v redna glavna sknpšCina društva „Pravnika". BI V. redna glavna skupščina društva „Pravnika". Dne 29. januvarija t. 1. imelo je društvo »Pravnik« svojo redno letno glavno skupščino, kateri je bil dnevni red naznanjen v zadnji številki našega lista. V hotelu »pri Slonu« sestalo se je ob 7. uri zvečer 22 društvenikov iz Ljubljane, odnosno z dežele. I. Predsedoval je zborovanju in otvoril je načelnik g. dr. P ap ež s posebnim ogovorom. Zahvalivši navzočne za prisotnost, nariše ob kratkem stalne smotre, katere je društvo dosezalo tudi v prošlem letu. Združevati slovenske pravnike za znanstveno delo, pripravljati pripomočke slovenskemu uradovanju: to je bil tudi v zadnji dobi »Pravniku« namen. Sosebno je društvo sedaj dospelo do lepega gradiva za nemško-slovenski terminologijski slovar, katero je treba le še pomnožiti in urediti. To delo je društvo stalo dokaj izdatkov, a ker je velevažno in v obče potrebno, zato se je nadejati dejanske podpore od javnih stranij, kakeršno je že obljubil na pr. visoki deželni zbor kranjski. Dosedanje izkušnje uče, da to terminologijsko delo ne more tako hitro napredovati, kakor se je iz kraja mislilo. Treba je v to časa, treba preudarjanja, treba sploh posebnega programa. A društvu bodi neprestana ponosna skrb, da tu slovenski pravni znanosti in praksi gotovo poda trdno in jednotno jezikovno podlogo. Načelnik naglasa, da je »Pravnik« imel prošlo leto 170 društvenikov, nadalje da je odmrl odvetnik dr. Pitamic v Postojini, in poziva navzočne, naj se v znak sožalja dvignejo s sedežev. (Zgodi se.) Konečno prečita pismo, s katerim se dosedanji društveni odbornik g. dr. Kavčič opravičuje, da ni mogel priti v skupščino; razlog da je smrt njegove soproge in iz tega razloga 4* 52 V. redna glavna skupščina društva „Pravnika". mora tudi javiti, da bi odborništva v bodočem letu ne mogel prevzeti, ako bi ga skupščina zopet izvolila. Načelnik pripomni, da mora skupščina žalibog uvaževati te razmere pri dosedanjem odborniku g. dru. Kavčiču, katerega bodo v odboru težko pogrešati; skupščina pa gotovo ž njim vred izreka željo, da bi g. dr. Kavčič kmalu mogel tudi kot odbornik služiti društvu tako uspešno, kakor dosedaj. (Glasno pritrjevanje.) Preide se na to k naslednji točki dnevnega reda. II. Letno poročilo odborovo: a) Tajnik g. dr. Majaron poda nastopno poročilo: Slavna skupščina! Naše društvo nPravnik" je sedaj završilo tretje leto svojega obstanka in naloga ter ob jednem čast je meni, tajniku, da Vam skušam podati sliko društvenega truda in uspeha v prošlem letu. Načelni smoter našemu društvu je ter ostane ta, da goji državne in pravne znanosti na slovenskem jeziku. Poglavitno sredstvo v ta namen je bil tudi v prošlem letu strokovni list „Slovenski Pravnik", katerega je društvo izdajalo in zalagalo, tako da je izpolnil svoj 7. tečaj in se pri tem tiskal v 400 izvodih. Koliko se je rečenega smotra doseglo s „Slo-venskim Pravnikom", to Vam je, gospoda, znano, ker poznate lansko vsebino njegovo. Lahko je, da je ta ali oni pravniški list v drugem jeziku priobCeval bolj učenih in temeljitejših razprav, nego li naš list. Toda ta primera nam ne sme biti odločilna, nam ne sme kratiti veselja za naše glasilo. Pomisliti moramo, da je pravniški kontingent v drugih narodih nerazmerno močnejši, nego li je pri nas, pomisliti je še posebej, da imajo drugi pravniški listi eminentno podporo od juridičnih fakultet in raziskovalcev prava po poklicu, mi pa takih mož ne moremo še imeti, dokler nimamo višjega pravniškega zavoda, dokler smo kot zgol praktični juristi s časom zelo na tesnem. Iz teh in še drugih razlogov ni smeti preveč zahtevati od našega glasila v znanstvenem pogledu. Na drugo stran pa tudi ni, da bi se preveč smelo grešiti na ta račun Uprav zaradi naših malih razmer mora posameznik žrtvovati več svojega truda, da kaj donese k domači pravni znanosti, katera naj se očituje v „Slov. Pravniku" in katera se tudi sodi po vrednosti našega glasila. Ako hočemo biti odkritosrčni, pripoznati moramo, da „Slovenski Pravnik" doslej ni še pokazal vsega, kar bi se bilo pač smelo pričakovati znanstvenih proizvodov iz vrst slovenskih pravnikov. Častno je za slovenske pravnike, da imamo svoje glasilo v mednarodnem tekmovanji na polji pravoznanstva, a zato imamo tudi nalogo, da se v tem tekmovanji dostojno zastopamo. Izmed specijalnih teženj, za katere se je zanimati slovenskemu pravniškemu stanu, zastopal je „Slovenski Pravnik" v prošlem letu zlasti dvojico. Ne glede na to, da je priobčeval iz pravosodne in upravne prakse najrajši v. redna glavna skupšCina društva „Pravnika". B3 take slučaje, kateri nam v naši domači praksi služijo kot vodilo, razglasil je prvič temeljito zbirko vseh določil o rabi jezikov v naših uradih, sosebno pi'i sodiščih. Potem pa je drugič v posebni razpravi vsled provo-kacije v državnem zboru zastopal idejo slovenske pravne akademije, idejo, katero je naše društvo bilo kot svojo odobrilo, in to zastopanje ima tem večjo vrednost, ker se je vršilo zgol s stvarnega, pravniškega stališča, a nikakor ne z minljivega političnega stališča. Mi iz tega lahko vidimo, kako je nam potreben naš list. Toliko torej o društvenem delovanji po ,,Slov. Pravniku". Prehajam sedaj k drugemu sredstvu, po katerem je naše društvo gojilo pravniško stroko, in to so društveni shodi. Teh je bilo, razun izleta v Sežano, troje. Na prvem dne 2. decembra 1. 1. predaval je naš načelnik g. dr. Papež dva praktična slučaja, jednega iz kazenskega prava, a drugega iz pristojbinstva; oba slučaja sta tudi priobčena v 12. številki lanskega „Slov. Pravnika". Na drugem shodu dne 9. decembra 1.1. bilo je predavanje našega odbornika gospoda Levcao razlagi §-a 51 zemlj. zakona, katero je tudi bilo natisneno v 12. številki lanskega „Slov. Pravnika". Tretji shod dne 23. decembra 1.1. pa je veljal razgovoru o predavanji gospoda Levca in tega razgovora sledovi se kažejo v 1. številki letošnjega „Slov. Pravnika". Društvene shode so Ljubljanski gospodje društveniki pridno pohajali. Kar sem si usojal reči glede pomena „Slov. Pravnika", to bi lahko ponavljal tudi glede društvenih shodov. Četudi nimamo vselej učenih dnevnih redov, vender se nam je pogostem shajati, da imamo priliko bodisi razgovarjati manjša pravna vprašanja, bodisi razpravljati društvene reči. Jedno kakor drugo je potrebno, da vršimo lažje svoje širše in ožje stanovske naloge, društveni shodi pa tudi dokazujejo, da delujemo, in vrhu tega so nam dobro došle premembe v vsakdanjosti življenja, kar smo izkusili udeležniki še na vsakem shodu. Vivant sequentes! Poglejmo sedaj, kaj se je godilo z drugimi društvenimi rečmi, v prvi vrsti z zbirkami zakonov, katere naj izdaje društvo „Pravnik". Prvo in drugo leto sta izešla dva zvezka, v prošlem letu pa ni bilo nobenega na svitlo. Bilo je torej to leto čisto neplodno — utegne kdo vprašati. Dovolite mi, gospoda, da Vam to nekoliko pojasnim. Uže v lanski skupščini sem poudarjal, da je gradivo za nadaljnje zvezke nekaj uže pripravljeno, nekaj pa v delu, da pa se paralelno ureja tudi obča juridično-pohtična terminologija za slovenski jezik, in stavil sem takrat vprašanje, ali ne bi zaradi potrebnega jezikovnega soglasja med zakoniki in terminologijskim slovarjem kazalo, da se z izdavanjem zbirke za sedaj prestane ter počaka, dokler se po obči terminologiji ne ustanove posamezni termini. Novi odbor se je v isti seji, ko se je konstituiral, to je dne 15. februvarija posvetoval tudi o tem vprašanji ter sklenil nekako srednjo pot. Odločil se je za to, da se pač izda v kratkem III. zvezek, ki bi obsegal trgovski, menični in konkurzni zakon, da se pa ob jednem za to izdajo slovenska terminologija teh zakonov posebe kritično pregleda ter tako ustanovi, da jo bo moči vsprejeti v terminologijski slovar. Na podlogi tega sklepa je 54 V. redna glavna skupščina društva ,,Pravnika". res naš častiti načelnikov namestnik gosp. dež, sod. svetnik Vencajz priredil za menični red poseben terminologijski slovarček in ga potem izročil drugemu odborniku, da bi povedal svoje mnenje, toda ta še ni mogel dovršiti svojega dela. Iz tega izvolite, gospoda, posneti, da izdavanje zakonov ni do cela počivalo, ampak da se bolj polagoma, a tako tudi smotru primernejše razvija Iz c. in kr. dvorne in državne tiskarne je tudi odbor dobil posredno vprašanje, kako misli, če bi tiskarna izdala obči državljanski zakonik po znanem, novem Cigaletovem prevodu. Odbor je na to odgovoril, da za sedaj odsvetuje kaj takega. Prvič bi z izdajo golega državljanskega zakonika ne bilo veliko pomagano, nego s to izdajo bi bilo združiti tudi druge, v to materijo spadajoče zakone in ukaze, in združiti bi bilo tudi judikate, kajti le taka izdaja bi rabila in služila praktičnim namenom. Drugič treba je uprav za obči drž. zakonik vsestranski dovršenega prevoda; tak pa Cigaletov novi prevod ni in zatorej ni želeti, da bi prišel na svitlo v nekako autoritativni izdaji c. in kr. dvorne in državne tiskarne. Če bi se pa prevod prenarejal, treba bi bilo ozirati se na občo terminologijo, in ker ta še ni dodelana, zato je najbolje počakati, da dozori terminologijsko delo sploh in se potem tudi na temelji tega dela izda nov prevod občega državljanskega zakonika. Iz teh razlogov je odbor, kakor sem rekel, izrazil se proti prenagljeni izdaji tega zakonika, vender pa je tudi c. kr. dvorni in državni tiskarni izrekel zahvalo za zanimanje njeno v tem pogledu ter priporočil se jej, da naj bi nas v bodoče podpirala pri izdajanji zakonov. Znaten napredek pa je v prošlem letu storilo naše delo za slovensko pravno terminologijo. Kakor Vam znano, gospoda, bilo je za časa lanske glavne skupščine stanje tega dela tako, da so bili do naših kolegov razposlani blizu vsi državni zakoniki ter kranjski deželni zakoniki z naročilom, da se iz njih izpisujejo pravniški izrazi nemški ter slovenski na posebne Mstke. Do konca lanskega poluletja so potem došli blizu vsi izpiski v odborove roke. Zakoniki, ki še niso bili izpisani, doposlali so se po leti nekaterim vseuCiliščnikom, kateri so delo prevzeli in tudi zvršili. Poslanega gradiva je bilo jako veliko in treba je bilo sedaj gledati, da se stori primeren korak naprej. Najprvo je bilo storiti to, da se listki alfa-betično razvrste in listki, kateri se ponavljajo, izločijo kot nepotrebni iz gradiva. Za ureditev teh listov, katerih je ogromna kopica, bilo je treba prvič posebne delavnice, drugič posebnega delavca. Odbor je torej maja meseca najel posebno društveno sobo na Turjaškem trgu ter jo opravil s potrebnim pohištvom. Prav tako je naprosil gosp. avskultanta Milčin-skega, da je takoj začel rečeno manipulacijo z listki. Za nadzorstvo tega dela kakor tudi za nadaljnje direktive izvolil se je ožji odsek, v katerega so bih poklicani gg,: dež. sod. svetnik J. Vencajz, finančne direkcije tajnik J. D o bi d a ter dr. Danilo Majaron, Ta odsek naj bi poročal društvenemu odboru o napredovanji vsega terminologijskega dela, ob jednem pa tudi pripravil referat za seje širšega odseka, kateri bode postaviti za konečno ureditev terminologije. Izvoljeni odsek je zlasti po v. redna glavna skupščina društva „Pravmka". 55 neumorno delujočem svetniku gospodu Vencajz u gledal na dopolnjevanje izpiskov in njih prvo urejevanje, toda do poročanja še ni dospel. Kajti, četudi je gosp. Milčinski ves čas, kohkor je mogel, jako vestno vršil prevzeto delo, vender ga do konca leta ni mogel dovršiti. Zato pa tudi terminologijski odsek ni imel povoda, ukreniti kaj več ali celo sestavljati svojega poročila. A kmalu bode stvar prestopila v tretji stadij, ker listki so uže od črke A do črke S razvrščeni, tako da mnogo več ne manka do popolnega dovršenja. V novem stadiji pa bode novemu odboru nastala velika skrb, ker bode bržkone moral dobiti poročevalca, da bode vse gradivo pregledal in proučil ter potem izdelal temeljit referat. V to pa bode treba dolgotrajnega napora in vprašanje je, kdo ima dovolj časa, posvetiti se zgol takemu delu. Kdor se natančneje bavi s tem vprašanjem, ta uvidi, kako težavnega dela se je tu polotilo naše društvo. Culi bodete tudi iz blagajnikovega poročila, da je to terminologijsko delo v prošlem letu prizadejalo društvu mnogo troškov. Treba bode pač posebnega „viribus unitis" in posebnega zanimanja draštvenikov, kakor tudi drugih faktorjev, da se to veliko in potrebno delo dobro dovrši. Za sedaj smemo zadovoljni biti, da smo tako dalječ prišli, a prestati z delom ne smemo, četudi nas čaka še veliko truda. Ako še omenjam, da se tudi c. kr. dvorna in državna tiskarna zanima za naše terminologijsko delo, da je — kakor nam je posredna javila — pripravljena založiti in izdati naš terminologijski slovar, onda sem o tej točki društvenega delovanja povedal vse poglavitno. Iz dosedanjega poroCila izvolite, moja gospoda, posneti, da je društvo „Pravnik" v prošlem letu zvesto ostalo svojim hvaležnim nalogam V kratki dobi jednega leta se po naravnem potu ne more zgoditi Bog ve kaj, ali jaz mislim, da je društvo ^Pravnik" tudi v svojem tretjem letu izpolnilo, kar mu pristoja v njegovih razmerah, in v tej misli se tudi odbor mirno poslavlja od Vas. Predno završim, spominam naj Vas še jednega veselega društvenega dogodka v minolem letu. Bil je to izlet v Sežano in Lipico dne 20. septembra. Tedaj se nas je zbralo nad 50 slovenskih in hrvatskih pravnikov, tovarišev po poklicu, tovarišev po ideji. Izlet je imel sicer bolj veselo lice društvene zabave, a kakor je izhajal iz „Pravnikove" ideje, tako je imel tudi ta resen sad, da je za društvene namene naudušil tudi tiste, ki poprej niso imeli prilike spoznati naših razmer. To poslednje naj nas v tem trenotku napotuje, da se še jedenkrat zahvalno spominamo vrlo posre čenega truda, ki so ga z našim izletom imeli naši častiti tovariši v Sežani, podpirani od slavnega občinskega starejšinstva in vsega prebivalstva Sežanskega. Izreči pa smemo tudi željo, da naj bi tudi bodoče društveno leto ne minilo brez jednakega shoda izven Ljubljane! Prepuščajoč naslednjim poročilom, da Vam, gospoda, podajo društveno zgodovino 1. 1891 v drugem pogledu, završnjem jaz svoje obče poročilo s tem, da v imenu odstopajočega odbora izrekam toplo zahvalo vsej gospodi, katera je tako ali tako odbor podpirala v prošlem letu. zlasti pa sotrudnikom „Slov. Pravnika", premnogim gospodom, ki so si za 56 V. redna glavna skupščina društva „Pravnika". terminologijo stekli zaslug z izpisovanjem zakonikov, in naposled tudi časopisom, ki so javno mnenje zanimali za naš list in za dogodke v našem društvu. Dodajem le še željo, da bi nas skupščina čez leto dnij zbrala v složnosti in dosedanjih načelih in, če mogoče, pri večjih uspehih za stvar „Pravnikovo". V formalnem pogledu prosim: Slavna skupščina izvoh odobriti to poročilo. Skupščina je to poročilo, odobrujoč je živahno, vzela na znanje. b) Poročilo blagajnika g. Ivana Gogola slove: Slavna skupščina! S tem poročilom predlagam račun dohodkov in izdatkov društva „Pravnika" v Ljubljani v preteklem letu 1891. I. Dohodki. 1. Društvenina in naročnina za društveno glasilo . . . 1292 gld. — kr. 2. Plačani zaostanki iz let 1889 in 1890 ...... 61 „ — „ 3. Nesprejeta in društvu vernena nagrada nekaterih sotrudnikov.......14 gld. 90 kr. in...............3 „ 54 „ 18 „ 44 4. 4''/o obresti od društvene, v mestni hranilnici Ljubljanski naložene glavnice in sicer od hranilne knjižice št. 102 . . 8 gld. 36 kr. in od hranilne knjižice št. 2880 ... 14 „ 50 „ 22 „ 86 Vkupe . . 1394 gld. 30 kr. II, Izdatki. 1. Odpraviteljici društvenega glasila........ 5 gld. — kr. 2. Postreščeku za raznašanje poziva radi nakupa nekaterih knjig in k sejam........... — „ 70 „ 3. Gosp. J. Okretič-u v Pazinu vernena preveč plačana naročnina s poštnino vred.......... 4 „ 05 „ 4. Za dvorano v hotelu „pri Slonu" na večer glavne skupščine 1. 1891.............. 5 „ — „ 5. Gosp. dr. Jos. Galle-tu v Celji vernena preveč plačana naročnina s poštnino vred.......... 2 „ 05 „ 6. „Narodni Tiskarni" za tiskovine glede terminologije . 1 „ 14 „ 7. Za marke na te opomine........... 1 „ 44 „ Odnos . . 19 gld. ;38 kr. v. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 57 Prenos . . 19 gld. 38 kr. 8. Naročnina za „Jur. Blatter" pro 1891 s poštnino vred 6 „ 05 „ 9. Gosp. drju. Ivanu Petovar vrnena preveč plačana naročnina s poštnino vred........... 3 „ 95 „ 10. Tiskarni Klein & Kovač za 14. deželni zakonik... — „ 77 „ 11. Kupnina za mizo in tri stole......... 8 „ 10 „ 12 Kupnina za jedno omaro........... 13 „ — „ 13. Kupnina za knjige iz zapuščine g. dr. Petriča kupljene 30 „ — „ 14. Za drugo omaro.............. 14 „ — „ 15. Za ureditev društvenih knjig......... 9 „ 97 „ 16. Stroški Sežanskega izleta........... 6„60„ 17. Nagrada za terminologijsko delo........ 15 „ — „ 18. Za svetilko v društveni sobi.......... 10 „ 30 „ 19. Blagajnični imenik članov in naročnikov..... 1 „ 20 „ 20. Pismonošama................ 2 „ — „ 21. Pobiratelju članarin in naročnin pri Ljubljanskih društvenih naročnikih.............. 5 „ — „ 22. Sestavljatelju izkaza o vseh zaostankih, istemu za opomine po dopisnicah in za vpis udov in naročnikov v novi imenik............... 5 „ — „ 23. Uredniku in sotrudnikom „Slov. Pravnika" .... 620 „ 31 „ 24. Za društveno sobo, kurjavo in za stroške tajnikovega dopisovanja, odprave itd............ 36 „ 58 „ 25. Tiskanje, vezanje in odprava društvenega glasila . . 648 „ 22 „ Vkupe . . 1454 gld. 43 kr. Ako se izdatki, znašajoči.......... 1454 „ 43 „ primerjajo z dohodki, znašajočimi....... . . 1394 „ 30 „ pokaže se primankljaj.............. 60 gld. 13 kr. kateri se pokrije z blagajnično gotovino iz računov leta 1889 in 1890 znašaj oCo.......... 376 ,. 15 „ in po tem pokritji ostane koncem leta 1891 blagajnične gotovine................ 316 gld. 12 kr. katera je naložena v mestni hranilnici Ljubljanski na hranilno knjižico št. 2880 III. Društveno imetje. 1. Imenovana hranilna knjižica z vlogo....... 316 gld. 12 kr. 2. zaostanki: a) iz leta 1891 ......... 258 gld. — kr. i) „ „ 1890 ......... 76 „ - „ C) „ „ 1889......... 28 „ - „ vkupe . . 302 ,. — „ vse vkupe . . 678 gld. 12 kr. 3. knjige, časopisi in sobna oprava. Konečno prosim: Slavna glavna skupščina blagovoli ta račun na znanje vzeti in odobriti. 58 V. redna glavna skupščina društva ,.Pravnika". K temu poročilu se je vnel razgovor, katerega so se udeležili gg. dr. Ferjančič, dr. Krisper, dr. Stare, dr. Susteršič in poročevalec Gogola. Ta je namreč nasvetoval, naj bi se zastanki pri društvenini, odnosno naročnini za 1. 1889. in 189O. izbrisali iz društvenega računa. Nasvet ta ni obveljal, ker je bil odobren predlog g. dra. Šu-steršiča, da naj se odbor potrudi, primernim načinom pridobiti rečene zastanke za društveno blagajnico. Poročilo g. blagajnika je sicer skupščina jednoglasno odobrila. c) Knjižničar g. dr. M aj a r o n je poročal: S'avna skupščina! Naša društvena knjižnica obsegala je koncem 1890. leta 93 zvezkov. V prošlem društvenem letu pa jej je prirastlo 276 zvezkov, tako da sedaj šteje 369 zvezkov, med njimi 15 pravniških časopisov z 68 letniki. Ta znaten prirastek izhaja zlasti od tod, ker je odbor aprila meseca kupil del knjižnice iz zapuščine sodnega adjunkta dra. PetriCa. Drugače odbor ni kupoval knjig, pač pa jih je nekaj knjižnici došlo tudi lani od uredništva „Slov. Pravnika", katero jih je bilo prejelo za recenzijo v društvenem listu. Kakor prejšnja leta, tako je tudi prošlo leto društvo dobivalo za svoje glasilo razne strokovne časopise v zameno, ki so se koncem leta uvrstili v našo knjižnico. Nadalje se je društvena knjižnica lansko leto popolnem uredila ter spravila v društveno sobo na Turjaškem trgu. Uredil in kata-logizoval jo je gosp. avskultant Milčinski, kateremu gre za to posebna hvala. Da gospodje društveniki znajo, kaj si lahko izposojujejo iz naše knjižnice, zato začel je „Slov. Pravnik" naznanjati zapored knjige, ki so jim na razpolago Približali smo se tako jednemu smotru več — svoji strokovni knjižnici. Po meri društvenih gmotnih sredstev naj se sedaj knjižnica pomno-žuje in popolnjuje zlasti z novejšimi juridičnimi publikacijami, da bodemo imeli čedalje več literarnih sredstev v svoji bližini, bodisi za podporo naše prakse, bodisi za literarno delo. Povpraševalo se je tudi lani, kedaj li naše društvo dobi svojo čitalnico, kjer naj bi društveniki imeli zlasti več perijodičnih pravniških časopisov na razpolago. Ah na to mora odbor tudi danes odgovoriti isto, da namreč v ustanovitev čitalnice ne dostaje še sredstev, sedaj tem manj, ker je za terminologijsko delo itak plačevati posebno sobo. Mislim pa jaz, da bi se smoter t. j. Citanje društvenih časopisov, za sedaj dosegal lahko tudi na ta način, ako bi se za društvene časopise pridobil poseben prostor v kaki drugi čitalnici, ako bi se na pr. kaj takega poskusilo v Ljubljanski „Čitalnici', katera to poletje dohode lepe in obsežne prostore. Na-svetovati nočem v tem pogledu ničesar, a vender priporočam to misel v uvaževanje in sicer prosim, da slavna skupščina odobri moje poročilo o knjižnici. v. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 59 K temu poročilu poprime besedo g. dr. Krisper ter toplo priporoča, naj se zvrši misel, da dob^ društveniki priliko citati društvene juridične časopise, to pa tako, da so v Čitalnici Ljubljanski naši časopisi na posebnem prostoru; predlaga torej, naj društveni odbor potrebno ukrene. Gg. dr. S t o r, dr. S u s t e r š i č , J. Kavčnik, dr. Tekavčič se protivijo temu predlogu, češ da je jedino pravo in dostojno, ako se čim preje najame za društveno čitalnico posebna soba in sicer najprimernejše v bodočih prostorih Ljubljanske Čitalnice na Turjaškem trgu. Gg. dr. Ferjančič, dr. Munda in dr. Maj ar on zastopali so misel, da je pač opravičena želja po posebni društveni čitalnici, da pa odbora ni vezati, naj jo izpolni, ker društveni dohodki sedaj niso po tem; smoter, o katerem je tu govor, pa bi se tudi nekvarno ugledu društva dosegel, ako se sprejme in zvrši predlog g. dra. Krisperja. G. K. Pleiweis nasvetuje, naj se vsa stvar prepusti bodočemu odboru, da jo reši po svoji previdnosti. Po daljši debati se izmed raznih predlogov z večino glasov odobri predlog g. dra. Tekavčiča, po katerem je društvenemu odboru naročeno, naj se dogovarja z odborom Čitalnice Ljubljanske, da društvu »Pravnikuc da v svojih novih prostorih na Turjaškem trgu v podnajem sobo za čitalnico in knjižnico. Poročilo o knjižnici se je potem odobrilo. III. Preglednik računov gosp. dr. Fr. Munda poroča, da je z gosp. dr. J. Zupancem vred pregledal društvene račune za prošlo leto in našel vse v popolnem redu. Predlaga torej, da se odsto-pajočemu odboru podeli absolutorij in izreče zahvala gosp. blagajniku za vestno in trudapolno upravo blagajnice. Sprejeto jedno-glasno. IV. Skrutinatorjema pri volitvah določi g. načelnik gg. M. Pirca in K. Pleiweisa. a) Zvrši se na to volitev društvenegn načelnika za 1. 1892. Izvoljen je bil znova jednoglasno g. dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani. b) K volitvi v odbor oglasi se dosedanji odbornik g. dež. sod. svetnik K. Pleško ter izjavi, da bi ne mogel več prevzeti odborništva, ker zaradi svojih let težko sodeluje v odborniških sejah, ki bodo zlasti zaradi terminologije pogostne in trudapolne; želi torej, da je namesto njega izvoljena mlajša moč. Gospod dr. Majaron izreče na to, da kot tajnik društva ve, kako je č. gospod 60 Književna poroCila. predgovornik sedaj tri leta rad sodeloval v odboru, kako je zlasti prvi in največ izpisal gradiva za terminologijo, težko bi tudi bilo pogrešati njegove izkušnje pri odborovih posvetovanjih, sme ga torej prositi skupščina, da se da znova voliti. (Živo pritrjevanje.) Pri volitvi v odbor je bilo 20 glasov in bili so izvoljeni gg.: dr. And. Ferjančič, c. kr. drž. pravd, substitut (z 19 glasovi), Iv. G o g o 1 a, C. kr. notar (z 18 glas.), dr. Val. K r i s p e r , odvetnik (z 12 glas.), Ant. Leveč, c. kr. drž. sod. pristav (z 19 glas.), dr. Danilo Majaron, odvet. kandidat (z 19 glas.), Karol Pleško, C. kr. dež. sod. svetnik (z 19 glas.) in J. Vencajz, c. kr. dež. sod. svetnik (z 20 glas.), vsi ti kot Ljubljanski odborniki; kot v nanj i pa gg.: dr. Janko Babnik, c. kr. okr. sod. pristav v Logatci (z 20 glas.), dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Celji (z 20 glas.) in Bogdan Trnovec, c. kr. dež. sod. svetnik v Trstu (z 20 glas.). (Gosp. avskultant Milčinski dobil je 6, g. notar Plantan 4 glasove.) c) Preglednikoma računov za 1. 1892 bila sta znova »per accla-mationem« izvoljena gg.: dr. Fran Munda, odvetnik in dr. Jarnej Zupane, C. kr. notar, oba v Ljubljani. 5. K točki posameznih nasvetov izpregovori g. dr. K r i s p e r, oceni delovanje društvenega odbora za 1. 1891, posebe vodstvo g. dra. Papeža, delovanje g. dra. Majarona kot tajnika, knjižničarja in urednika, g. Gogola kot blagajnika ter predlaga, naj se imenovanim izreče posebna zahvala društva. Skupščina pritrdi temu jednoglasno in živo, kakor tudi nadaljnjemu predlogu g. dra. Krisperja, da naj odbor gosp. dru. Kavčiču v posebnem pismu javi zahvalo društva za njegove dosedanje zasluge kot odborniku, sotrudniku »Slov. Pravnika« in urejevatelju slovenske zbirke zakonov. Načelnik gosp. dr. Papež se zahvali za priznanje in na to zaključi 2Va ure trajajoče zborovanje. Književna poročila. Mjesečntk pravniCkoga društva u Zagrebu nastopil je letos svoje XVIII. leto ter prinaša v br. 1. za januvarij mesec poleg pravnih slučajev, književnih ocen naslednji razpravi: Pravno-puvjestni podatci o Turopolju. Napisao dr. Š. pl. Bresztyensky. — O promjeni stečajnoga reda. Napisao Ignjo \Vagner, odvjetnik.