek govor, seveda, ker ni nosil nekaj tednov za časa bolezni kronic v njih nikdar nasitljiv žep. V drugem članku piše ravnoisti dopisnik: Na deset mesecev plačujejo klerikalci trgovcem račune, pravi bogati Lapajne, ti ljudje imajo res srečo, ni čuda, da ima potem Lapajne kar tisočake na razpolago. Čakati ga bode menda moral tudi Jože Kogej za nagrado deset mesecev. Tu prosimo dokaz, kje je pravil Lapajne, da plačujejo klerikalci račune na deset mesecev. Ako je tiskovna pomota v članku v „Naši moči" št. 9, ko je neki dopisnik med drugim zapisal, da se mogoče napravi mo-kraškemu konsumu še kaka bolj neljuba pomota čez kakih deset mesecev i- t. d. (namesto šest mesecev), to menimo da ni nikdar, da bi Lapajne pravil, da klerikalci tako plačujejo svoje račune. Resnica je pa, kar pravi dopisnik, da imajo klerikalci srečo; kajti nikdar jih nikaki trgovec ni terjal za poravnavo kakega računa. Pomilovanja vredni so pa mokrači, ker jih je že mnogokrat tirjal kak trgovec. Srečo pa ima tudi Lapajne, ker ne pride Kogej po razpisano nagrado tisoč kron, akoravno so mu na razpolago vsak dan. Ker je polna vsaka številka „Napreja“ samih laži, potem ni čuda, da ni prostora za resnična poročila, kako je z ono tehtnico v mokraškem konsumu. Pač res! V nekem članku iz Idrije piše „Na-prej", da sta se dva na{a somišljenika smejala ,sodrugom“, ki so pokopavali rudarja Sedeja. H koncu pristavi: „Zamere n', vsaj je obče znano, da se klerikalec smeji včasih tudi oslovi senci." Ker torej cenjeni dopisnik pravi, da sta se do-tičnika smejala „sodrugom“ in ob koncu piše, da se klerikalec smeji tudi oslovi senci, je popolnoma umljivo, da primerja „sodruge“ oslovi senci. Mi mu to radi verujemo. Nadejamo se, da je bil dotičnik sam med ..sodrugi". Torej bodo v bodoče idrijski „sodrugi“ — oslova senca. Gorenjska krščansko socialna organizacija. Sava. Rdeči backi prav milo jokajo v zadnjem „Napreju“ nad katohškim delavskim in strokovnim društvom. Na delavskem domu jim napis ni všeč, gotovo zaradi tega, ker ni rdeč. Pa nad pufom tudi zdihujejo. No, ako ste kaj dali zraven, dobite nazaj. Delavski dom rdečim backom nič ne dolguje, tudi vinarja niste dali zraven. Nikari tako milo ne zdihujte. Ne praskajte se tam, kjer vas ne srbi. Skrbite raje za svoj puf, saj ga imate dovolj. Glavo vam meša tudi strokovno društvo, želite seveda, da bi propadlo, toda tega ne boste dočakali. Preje bo vzel vrag soc. demokracijo na Jesenicah. Ako tudi ni vas zraven, je toliko močno, da vašega precej odvaga. Vi ste bili pa le za škodo pii društvu. Ako rie bodete tiho, bodemo rdeče pijavke, ki so bile pri društvu samo zaradi škode, po imenih piiobčili v našem listu. Strokovno društvo ima premoženje, kje ga imate pa vi kaj? (Duša, kaj pa misliš? Ali ne veš, da morajo rdečkarji vzdrževati pridigarje?) Strokovno društvo je dalo veliko podpor delavcem v slučaju bolezni, brezdelja in smrti. Komu ste pa vi kaj dali? Kar ste dobili rdeči podpor, ste jih od strokovnega društva. Da to pišemo, ste vzrok sami, ker čenčale v vaši rdeči cunji zmiraj zoper strokovno društvo. To vas bodejo naša društva, pa ni pomagati. Jesenice. Protikrščanski zarotniki sokoli in rdeči bratci so si podali roke. Da so se tako združili, \i zasluga bivšega občinskega tajnika in nekega učitelja. Gre se jim za občinske volitve, na piko so vzeli tretji razred. Gerent jim ni všeč, pravijo, da morajo biti precej občinske volitve, zaraditega, ker so si trije zlomili noge na Savi. Po njih pisavi je kriv gerent A. Čebulj. Ti prosto-misleci verujejo, da je gerent na Jesenicah in Savi naredil sneg, mraz in led. Gerent je vodo nosil po občinskih potih, da je naredil led. Ker hudournikov ni na Jesenicah in Savi, kakor vpijejo v rdeči cunji, verujejo backi, da je gerent od Ver-hovšekovCga stanovanja do stranišča naredil led, ker si je na tej poti Verhovšek nogo zlomil. Pa za enkrat to ne bode vleklo, ker še ni razpuščen jeseniški občinski odbor. Potem bodo šele volitve razpisane. Po našem tako. Po vašem pa gotovo drugače, ker verujete, da gerent dela sneg in led. (Kaj vse veruje soc. demokrat!) Malo ste se vrezali, narodni in breznarodni zvezarji. Brez zamere. Eden, ki mu tudi ni po volji gerent, ker je rdečim backom dal brezplačno licenc za „rdečo noč". Strokovno društvo je toliko storilo v prid delavstva, da vi sto let ne bodete toliko. Vemo pa tudi, zakaj se tako pridušate na katol. delavsko društvo. Resnica je, da so vsi prvi delavci naših društev prišli iz kat. del. društva. Prvi delavni možje v konsumnem društvu so bili člani kat. del. društva. Kdaj bo pa iz vaših društev nastalo kon-sumno društvo, kojega že pet let ustanavljate? Menda o sv. nikoli. Preska. Pretečeno nedeljo se je vršilo predavanje v društvenenm domu. Predaval je Gostinčar o vzrokih in posledicah bojkota v Turčiji in Srbiji. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Prometna zveza. Na kaj mora paziti železničar pri nezgodi. Vsako še tako malo poškodbo, ki jo zadobi železničar v službi, mora železničar takoj javiti in zahtevati ,da se napravi ž njim zapisnik. Majhna, neznatna poškodba, ki morebiti nima niti vidnih znakov, lahko čez leta povzroči bolezen. Zaman se bo potem potegoval poškodovanec za nezgodno rento, ker določa postava, da zastara pravica do nezgode v enem letu. Zato mora skrbeti železničar, da se mu nezgoda prizna, če tudi morebiti kljub poškodbi še nadalje vrši svojo službo. Obenem mora železničar paziti, da dobi v 28 dneh, kakor to določa zakon, od nezgodne zavarovalnice dopisnico, ki ga obvesti, da je vzela nezgodna zavarovalnica na znanje naznanilo o nezgodi. To dopisnico mora železničar skrbno shraniti, da lahko morebiti še čez leta zahteva nezgodno rento, ker se mu lahko poslabša stanje. Predilničar. Strokovno društvo ljubljanske predilnice vabi na občni zbor, kateri se bode vršil v dvorani »Slovenske kršč. soc. zveze“ v Unionu v nedeljo dne 14. marca ob 10. uri dopoludne. Vabljeni so vsi člani in članice, da se ga vsi udeleže. Vsak lahko pove, kaj mu ni prav, da se ne bodo potem pritoževali proti odboru, ker odbor vrši samo to, kar se na občnem zboru sklene. Sklepov občnega zbora pa odbor nima pravice prelamljati. Zato je tudi dolžnost vsakega člana, da se udeleži občnega zbora, da vsaj vč, kako je društveno stanje, da ne bo potem vsakega obrekovalca poslušal in mu verjel. Društveno stanje je sedaj jako ugodno. Pa tudi zaradi volitve novega odbora je jako potrebno, da se člani in članice udeleže, da bodo izvolili tak odbor, da bodo vsi ž njim zadovoljni. Dnevni red bo: pozdrav predsednika, poročilo tajnika in blagajnika, poročilo pregledovalcev računov, volitev odbora in raznoterosti. — Franc Kos, t. č. predsednik. Sestanek delavcev iz predilnice. V sredo zvečer se je vršil po § 2. zb. z. sestanek pre-dilniških možkih delavcev. Posl. Gostinčar kot sklicatelj je otvoril razgovor in povdarjal nujno potrebo živahneje agitacije za organizacijo in posebno še za edini slovenski res delavski list »Naša moč“. Poslanec dr. Krek je povdarjal potrebo večkratnih sestankov v svrho razgovorov o strokovnih stvareh. Neobhodno potrebno je za delavca vedeti, kako stoji promet v njegovi stroki, da more zahtevati pri tem primerno regulacijo plač. Potrebno je priti do delavskih pogodb, ki zagotovijo delavcu in delodajalcu za gotovi čas neko stalnost. Delavstvo mora biti tudi toliko močno in trdno, da je vsako poslabšanje delavskih razmerpreko njega nemogoče. Priporoča zbranim, da se poslužujejo ugodnosti, ki jih podaje kršč. soc. zveza z poukom in zabavo. Na sestanku sta bila navzoča tudi gg. dr. Pegan in Zajc. Dogovorilo se je, da se taki sestanki vrše večkrat. Podrobnosti. Ravnateljnu Hlavačeku na znanje. Po »Tobačnem delavcu" sklepamo, da pozna novi ravnatelj ljubljanske tobačne tvornice že socialno demokratiško spomenico glede delavskih stanovanj. Ker Hlavačeku niso znane naše zahteve za delavska stanovanja, naj prečita tole zurKentnis-nahme und. „Darnachachtung.“ Naša tobačna organizacija je vložila prošnje in razpravljala o delavskih stanovanjih 6. in 26. oktobra I. 1901 nadalje 14. decembra 1901, 21. decembra I. 1901, 26. aprila 1902, 25. majnika 1902, 19. julija 1902, 16. marca 1903, 29. marca 1903, 27. aprila 1903, 30. julija 1903. O novejšem času molčimo, naj pa čita Hlavaček tudi naše časopise, pa ne bo tak ig-norat, ki pozna le kar načečka soc. demokracija. Odločno zavračamo po socialnih demokratih neštetokrat prekuhano laž, kakor da bi se bile delavske zahteve od naše strani kdaj prodale. Olikanost. Naš zadnji sestanek je grozno vznemiril »Tobačnega delavca". Vso jezo zliva na naš list, o katerem piše, da je nepošten in škodljiv delavstvu, »salamenski lopovi", »lumpa-r'ie“> »figa mož", »obrekovanje in natolcevanje", »klerikalizem in sleparstvo sta si v rodu" kar mrgoli v zadnjem »Tobačnem delavcu". Izpod-tu.di ° »Petrovem vinarju" vkljub samo irmh! ^n' delavec" delavski list. Ne tulijo časnikarji V>’ marveč iudi socialni demokraški krščanskMobačni^deUvik^oL nahui-skati pr,oti demokraciia To ie tnlrn °rgamzact]i socialna tistai oseba, ki je to pisala, k° ie’ pk£[ i« °3 kih , kakor se pozna po svoji hoji »alkoholist" na cesti. Nam so stare članice naše organizariip ljube, kar zna tudi »sovdek". Samo ob sebi pa je umevno, da mora ogromna krščansko socialna večina tobačnega delavstva skrbeti zato, da v našo organizacijo vstopi vsaka delavka, ko pride v tobačno tovarno. Pozor: Buda, Zupan in Frančiška Frank, sprejemajo v tobačni tovarni one, ki hočejo stopiti v demokraški konsum. To beležimo po »Tobačnem delavstvu" s pripombo, da krščanski e avec alt delavka, pod nikakim pogojem ne sme podpirati socialno demokraške organizacije, katere del tvori tudi »Konsumno društvo za Ljubljano in okolico". Čujemo; da otvori na Glincah podružnico naše prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo, ki naj se ga po geslu »Svoji k svojim" oklenejo naši somišljeniki in somišljenice. Iz Most pri Ljubljani. Ni naš namen se pre-rekovati s socialdemokrati kakor so razni ptički, ata Lauter, Pipan, Bukavšek itd. Naš namen je, da povemo, da se prav dobro združujemo v izbraže-valnemu društvu. Prav lepo število nas je že, in če Bog da o socialnih mokratih ne bomo dolgo govorili pri nas v Mostah. Vendar pa nas boli, da se ta socialnodemokraška trojica zaletava v šent-peterskega gospoda kaplana. Z dne 4. februarja 1.1. piše lažnivec »Naprej", da je glavno pravilo čast. gosp. kaplana Petriča, da obrekuje socialne mo-krate. Vam povemo, da kimamo dosti boljšega govoriti, kakor je ta socialnomokraška zmes. Vsak socialni mokrat naj toliko žrtvuje za izobrazbo, kakor gospod kaplan, potem bomo pa rekli, da ste prijatelji delavstva. Radi bi izžemali naše delavstvo kmečko in drugo, pa so vam tu prevroča tla za filati judovske bisage. Čast. gosp kaplana pa prosimo, naj nam le neustrašeno pomaga do izobrazbe, katere smo tudi potrebni. Sploh pa ne dopustimo, da bi se o možeh pisalo v »lažnivcu", ki nas podučujejo. O nekem čevljarju nekaj, da si ga bodo bližje ogledali, le naprej, kar veste. Več ko bodete lagali, bolj bodete nam koristili v izobraževalnem društvu. Socialni demokrati so še celo tako usiljivi, da se upajo usiljevati lažnivca »Naprej". Proč s to umazano cunjo. Dolžnost vsakega društvenika in društvenice je, da si naroči naš delavski list »Naša moč", da tako pokažemo socialni demokraciji, da pri nas ni prostora zanjo. Sodrug Lauter naj si pa zapomni, da čeprav ne more drugje živeti kakor v Mostah, za župana pa še ne bo, ima še predobro glavo. Me dekleta in mladeniči pa le na delo za izobraževalno društvo, da pokažemo, da v Mostah še živimo. Društvenica. Lepo spričevalo našemu konsumnemu društvu daje zadnji »Tobačni delavec". Kakor je znano, se socialdemokraške cunje obdregnejo nad vsako malenkostjo v naših vrstah. Iz istega vzroka iščejo že več časa teh malenkosti ozir. nerodnosti v našem konsumu. Ker pa ne najdejo ozir. ne morejo nič najti, pa sramežljivo priznavajo o našem konsumnem društvu nekako takole: »Kedaj smo še mi kaj slabega pisali o tistem konsumu, ki ga imajo krščanski socialci v Zvezdi". Hm, seveda niste pisali, ker tam se pošteno gospodari. Zato pa naj pristopa delavstvo v naše konsumno društvo, kjer je vsak dobro postrežen! Resnica oči kolje! Tako pravi stari pregovor. Od tega pregovora pa niso izvzeti niti naši „sodrugi“. Zato jih jezi, da tako neusmiljeno odkrivamo lumparije po socialdemokraških društvih. Zlasti se jezijo nad članki »Zopet eden", ker tam priobčujemo krasno — zbirko rdečih gospodov de-fravdantov. Mi se pa tej jezi smejamo in obljubu-jemo, da bomo v te vrste zbirki prihodnjič prinesli krasne slike. Sodrugom! Podpisani izjavljam, da je grda laž, kar je pisal o meni »Tobačni delavec", da sem rekel, da ni šla nobena spomenica zaradi stanovanja. Poživljam onega na odgovor, naj pride k meni, da se bova šla prepričat s pričami k ravnatelju. Savenz Josip. Iz rdečega cvetljičnjaka. Nazadovanje socialne demokracije. Pri dopolnilnih volitvah za nižje-avstrijski deželni zbor je nazadovala socialna demokracija za 1562 glasov v III. okraju. Tudi v rdeči trdnjavi, v Favoritih, so nazadovali za 705 glasov. Sploh je povsod socialna demokracija nazadovala, dočim so krščanski socialci napredovali. Med nemškim delavstvom se že jasni. Upamo, da tudi Slovenci ne bodo zaostali in pokazali, da ne trpijo internacionalne komande. K uspehu pa naj pomaga krščansko socialno časopisje in naša organizacija. Vera — privatna stvar. Prizivno sodišče v Riom je obsodilo socialdemokraškega župana Roberta Bergenghena, ker je vrgel iz cerkve križ, na 500 frankov globe. Dal je tudi iz cekve odstraniti župnika. Vsled tega je bil obsojen radi zlorabe uradne oblasti in radi motenja hišnega miru. Oj, ti socialisti! »Klerikalna strahovlada". Na zadnjem shodu v Ljubljani se je Kristan pridušal nad dunajskimi krščanskimi socialci, ker so dali zapreti »svobodno šolo", v kateri so učili verouk neizprašani učitelji. Torej popolnoma upravičeno. No, ne pisali bi mi o tem, če bi imeli rdečkarji pri tem čisto vest. Toda mi spomnimo g. Kristana le na njegove brate na Francoskem. Kaj so vse tam počenjali s katoliškimi šolami?! Ali je to svobodno? Ali se tako razumeva, da je vera privatna stvar? Tako je, kadar vlada socialna demokracija! Laž, korupcija in terorizem na vseh koncih in krajih. Potem pa še gospodje upijejo o klerikalni vladi in o rimskih hlapcih. Tako hinavsko znajo zavijati. Proč z njimi! Primite se za svoj nos g. Kristan. V torek dne 9. marca zopet javno predavanje v veliki dvorani „Uniona“! Prihodnji torek točno ob polu 8. uri zvečer priredi »Slovenska krščansko socialna zveza" zopet javno predavanje v veliki dvorani „Uniona“. Predava dr. Ivan Robida o razstreljivih v vojni porabi. Predavatelj bo pred občinstvom eksperimentiral, ter bo to vsled tega eno najzanimivejših predavanj. Ker so stroški za dosedanja tri javna predavanja v veliki dvorani »Uniona" veliki, bo vstopnina k predavanju 10 vinarjev, kar je prava malenkost z ozirom na stroške, ki jih ima »Zveza" s predavanji v veliki dvorani »Uniona". Za člane in članice »Slov. kršč. soc. zveze", ki se izkažejo z društveno knjižico, je vstopnina brezplačna. K obilni udeležbi vabi odbor. A. Lukič S'° □ t ut'' de n # ^ U •S Ljubljana Pred škofijo 19. A. Žibert Ljubljana, Prešernove ulice priporoča 91 U domačega izdelka. [L3iCTfJifai(uJiCTfuJiraiCTFhfcJifaiiai(i3ifaifOifaCT 0 a 5 0 0 0 0 |0 0 s 0 0 0 0 0 Dobroznana deželna lekarna • • • prl Mariji pomagaj Ljubljana, Resljeva cesta št. 1 poleg jubilejnega mostu Mr. Ph. Milan Leusteka priporoča: Antiseptična Melousine-ustna in zobna voda........................ . . . . —-50 Tannochinin-tinktura za lase . . . . — ‘50 Železnato China-vino, velika steklenica 1’20 Želodec krepčujoče vino, velika stekle nica.............................. Planinski zeliščni sok, steklenica . Odvajalne krogljice, škatljica . . Želodčna esenca, steklenica . . Melousine-mazilo in milo za lica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000000000315)0000000 — 80 -50 — 2t -•10 —•35 aggaaaagaogagggggggga Sk03CžflSTVU SE VLJODHO PRIPOROČA ŠPECERIJSKA TRSOVIM \mn TOHiCH TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4. Angleško skladišče oblek . Bernotovič Ljubljana, Glavni trg 5. Največja In najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke. Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg št. 10 priporoča svojo trsouino s Klnbuhi in čenljl Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene Zastonj 7 torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset gapoiredi za zdravje. Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. Kdor hoče varno, mirno in hitro v W AMERIKO .potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25 000 ton Amerika... . „ 24.000 „ Presldent Lincoln . . „ 20.000 „ President Grant ... , 20.000 , Vožnja Lfubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l'/2 dneva ter Ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger, naprej. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje lastna glavnica K 354.645*15 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po 4 VI. brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago. Velika zaloga. Nizke cene! Radi velike zaloge znofno znižane cene!!! Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd. Velika izbira drobnega in modnega blaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primarna darila za godove in druge prilike. Priporoča se velespoštovanjem F. MerŠOl, Ljubljana, Mestni trg štev. 18. ■1 Velika zaloga. Nizke cene! Fotografski umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor po veča vanje, reprodueranje, fotografiranje tehničnih predmetov, : interierjev itd. Vsa dela se izvršjejo točno tudi v n na.jvečji množini. :: Gričar & Nejac j j LJubUana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in — novosti v konfekciji za dame, i Ustanovljeno leta 1862. Milko Krap eš urar Podružnica I • 11 . Podružnica Resljeva cesta št. 2 V I 111 M11 JI Til Resljeva cesta št. 2 pr.) g. jo,. Černe. V HIUU1Jall‘ prvi K. JoS. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporočn svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula» in nikclnastih ur.v8rižic,stenskihinniba!niiiur, uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato In srebru. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. — __ Glavno za- stopstvo za Kranjsko zoloi|>« strun zn nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre. Pozor, slovenska tfelauskn rfrnštuni Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovuu: 3anl(6 C«5nil( (pri Česniku) Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena In zanesljiva. Gene najnižje. |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo|l ruštvo v Ljubiji Honfiresni trs sl J reg. zadruga z om. por. Mesni tr<| čt.19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po