SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVI (50) Štev. (N9) 10 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 20 de maržo - 20. marca 1997 szMxmmmmm (SMsM Zgodilo se je v Sloveniji Ljubljana v postnih dneh. Po cerkvah rdeča oblačila, zunaj pa je izbruhnila pomlad (prezgodnja?): sončni dnevi, zadnje umazane kepe snega, ki izginjajo iz dneva v dan, po vlažnih travnikih pa zvončki, trobentice, modri žafran. Po vseh zagotovilih in prisegah zvestobe in povezanosti je SLS (Slovenska ljudska stranka — Podobnik) razbila trojčka. V vladi je dobila sicer polovico ministrstev, toda razen narodne obrambe so vsa drugotnega značaja. Debata za odobritev vlade je bila dolgotrajna in vroča. Zanimivo v slovenskem parlamentu je to, da se prijaviš, da boš govoril o vladi, ko pa ti dajo besedo, mimogrede napelješ vodo na svoj mlin in govoriš o temi, ki te zanima. Tako je podpisani ponovno govoril o izseljencih in o neznatnem zanimanju dosedanjih vlad za ta žgoči problem. Ko je predsednik Drnovšek nato v sklepnem govoru odgovarjal poslancem, je tudi priznal, da so bili izseljenci gotovo zapostavljeni, bo pa v novi vladi drugače. Sploh je primer izseljencev postal znana postavka, tako da že drugi poslanci v svojih govorih vključu-)ejo v razmišljanja primer izseljencev (npr. Poslanec Hvalica — SDS zahteva ustanovitev Komisije za Slovence po svetu). Si-Cer pa se več kot polovica parlamentarnega življenja odvija v tako imenovanih delovnih telesih (komisijah, odborih). Tam sem imel priliko, da sem govoril z novim (prejšnjim) zunanjim ministrom Thalerjem. Thaler je obljubil, da bo čimprej imenoval novega sekretarja za Slovence po s-vetu. f Obiski v Celovcu in Trstu so zelo pogosti. V intervjujih za koroško Nedeljo in primorski Novi glas sem pač pokazal, da je naš položaj dosti težji od njihovega, zlasti, ker je bila že lansko leto izglasovana v državnem zboru resolucija, ki krepko zavezuje matično državo zamejcem v prid. Stranko Slovenskih krščanskih demokratov še naprej pretresajo krči. Ne more preboleti volilnega poraza. Vrstijo se analize za analizo, na itak razbolelo telo pa polagajo svoje obliže še levičarski mediji (časopisi), ki namigujejo zdaj na to, zdaj na ono afero (resnično ali izmišljeno). Človeku se zdi, kot da je v času komunistične revolucije, ko so vso propagando vodili oni, mi smo se pa nekako boječe branili ali pa bili tiho. V torek, 11. marca se je sestal svet stranke, da bi sprejel ali zavrnil kolektivni odstop, ki ga je prejšnji dan ponudil Izvršilni odbor SKD. Po skoraj sedemurni debati je bil odstop zavrnjen (24 proti, 15 za), toda poražena frakcija je že začela naštevati razloge poraza: 4 glasovi iz tujine, glasovanje ni bilo tajno, itd., kar je pa vse legalno. Glasovi iz zunanjih območij so po statutu popolnoma v redu, tajnega glasovanja pa ni nihče zahteval. Potrjeni odbor so zavezali, da v najkrajšem času predstavi program, kako dati stranki ponovni zagon, za april pa je sklicana.strankina konferenca, da program premelje in prebavi (strankini organi po obsegu funkcij so: Izvršilni odbor, Svet stranke, Konferenca stranke, Kongres stranke). Bo pomlad v naravi tudi pomlad za stranko? vaš poslanec Marijan SCHIFFRER Geslo in .grb novega nadškofa Novoimenovanega škofa smo vprašali, Kakšno geslo in grb si je izbral. Na naše vPrašanje je takole odgovoril: Grb še ni •zdelan. Posvetoval sem se z vatikanskim izvedencem za heraldiko dr. Pillonijum in Prepričan sem, da bova našla ustrezne rešitve, tako da bo grb lep za pogled in *rati skladen z obveznimi pravili heraldike, mimo katerih ne sme nihče, ki želi °snovati pravi grb. Že sedaj pa je gotovo, da bo v grbu zlata Vftnica na modrem polju. V grščini je vrtnica rodos, kar je fonetično blizu mojemu ružinskemu priimku. Take besedne asociacije so si v evropski heraldiki dovoljevali Predvsem v času renesanse, na primer prvi unajski škof Jurij Slatkonja, ki je imel v Svojem grbu zlatega konja. Poleg tega je vrtnica simbol Device Marije, ki so jo v sre-njem veku imenovali kar Roža Marija, ako poje tudi ena naših najstarejših cer-Venih pesmi „Lepa si, lepa si, roža Mari-)a • S podobo vrtnice hočem izraziti svojo Predanost Mariji. V njeno varstvo izročam Sv°io škofovsko službo. In končno je vrtni-Podoba bežne, kratkotrajne lepote, izraz vse8a sijaja lega sveta. Ta krhka lepota nas navdaja z žalostjo, obenem pa nas usmerja k večnosti, k trajni in neminljivi lepoti in $lavi Božjega obličja. Kot pravi pesnik Claudel: „Samo roža je zadosti krhka, da obuja spomin na večnost." Moje škofovsko geslo je STATI INU OBSTATI. Te besede so vzete iz Trubarjeve pridige o veri, ki je bila objavljena v Katekizmu, prvi slovenski tiskani knjigi leta 1550. Potem ko Trubar opredeli vero kot „anu serčnu, gvišnu inu terdnu zavupane v ti riči božje", pravi: „Samo s tako vero more an keršenik v tih nadlugah inu iskušnjavah stati inu obstati, inu more tudi subperstati ti neveri." Besede se torej nanašajo najprej na moč, ki izhaja iz vere, da kristjan kljub vsem preizkušnjam ne kloni, ampak ohrani trdno zaupanje v Boga in v njegove obljube. Geslo „stati inu obstati" pa je zame tudi izziv. Stati pomeni biti pokončen, neupogljiv spričo težav in nasprotovanj; pomeni vztrajnost v izvajanju svojih načrtov in zvestobo svojim temeljnim prepričanjem. Samo s tako držo je mogoče obstati. Mar ni v tem geslu povzeta vsa zgodovina slovenskega naroda? (Družina) MANJŠINI Predstavnike slovenske manjšine v Italiji in delegacijo italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji je sprejel tudi predsednik DZ Janez Podobnik. Na prvem srečanju so gostje predsednika DZ seznanili z glavnimi težavami, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju v sosednji državi. Opozorili so na neizpolnjene zahteve slovenske manjšine, predvsem na nesprejem globalnega zaščitnega zakona, ki bi pravno uredil in izenačil raven zaščite manjšine. V Sloveniji je po zadnjem popisu (1991) 8500 pripadnikov madžarske ter 3000 pripadnikov italijanske manjšine. ODKRIL DVA ASTEROIDA Slovenski astronom Herman Mikuž, strokovni sodelavec na oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko FMF, je odkril dva nova majhna planeta. Mikuž je prvega odkril 30. januarja, drugega pa 1. februarja le.tos. Gre za skali velikosti nekaj 10m, ki ju je bilo zaradi šibkega sija težko zaznati. Dobili sta mednarodni oznaki J97B08R in J97C13Q. Pripadata glavnemu pasu asteroidov, ki krožijo okoli Sonca po tiru med Marsom iri Jupitrom. Mala planeta sta trenutno oddaljena od Sonca približno 450 milijonov km. GOZDOV NE VRAČATI Predsednik SNS Zmago Jelinčič je na novinarski konferenci, ki sta se je udeležila, tudi predstavnika ZLSD in Zelene alternative, sporočil, da odstopa od referendumske pobude za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma z geslom Gozdove Slovencem, ki jo je vložil minuli teden. O svojem odstopu je obvestil tudi predsednika DZ Podobnika. Jelinčič se pridružuje pobudi referenduma, ki jo je vložila ZL, z geslom Ohranimo naše bogastvo. Na to pobudo je Podobnik določil 60-dne-vni rok za zbiranje 40.000 podpisov. Podpisovanje se bo začelo 19. marca in bo potekalo do 17. maja. SLOVENCA V ALBANIJI V Albaniji sta po trenutnih podatkih slovenskega zunanjega ministrstva le dva državljana in sicer duhovnika, ki se ne želita vrniti v domovino. MZZ še preverja, ali so morda v Albaniji še drugi Slovenci in je z obrambnim ministrstvom govorilo o možnosti, da bi Slovence iz Albanije evakuirali s transportnim letalom slovenske vojske. MZZ je že pred dvema tednoma slovenske državljane pozvalo, naj Albanijo zapustijo oz. naj ne potujejo tja. DNEVNIK — TEDNIK — ? Upravni odbor založnika Nove Nedeljske Republike je 14. marca sprejel sklep o začasni prekinitvi tednika. Vzrok odločitve je odpoved distribucije. Prejšnji dnevnik Republika, sedaj mesec dni tednik, je bil znan kot zelo levičarsko usmerjen. SPODBUDEN OBISK Italijanski premier Romano Prodi je 12. marca končal enodnevni obisk v Sloveniji, kjer se je srečal z vsemi najvišjimi predstavniki države, vzporedno pa so potekali tudi pogovori med gospodarskimi in finančnimi strokovnjaki obeh držav. Prodija je sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan. Pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih med državama. Ocenila sta jih kot dobre in pri tem izpostavila tudi dobre rezultate v okviru trilateralnega sodelovanja med Italijo, Madžarsko in Slovenijo. Strinjala sta se, da bo potrebno v naslednjih mesecih rešiti še nekatera odprta vprašanja med državama, kamor sodi izvedba španskega kompromisa, reševanje problemov manjšin in nepremičnin italijanskih beguncev. Prodi je predsedniku Kučanu zatrdil, da Italija podpira vstop Slovenije v pakt Nato in Evropsko zvezo, saj je to njen sdsedski interes in je tudi prepričana, da Slovenija izpolnjuje pogoje za članstvo. ŠPORTNE NAGRADE Na ljubljanskem magistratu je župan Ljubljane dr. Dimitrij Rupel podelil športne nagrade mesta, poimenovane po pisatelju, esejistu in športniku Marjanu Rožancu. Dobili so jo športniki, ki so v preteklem letu dosegli najboljše rezultate; nagrado za življenjsko delo je dobil dr. Jože Gogola, ostale nagrade pa Brigita Bukovec, Jure Kastelic in Andraž Vehovar. SLABA PROPAGANDA Srbski državni časopis Politika je obja-^ vil poročilo iz Skopja z naslovom Makedonija je postala skladišče za škodljiva slovenska zdravila. V njem je zapisano, da so strokovnjaki makedonske tovarne zdravil Alkaloid javno obtožili pristojna makedonska ministrstva, da se z njihovim blagoslovom na makedonskem trgu prodajajo slovenska zdravila, ki so nevarna za zdravje ljudi. Makedonski trg naj bi postal skladišče za nekakovostna in škodljiva slovenska zdravila in druge farmacevtske preparate, ki se uvažajo brez kakršnegakoli nadzora. Pri tem so omenili antibiotik Duopen tovarne Krka, ki povzroča nevarno alergijo, ter Gentamicin in Garmaicin, ki se v svetu ne izdelujeta več. Časopis je še opozoril, da se veliko slovenskih zdravil pojavlja tudi na jugoslovanskem trgu. Odziv direktorja sektorja za prodajo slovenskih zdravil v jugovzhodni Evropi Bojana Ščukovta je bil nenavaden, saj je dejal, da so takšne obtožbe podtikanja prijateljski Sloveniji in to s političnim prizvokom. SEJA VLADE Člani vlade pa so se 13. marca seznanili s potekom prilagajanja slovenske zakonodaje zakonodaji Evropske skupnosti, kjer Slovence čaka do leta 1999 veliko dela, zato je pripravljen načrt postopnega usklajeva- . n ja zakonodaje. Ob tem velja omeniti, da je v Sloveniji še vedno v veljavi več kot 50 zakonov iz bivše Jugoslavije. 20. in 21. marca bo v Ljubljani potekalo prvo zasedanje skupnega odbora o izvajanju predpristopne strategije med Slovenijo in EZ. Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki članic EZ. Po STA Odmevi o nadškofovih izjavah Minister za šolstvo dr. Gaber noče nič slišati X Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Zahteva po obveznem izbirnem verskem pouku v javni šoli, nad katerim bi imela kompetenco Cerkev, je že dolgo ena od ključnih neizpolnjenih zahtev slovenske katoliške cerkve. Prav ta zahteva je bila glavni razlog za več kot leto dni trajajočo prekinitev cerkveno-državnih pogajanj maja 1994. Izjava novega ljubljanskega nadškofa, da mora verski pouk v javnih šolah preiti v pristojnost Cerkve, je le potrdila že staro zahtevo Cerkve. Zahteve Cerkve, na katere državna stran v podkomisiji za vzgojo in izobraževanje oziroma ob oblikovanju in sprejemanju šolske zakonodaje ni pristala, so (bile) naslednje: za vsebino pouka pri tem predmetu, ki bi bil obvezen za šole in izbiren za otroke oziroma starše, naj bi skrbela Cerkev. Predmet ne bi bil kateheza (verouk), toda prav tako ne nekonfesionalni, „re-ligiološki" predmet. Učitelje bi izobraževali na Teološki fakulteti, predlagali bi jih škofje, poučevali pa bi pod nadzorom krajevnega ordinarija. Predmet bi morali poučevati od predšolske vzgoje do konca srednje šole. Ob zavrnitvi omenjenih cerkvenih zahtev je januarja leta 1995 zelo jasno stališče o tem vprašanju dr. Rode izrazil takole: „Spor ni na površini. Gre za dve pojmovanji verskega pouka, ki se med seboj izključujeta. Ni namreč vseeno, ali se verski pouk začne z vstopom v osnovno šolo in traja do konca srednje šole ali pa traja tri, štiri leta in se začne takrat, ko ima učenec že več ali manj zgrajen svoj miselni svet. Ni vseeno, ali informacijo o krščanstvu dajejo učitelji, ki krščansko respico ljubijo in živijo, ali učitelji, ki so še včeraj oznanjali, da so vsa verstva opij za ljudstvo. In ni vseeno, kdo jamči za vsebino pouka, ali škofje kot nasledniki apostolov ali neka komisija,.ki bo nujno privolila v nivelizacijo vseh religij, kar vodi v verski relativizem in skepso. Takega predstavljanja krščanstva v šoli s takimi učitelji, res ne potrebujemo in je bolje, da ga ni." (iz knjige Spomin, zavest, načrt Cerkve na Slovenskem). Te zahteve po verskem pouku pa je mogoče razbirati tudi iz izjav in nastopov drugih vplivnih klerikov. Za ponovno obravnavo teh vprašanj v parlamentu in „po potrebi" za revidiranje nove zakonodaje o šolstvu se je nedavno javno zavzel ugledni prevajalec Svetega pisma, akademik dr. Jože Krašovec ob podelitvi srebrnega častnega znaka svobode, s katerim ga je odlikoval predsednik države decembra lani. „Samoumevno je, da predmet o verskih vsebinah poučujejo izključno teologinje in teologi, ki imajo ustrezno strokovno formacijo," je dejal tedaj Krašovec, kajti zgodovinske, duhovne, filozofske in teološke vsebine, je pojasnjeval, je treba poznati na „preverjen način", „v skladu s sedanjim stanjem svetopisemske znanosti". Ta pa je „preveč zahtevna in občutljiva duhovna dragocenost, da bi jo lahko prepuščali poljubnim, nestrokovnim in mogoče celo ideološko obremenjenim razlagam". Kot je tedaj še predlagal Krašovec, bi otroci morali izbirati med „splošno etiko" in „vers-ktm poukom", ker da je to „večinska rešitev v srednji Evropi". Verni državljani, je poudaril, nikakor ne smejo pristati na zakonodajo, ki je v nasprotju s preverjenimi večinskimi rešitvami demokratičnih držav". Podobno stališče, kakršnega je lani izrazil Krašovec, je že pred leti podprla tudi Teološka fakulteta. „Splošen etični pouk je (v Evropi) zadeva laične družbe, za verski pouk pa skrbi Cerkev," so zapisali v pose- bni izjavi. Zavzeli so se tudi za to, da mora imeti vodstvo verske skupnosti na območjih, na katerih določena verska skupnost .sestavlja prevladujočo večino (katoliško ali protestantsko), pravico soodločati pri nastavitvah učiteljev za religiozno-etič-ni pouk. Istega stališča je bil tudi apostolski nuncij v radijski oddaji Studio ob sedemnajstih januarja letos. „Zahtevamo uro verskega pouka, ki ga bo organizirala Cerkev sama in ob tem ohranila polno odgovornost za to, da bo poučevala krščansko-katoliško religijo tiste otroke, ki to želijo, ki imajo za to dovoljenja svojih staršev. (...) Vse dokler ne bo zagotovljena možnost tega pouka, Cerkev ne bo mogla biti zadovoljna s takšnim ali drugačnim projektom, ki Cerkvi ne priznava svobode, da organizira pouk krščanske religije tako, kot si to predstavlja," je dejal predstavnik svetega sedeža v Sloveniji msgr. Edmond Farhat. To pa seveda vladajočim levičarskim bivšim komunističnim krogom ni všeč. Da bi se za to „borili", diktatorsko vladali in zatirali Cerkev 50 let, sedaj pa naj bi ta spet pričela versko in moralno izobraževati Slovence, ki so jim s takim naporom komunisti hoteli „spremeniti narodni značaj"! V polemiko je stopil levičarski minister za šolstvo dr. Slavkp Gaber, ki se je skliceval na zakon, ki ga je s trudom spravila skupaj leva večina v parlamentu. Za Gabra je ta zakon nedotakljiv in večen ter kdor ga skuša spremeniti, vnaša razdor in neplodno debato, pa naj bo ta še tako slab: „Znano je, da je moje stališče do tega drugačno. Še pomembnejše kot to je dejstvo, da je drugačnega mnenja od gospoda nadškofa zakon, po njem pa v javni šoli ni verskega pouka. V novi devetletni šoli je, kot je znano, predviden le nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki; vsebino, ki rtaj bi se pri tem predmetu poučevala, določa strokovni svet za splošno izobraževanje in ne Cerkev. Kadre se izbira glede na izobrazbo in ne glede na takšno ali drugačno mnenje ene ali druge konfesije. Zakon je pri tem zelo jasen: v 72. členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja natančno piše, da konfesionalna dejavnost v javnih šolah in vrtcih ter šolah in vrtcih s koncesijo ni dovoljena in da-se h konfesionalni dejavnosti štejejo tudi predmeti, pri katerih bi Cerkev določala učne načrte ali to, kdo sme te predmete učiti. K temu dodajmo še 17. člen zakona o osnovni šoli, kjer je med drugim jasno navedeno, da je predmet o verstvih in etiki izbiren predmet, da pa ga morajo vse osnovne šole v zadnjem triletju učencem obvezno ponuditi na izbiro. Pomembno je tudi to, da je za pravice staršev oziroma otrok do izbire šole z veroukom oziroma verskim poukom poskrbljeno v zasebnih šolah, ki jih država financira kar 85-odstotno, kar je povsem evropsko primerljivo. Ponovna diskusija o tem vprašanju v javnosti ali parlamentu, kjer je sicer ne pričakujem, bo vse prej kot produktivna. Kar smo si imeli doslej pametnega povedati in se dogovoriti, je bilo že povedano oziroma dogovorjeno. Skratka, menim, da civilizirano, evropsko primerljivo rešitev tega vprašanja ze premoremo in da ni kakšne posebne jaotrebe, da bi ta vprašanja znova odpirali."- Enako je napisal v Delo precej nesramen članek Boris Jež (da ga poznamo: pravi, da je Jelinčičeva stranka najbolj sredinska stranka!). V njem trdi isto, le bolj neolikano in surovo. Dodaja še, - in tudi drugi komentatorji - da je s tem katoliška Cerkev Kadar se položaj zapleta, ni najbolj prijetno za igralce naše vsakdanje politične drame, je pa vedno zanimivo za gledalce, ki opazujejo, kako se na odru odvijajo nepričakovani prizori, in predviden konec postaja vedno manj predviden. Nekaj takega se danes dogaja v Argentini. OSPORAVANA POLICIJA Ko je pred kakima dvema mesecema prvič odjeknil v družbi umor fotoreporterja Cabezasa, je sicer večina opazovalcev smatrala, da bodo posledice tega dogodka precej važne. A nihče ni slutil, kakšen plaz bo to sprožilo. Eden najbolj prizadetih je buenosaireški guverner Duhalde, na čigar področju se je to zgodilo in čigar policija je v stvar zapletena. A danes že ne gre več za ta dogodek. Vprašanje je obširnejše. Gre za celotno njegovo politično kariero. Nikakor ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da ima v načrtu tekmo za predsedniški prestol. Vsak pa, ki danes vsaj od daleč gleda na predsedniško kandidaturo, mora imeti pred očmi težave, ki jih trpi narod. Zlasti če upoštevamo, da na volitvah leta 1999 ne bo več tako močne vloge igral gospodarski činite-lj, temveč se bo več pozornosti polagalo na druga vprašanja, ki tarejo prebivalce. Sem spada vprašanje brezposelnosti, pokojninske zadeve, zdravstvo, šolstvo in —predvsem— varnost. Vprašanje varnosti pa je danes eno bistvenih, s katerim se ubada prebivalstvo, sociologi, politikologi... le vlada se z njim bolj malo ukvarja. Policijski ustroj je svojevrsten. Nad varnostjo ima dejansko pokroviteljstvo vsaka provinca na svojem območju. Zvezna policija pa, ki spada v resor notranjega ministrstva, ima nadzor nad prestolnim mestom in ima svoje delegacije po vsej državi za reševanje „federalnih" kriminalnih zadev. Pravzaprav v tem oziru ni argentinska policija nikaka izjema. Nekatere so boljše, druge so slabše. A znotraj argentinskih meja je prav policija province Buenos Aires, zaradi razsežnosti tega območja in količine prebivalstva, najštevilnejša, ker jo sestavlja kar okoli 40.000 mož. A je tudi najbolj na slabem glasu. To se je vedelo že dolgo časa. Znani so bili napori posameznih vlad že v preteklosti, da bi napravile nekaj reda na tem področju. A vsi napori so bili zaman. Položaj ne le, da se ni zboljšal, še poslabšal se je. Ni čudno da je iz tega dejstva časopisje napravilo priljubljeno poslastico. Tako smo lahko brali vse mogoče obtožbe glede pokroviteljstva policijskih skupin različnemu kriminalu. To smo pred kratkim že omenili. Zadnje čase pa je vedno bolj jasno postajalo, da tu že ni več govora o posameznih policijskih funkcionarjih, temveč da se nevarno ustvarja neke vrste podtalna zgradba, v kateri zločin postaja važen čini-telj v rokah varnostnega organa. Temu pa je pridati še dejstvo izredne neučinkovitosti raziskovalnega dela policije, saj iz samih uradnih podatkov lahko razberemo, da policijski organi razčistijo komaj 3 odstotke zločinov, ki se dogode na področju province. Ostalih 97 odstotkov ostane nerešenih. postavila pred preizkušnjo Slovensko ljudsko stranko, ki je v vladi, da naj ji ta pomaga. S tem pa da Cerkev kruši novo koalicijo, ki da je trdna in najboljša, ter s tem ogroža mir in slogo v državi. S takim trudom pridobljeno koalicijo ne sme sedaj Cerkev podirati. Seveda ni govora pri teh ljudeh o katoliškem svetovnem nazoru SLS in kaj lahko ona naredi pri tej kontroverziji. A sedaj je treba to dejstvo postaviti v politični okvir. Duhalde je to tudi jasno videl, pa se zavedal, da prebivalstvo tudi jasno vidi. In ker ljudi ta dejstva vedno bolj skrbe, je prišel do bistrega zaključka, da je to prevelika teža za njegov predsedniški polet. Sklenil je torej, da to uredi, še pred-no mu bo voda začela teči v grlo. Zato je od provincijskega parlamenta, v katerem ima lastno zadovoljivo večino, dosegel, da je ukinil stabilnost vseh provincijskih organov, vključno (zlasti) policije, tako da lahko prestavi, odrine ali odslovi kateregakoli člana policije, de ba bi imel pri tem kake legalne probleme. Ko je začel še strogo nadziranje nad ilegalnimi hazardnimi igrami, ki so bile dejansko v rokah korumpiranih policijskih skupin, so mu te napovedale boj. Umor Cabezasa tako ni razlagati kot vzrok ofenzive na „slabo policijo", marveč kot posledica take akcije. Le da je po tem umoru vse prišlo bolj na dan, da še vedno bolj obširno piše o tej zadevi in da je moral Duhalde pokazati svojo igro. Javno je prosil odpuščanja, ker je pred meseci rekel da je buenosaireška policija „najboljša", ter izdal ukaz, naj jo popolnoma izčistijo, ter ni izključil niti možnosti, da znova spremeni zakon, da bi lahko na čelo te osporavane ustanove postavil civilista, ker se boji, da med policisti ne bi našel zanesljivega človeka. Ta zadnja poteza seveda sama po sebi ne bo rodila zaželenega sadu. Res pa je, da je rak že tako razpasen v telesu, da bo treba krepkih kirurških posegov, če vlada res hoče temu pojavu narediti konec. KAM PLOVEMO Drugo važno vprašanje, kar se varnosti tiče, pa seveda spada na zunanje področje. Ta sicer prebivalcev na splošno ne skrbi-Oborožene sile se tudi zadnja leta tako drže ob strani, da se je izredno polegla ljudska nejevolja do njih, ki je bila značilna zadnja leta vojaškega režima in prva leta demokratičnih vlad. Temu je mnogo pripomogel tudi sedanji glavni poveljnik suhozemske vojske, general Balza, ki je odkrito in jasno spregovoril o dobi protigverilske vojne, priznal storjene napake in tako na nek način dosegel spravo med narodom in vojsko. Ko je bila odpravljena še obvezna vojaška služba, je bil ta problem rešen. Ni pa bil rešen položaj samih oboroženih sil, katere dejansko davi nizek' proračun. Ni fondov, včasih niti za najbolj osnovne posege. Letala ne morejo leteti, ker ni goriva; ladje ne pluti zaradi istih vzrokov. Dokler se ne najde kakega pametnega izhoda, je položaj naravnost kritičen-Res je, da ni „zunanjega sovražnika", ker je razmerje do sosedov tako, da ni nikakega izgleda za kak konflikt. A treba bo najti dokočno vlogo, ki naj jo oborožene sile igrajo v tej novi demokratjčni dobi. Medtem pa se je pojavil nov činitelj ZDA znova pritiskajo, da bi se tukajšnje oborožene sile vključile v boj proti narko-trafikantom. Temu priteguje tudi vlada, ki je vedno poslušna ukazom iz Severa. A najhujši odpor je v samih oboroženih silah. Resni in vestni vojaški vodje smatrajo —in v tem imajo popolnoma prav—, da se kaj rado pokvari vse, česar se dotaknejo mamila in njih prekupčevalci. Nova naloga bi bila le huda past, v katero bi zapadel marsikateri član vojaških ustanov. Spričo nizkih plač in težkega položaja bi bila skušnjava za marsikoga prevelika. Ustanove, ki se še danes ponašajo s svojo etično držo, bi tako lahko zapadle sličnemu položaju kot policija. To pa je, smatrajo, previsoka cena za kredite, ki bi prišli iz Severa ter osvežili danes ovele vojaške kvartirje. Pomisleki nemškega ministra Bruselj je pred kratkim slabo ocenil prizadevanja Slovenije za prilagajanje normam, ki veljajo na evropskem notranjem trgu. Slovenija bo morala zavihati rokave, če bo hotela nadoknaditi zamujeno in se Odlepiti od 10. mesta, na katero jo je Bruselj uvrstil skupaj z Latvijo, in se prešeliti v skupino držav, ki imajo največ možnosti/ da se bo Bruselj z njimi začel pogovar-* jati o polnopravnem članstvu v Evropski Zvezi. ■ Slovenijo tudi vedno redkeje omenjajo med državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki naj bi se v prvem krogu včlanile v Nato. Doslej se je zdelo, da je za Nemčijo tako rekoč samoumevno, da bo Slovenija v prvem krogu kandidatk. Med političnimi strankami v tem vprašanju ni bilo nobenih mnenjskih razlik. Ko je pred" dnevi nemški Bundestag razpravljal o državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, se je zunanji minister Klaus Kinkel (FDP) zavzel za članstvo Slovenije v NATU in rekel, da bi bila Madžarska brez Slovenije odrezana od območja zahodne obrambne zveze. Popolnoma nepričakovano se je članstvu Slovenije v Natu v razpravi uprl obrambni minister Volker Ruehe (CDU). Rekel je, da „otoški položaj Madžarske", če Slovenija ne bi bila sprejeta v Nato, sploh ni noben problem, kajti „vojaškega ogrožanja z Vzhoda vsaj za zdaj ni videti". Rue-heja nadalje spreletava srh ob misli, da bi ob vstopu Slovenije v Nato isto lahko zahtevala tudi Hrvaška. Nemški obrambni minister vsaj za zdaj ne želi, da bi katerakoli država, ki je nastala na ozemlju bivše Jugoslavije, postala članica Nata. Ne osmrtnica, temveč slavospev... in predlog za oddolžitev Zamrznitev plač Vlada je na seji 11. marca sprejela predlog zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač. Zakon'bo - če ga bo seveda državni zbor sprejel - prinesel zamrznitev plač za prek tisoč funkcionarjev (poslancev, predsednika vlade, ministrov, predsednika države, sodnikov...) do konca leta. Odločitev vlade, da državnemu zboru predlaga zamrznitev funkcionarskih plač, v javnosti zelo odmeva. Minister Rop je ob predstavitvi zakonskega predloga zatrdil, da je predlagani ukrep le prvi v vrsti varčevalnih ukrepov, ki naj bi jih v prihodnjih mesecih predlagala vlada. ,* Četudi zaradi zamrznitve plač kakšnih 1000 državnih funkcionarjev ni mogoče Pričakovati ravno proračunskega presežka, Pa bo moralni učinek tega ukrepa nedvomno velik. Večji in konkretnejši pa bodo po mnenju poznavalcev stranski učinki, se pravi uskladitev vseh drugih prejemkov, ki - so bili doslej vezani na povprečno plačo v gospodarstvu. To pa so dnevnice, letni regres, odpravnine, jubilejne nagrade. Majhne zadeve, kot se včasih zdi, ki pa dajo v seštevku velike vsote. Franc Zagožen, vodja poslanske skupine SLS, meni, da bodo poslanci SLS v primeru, če bo predlog vodil k širšemu konceptu varčevanja, glasovali za zakon. Vodja poslanske skupine SDS Ivo Hvalica je poudaril, da se pri plačah funkcionarjev pretirano poudarja plače poslancev, pozablja pa se, da v isti rang sodijo tudi plače ministrov, pa predsednika države, ustavhih sodnikov itd. Vodja poslanske skupine SKD Miroslav Mozetič poudarja, da bodo krščanski demokrati predlog podprli, čeprav kakšnih velikih finančnih učinkov verjetno ne bo imel oziroma gre bolj za moralni učinek. V ZLSD bodo zakon podprli, če se dosežejo ustrezni rezultati še kje drugje. Nisem ga poznal. Nikoli ga nisem videl kot igralca. Nikdar nisem gledal kakšne njegove uprizoritve. Nikdar pogovor z rojaki ni nanesel nanj. Ko pa sem bral, da je umrl, me je zadelo, kot da bi mi umrl dolgoleten znanec in prijatelj. Več kot enoletno prebiranje zapisnikov sej in občnih zborov „Zedinjene Slovenije", pa branje „Svobodne Slovenije", mi je približalo njegovo osebnost in delo. Nehote se mi je priljubil in mi vzbudil veliko spoštovanje do njega in njegovega dela. Govorim seveda d GOSPODU — tako, z velikimi, mastnimi črkami —- FRIDU BEZNIKU. To pa mi zastavlja zame narešljivo nalogo: Kako je mogoče samo s pisano in predvidoma suhoparno besedo predstaviti nekoga, ki je bil mojster—učitelj 'ŽiVe besede'? Ali ni samo tvegano, ampak naravnost drzno, ako bi ostale zgolj črne črke na belem papirju njegova govorica, njegovo izražanje v igranju vlog, njegove storitve v priredbah tolikerih odrskih prizorov? Toda Frido Beznik ni bil edini, čeprav je bil edinstven. Do neke mere velja napisano tudi za vse druge; režiserje, igralce, deklamatorje, recitatorje, plesalce, govornike... Zamisel o zgodovinskem zborniku „Zedinjene Slovenije" za njeno 50-letnico je važna in hvalevredna. Bog daj, da bi se čim prej in čim boljše uresničila. A tudi če bi delo napolnili s slikami, ki bi odražale negibne (statične) trenutke iz delovanja omenjenih, bi nikoli ne mogle pokazati vse razgibanosti celotnih del, v katerih je zaživelo mišljenje, čustvovanje, čutenje, spreminjanje obraza, oblikovanje kretenj, telesno gibanje... Nedvomno ima marsikdo v slovenski skupnosti zanimive slike, ki bi prišle v poštev za zbornik, — če bi jih seveda hotel dati za kratek čas na posodo. Prepričan pa sem tudi, da je marsikdo snemal na zvočni trak koncerte ali govore, da je kdo filmal ali snemal video razne predstave. Ali bi ne mogli zbrati vse to gradivo in ga uporabiti? Ne le za tiskan zbornik, ampak za sodobni CD-ROM. To se pravi, za zgoščenko, na kateri bi s pomočjo računalnika mogli podati kratke življenjepise vseh javnih delavcev, priznati govornike med vsaj delom kakega govora, prednašati vsaj odlomke odrskih prikazov, koncertov, plesnih skupin med izvajanjem, življenja po Domovih, spominskih proslav, Slovenskih dni, prireditev za argentinsko javnost itd. To ni tako nemogoče! Niti ne tako drago — če bi dobili nakaj „oglaševalcev" ali „sponzorjev". In če bi bila izdaja kolikor toliko številna — recimo 1000 izvodov—, Iji prodajna cena ne bila veliko višja od knjige. Ali se Vam ne zdi, da bi tak „Zbornik" bil vse drugačen, ker bi v govorjeni besedi in gibljivih slikah dajal možnost za podo-živetje pomembnih dogajanj v skupnosti? Vse drugačen za tiste, ki so del te zgodovine. Vse drugačen za tiste, ki bi želeli spoznati to in tako zgodovino. Resda to pomeni dosti več dela in bi seveda vzel več časa, kot je predviden za Zbornik. Zbornik — knjiga seveda mora iziti in to do časa. Zgoščenka bi zahtevala nekoliko dobre volje s strani tistih, ki imajo v svoji lasti (ali posesti) taka snemanja. In seveda sodelovanja slovenskih podjetnikov. Toda kateri slovenski podjetnik, ki želi imeti uspeh s svojimi oglasi, si ne bi želel, da bi med branjem -poslušanjem-^le-danjem take zgoščenke ne kazal venomer v kakem kotu .znak njegovega podjetja? Prepričan sem, da bi bil navsezadnje to najlepši spomenik vsem našim voditeljem, kulturnim delavcem in vsej skupnosti nasploh. Jože Rant afgtffifafrgg Metka mizerit d) Na seminarju slovenskega jezika Tudi letos je skupina učiteljic in en učitelj odpotovala v Slovenijo na seminar. V petek 17. januarja je bilo kaj živahno na Ezeizi. Mamice so se poslavljale od svojih malčkov in mož, dekleta od staršev in naš edini učitelj od žene in petih otrok. Končno, letalo se je dvignilo in odpeljali smo se. V Zurichu smo pristali v soboto 18. in po šestih urah čakanja odleteli proti Sloveniji, ^meli smo čudovito vreme, skozi okenca letala smo opazovali Alpe, ki so se zasnežene kopale v zimskem soncu. Čudovit pogled. Na Brnik smo prišli z nekoliko zamude. Kako osrečujoč občutek, prvič na slovenskih tleh ali zopet na slovenski zemlji, ki nas je pričakala zavita v belo snežno odelo- Tu so nas sprejeli državni sekretar prof. 4r. Peter Vencelj, državni poslanec lic. Marjan Schiffrer in gospa, predstavnica MS-nistrstva za šolstvo in šport, vodja protoko-a na Zunanjem ministrstvu gospod Alfonz Naberžnik. Dalje sta nas pričakovali tudi gospe Lea Deželak in Petra Nadižar, ki sta >li odslej naši spremljevalki na študijski ekskurziji po Sloveniji. Sprejela sta nas tudi Predsednik društva Slovenija v svetu Bo-^jan Kocmur in gospa Pavlinka. Prof. Neda esel Dolenc, voditeljica skupine, se je za- ' hvalila za prijazen sprejem. Počakali smo še učiteljice iz Avstralije, nato pa smo se odpeljali na Bled, kjer smo se nastanili v hotelu Kompas. DEŽELA KRANJSKA NIMA LEPS'GA KRAJA, KOT JE Z OKOL'ŠČ'NO TA PODOBA RAJA. Tja smo se pripeljali že skoraj ponoči. Skozi okno smo gledali na grad, ki je bil razsvetljen. Vse se nam je zdelo kot v pravljici. Drugi dan je bila nedelja. Šli smo k sv. maši v župno cerkev sv. Martina. Po maši nas je pozdravil župnik in nam razkazal znamenitosti cerkve. Vračali smo se po zasneženem hribčku in se učili hoditi po snegu. Drug drugemu smo se smejali. Ob štirih popoldne smo imeli uvodno spoznavno' srečanje, ki sta ga pripravili prof. Dragica Motik in prof. Irma Veljič. Navzoči so bili poleg udeležencev še: prof. dr. Peter Vencelj, ki je imel pozdravni govor, pater Silvo Šinkovec, psiholog Škofovih zavodov, Polona Knific za Združenje katoliških pedagogov. Ob srčkih, obešenih na veje in mostovih, ki so bili razstavljeni po tleh, smo se Pri seminarju predstavili in povedali svoja pričakovanja. V ponedeljek 20. januarja je bila uradna otvoritev seminarja. Prof. Dragica Motik nam je predstavila vsebino in načrt dela na seminarju, ki ga je pripravilo Minis trst-, vo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Študijske ekskurzije pa je pripravil Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po predstavitvi smo se ra- zdelili na dve skupini. Prvi skupini je Vladimir Donaj predstavil svoj učbenik „Dober dan, slovenščina". Zastavil si je naslednje cilje: Predstavitev učbenika, pridobivanje metodičnih izkušenj, načrtovanje učne strategije in izdelava metodičnih dejavnosti. Razložil nam je, kako je učbenik nastal, potrebo ter uporabo. Po skupinah smo potem izdelati načrt za učno uro slovenščine. Ob istem času je drugo skupino prof. špela Kajič Kmetič seznanjala z metodami poučevanja slovenščine kot drugega — tujega jezika. Predstavila nam je pouk na Celoletni in Poletni šoli, ki jo vodi Filozofska fakulteta. Pouk je za odrasle, razdeljen na tri stopnje: začetniki, nadaljevalci in iz-popolnjevalci. Predavanje je bilo zamišljeno kot pedagoška delavnica; delali smo razne vaje, odmerjen čas nam je kar prehitro minil. Po kosilu smo imeli predavanje (pedagoško delavnico) z naslovom: Peta pesem in glasba pri pouku slovenskega jezika in kulture v starostno in sporazumevalno heterogenih razredih v tujini. Snov je pripravila in vodila delavnico Bojana Mlinar, učiteljica petja na slovenskih tečajih v Nemčiji. Praktično nam je pokazala, kako s petjem spodbuja otroke k učenju slovenskega jezika. Gledali smo tudi video z hastopom njenih učencev. ■ Po večerji nam je prof. Dragica Motik dala naročilo za pisanje glasila, ki naj bi ga delali ves čas seminarja in naj bi bilo dokončano v ponedeljek 3. februarja. Skrbelo nas je, vendar smo soglasno sprejeli odlo- Nad. na 6. str. v Veleposlanik dr. Janez Žgajnar Peterle je ostal obiskal Mendozo predsednik SKD Na povabilo mendoške vlade sta na tradicionalni praznik vinske trgatve obiskala Mendozo in se udeležila tridnevnega slavja „Fiesta de la Vendimia" veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, dr. Janez Žgajnar in soproga Tatjana. Častna gosta sta prvič bila na obisku v Mendozi. Tudi naše slovensko občestvo prvič sprejme tako visok diplomatski obisk. Že od prvega dne bivanja v Mendozi sta bila v stiku s tukajšnjimi rojaki, kolikor jima je čas dopuščal. Mendoški Slovenci smo z veseljem in zanimanjem sledili obveznostim dr. Žgajnarja in ga tudi spremljali na predstavitvi mendoški vladi in drugih diplomatskih osebnosti. Kljub časovni stiski smo gostoma skušali pokazati čimveč naših lepot, zato smo ju povabili in spremljali na obisk po mestu Mendoze in okolici. Dr. Žgajnarja je presenetil nivo mendo-ških vinskih kleti in je omenil, kar je skupnega z njegovim agronomskim poklicem, da so naše vinarne med najboljšimi in naj-modernimi na svetu. Obiskal je tudi planine in si ogledal mogočnost naših hribov. V petek zvečer se je udeležil znane „Via Blanca" ob pričetku uradnega praznovanja „Vendimie]l. Posebni živžav je bil v soboto dopoldan na „Carrousellu", kjer je tudi slovenska skupnost iz Mendoze predstavila svoj voz in doprinesla svoje k tej slovesnosti. Ob prevozu je mladi slovenski par v narodnih nošah posebno pozdravil dr. Žgajnarja in ženo ter jih obdaril. V soboto zvečer sta se udeležila glavnega nastopa vinskega praznika v naravnem amfiteatru Frank Romero Day med hribi, kjer je nastopilo več sto igralcev in plesalcev z bogato scenografijo in razsvetljavo. Na koncu pa še fantastičen ognjemet. V nedeljo dopoldan je po kratkem obisku trga Republika Slovenija in po že dolgoletni slovenski božji poti El Callao obiskal slovenski Dom, kjer so ga že pričakovali rojaki. Deželni svet v Trstu bo od 16. marca dalje sprejemal tudi peticije v slovenščini. Tako je sklenilo predsedstvo skupščine na osnovi pozitivnega mnenja strokovnjaka za ustavno pravo, univ. prof. S. Bartoleja. Bartole je ugotovil, da predstavlja ljudska peticija izvajanje pravice svobodnega izražanja in da državljani, ki peticijo predlagajo, niso javni funkcionarji, ki morajo v Najprej je bila sv. maša. Nato je v dvorani sledil sprejem. Slovenski pevski zbor je zapel dobrodošlico in dve pesmi. Pozdravil je veleposlanika predsednik Društva Davorin Hirschegger. Tudi otroci slovenske šole so deklamirali in mu darovali šopek rož. Končno je dr. Žgajnar spregovoril in se najprej zahvalil predsedniku Društva Davorinu Hirscheggerju, podpredsednikoma inž. Jožetu Šmonu in Jerneju Bajdi, tajnici Anici Grintal, vsem odbonikom in spremljevalcem ter vsem navzočim za tako lep sprejem. Omenil je, da je bil res ganjen na Ca-rrousellu, ko so ga mladi obdarili s spominčkom. Opravičil se je, da po skoraj letu bivanja v Argentini, še ni obiskal Mendo- ze, a priznal je, da nima opravičila. Vzrok je v tem, da je njegova prva naloga bila vzpostavitev stikov z drugimi diplomacijami. Za naslednje obdobje pa je izrazil željo čimvečjega sodelovanja med Slovenci z veleposlaništvom. Opisal je sedanje razmere v Sloveniji in željo priključitve v Evropsko zvezo in NATO. Omenil je tudi, da so za osamosvojitev Slovenije vsi Slovenci vseh političnih strank prvič bili enotni, in da je tak način in odvijanje dogodkov bilo priznano kot „čudež". Končno je ponudil ustrežljivost njegove službe vsem rojakom in želel, da se spet snidemo, ter povabil vse, da bi ga kdaj obiskali. Vesel in hvaležen je bil mendoške vljudnosti in posebno omenil, da se je izredno dobro počutil med nami. Zaključili smo s kosilom, katerega je pripravila Zveza slovenskih mater in žena, navzoči so napolnili dvorano in še malo več. Med kosilom je predsednik Društva podaril gostoma značilen spomin: krožnik s slovenskim in mendoškim grbom. Ker si je želel malo več ogledati lepoto mendoških Andov, je dr. Žgajnar ostal še dva dni na obisku v naših planinah. skladu z zakonom obvezno uporabljati le italijanski jezik. Peticijo v slovenskem jeziku bo prevedel deželni tiskovni urad, nadaljnji postopek pa bo potekal samo v italijanščini. Zadevo je pred časom izzval Samo Pahor, ki mu je predsedstvo deželnega sveta zavrni- lo neko peticijo, ker je bila napisana samo v slovenščini. Odstopa predsednika SKD Lojzeta Peterleta in celotnega izvršilnega odbora stranke po neuspehu na zadnjih volitvah v torek, 11. marca pozno ponoči svet krščanske demokracije ni sprejel. O ponujenih odstopih so razpravljali in glasovali za zaprtimi vrati. Predsednik sveta krščanske demokracije Izidor Rejc je povedal, da je bil izid glasovanja o nezaupnici Peterletu in izvršilnemu odboru stranke 15 za, in 24 proti nezaupnici. V Peterletov prid so bili tudi štirje glasovi, ki so jih s pisnim pooblastilom Rejcu, da glasuje v njihovem imenu, prispevali odbori krščanske demokracije v tujini. Razplet kaže, da bo SKD še naprej vodil Lojze Peterle. Izvršilni odbor mora tudi v nekaj tednih pripraviti načrt za prenovo stranke. Na novembrskih volitvah je za krščansko demokracijo glasovalo 102.875 volivcev ali 9,6 % vseh, ki so volili. Pred štirimi leti so zbrali 127.424 glasov ali 14,51 ,% vseh. Zmanjšanje števila pomeni, da ima krščanska demokracija v parlamentu namesto 15 po novem 10 poslancev. Ker pa je po volitvah iz poslanske skupine izstopil še Ciril Pucko, jih v državnemu zboru dejansko zastopa le še 9 predstavnikov. Zadnja štiri leta so bili krščanski demokrati druga najmočnejša stranka v parlrmentu (zato tudi del vladne koalicije), zdaj pa si z Združeno listo delijo četrto in peto mesto in so v opoziciji. Pred dvema letoma so bili na lokalnih volitvah v proporcionalnem delu celo najuspešnejša med vsemi strankami. že od volitev pripravljajo analizo razlogov za volilni neuspeh, poiskati skušajo krivce in pripraviti prenovo stranke. Del stranke (Vida Čadonič Špelič, Igor Umek, Janko Deželak, Edvard Stanič) ocenjuje, da Ministrstvo za notranje zadeve je 13. marca objavilo, da so doslej odkrili v Sloveniji sedem primerov pranja denarja. Pranje denarja je sodobna oblika kriminala, ki se ga je oprijel tudi naziv duša organiziranega kriminala. V svetu menda operejo okoli 800 milijard ameriških dolarjev umazanega denarja na leto. Neko mariborsko podjetje, povezano s kovinsko industrijo, naj bi bilo francoskemu državljanu G.G., ki ima podjetje v Franciji, pomagalo pri pranju denarja. Švicarska banka je na nerezidenčni račun v neko mariborsko banko v začetku lanskega leta nakazala več kot približno 2 milijona dolarjev. G.G. je imel v Franciji težave, ker je del dohodka prikril davčnim organom. Denar od davkov je nakazal v neko švicarsko banko, ta pa ga je prenaka-zala v mariborsko banko. Ko so v Franciji ugotovili, da je denar nakazal v Švico, je zoper njega stekel postopek. G.G. je v Sloveniji pritegnil v posel sorodnika nizozemskega državljana, doma sicer iz Zimbabveja, da je v Mariboru odprl račun. Mariborsko podjetje je Francozov denar nakazalo svoji podružnici v Avstrijo, ta pa nazaj v Francijo.. Mariborsko podjetje je v Avstrijo izdalo fakture, na njih je bilo napisano, da mora podjetje v Avstriji nakazati Francozu določen znesek denarja; denarja pa je bilo po fakturi 30 odstotkov manj, kot so ga nakazali v resnici. V akcijo se je vključil Interpol nekaj evropskih držav. Ugotovili so, da se je denar pretakal so krivci za neuspeh tisti, ki jo vodijo (Lojze Peterle, Izidor Rejc, Hilda Tovšak) in bi se morala stranka bolj naslanjati na LDS, večinski del pa misli, da naj bi bila kriva liberalna frakcija (to je Stanič in drugi) in da je volilni neuspeh logična posledica sodelovanja v vladi zadnja leta. Eden od skrajnih receptov prenove stranke je, da bi se združili s Slovensko ljudsko stranko. O tem pa se govori že leta, vendar je vsaj v bližnji prihodnosti najbrž malo možnosti, ' da bi združitev tudi uresničili. SKD BODO IMELI NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH SVOJEGA-KANDIDATA Kot je povedala glavna tajnica stranke Hilda Tovšak naj bi bila stranka oblikovana kot sodobna konzervativna stranka, kateri naj bi volilci zaupali. Povedala je, da je predsednik stranke Lojze Peterle poslal vsem bivšim poslancem, ministrom in državnim sekretarjem stranke povabilo, da naj sodelujejo pri prenovi stranke in zato bodo tudi v ta namen ustanovili pri stranki klub. Tovšakova je tudi povedala, da bo na letošnjih predsedniških volitvah SKD sodelovala s svojim kandidatom, če se ne bo uspela sporazumeti s pomladnim desničarskim trojčkom o skupnem kandidatu. Dejala je tudi, da še vedno velja njihova ponudba iz Maribora, da so se pripravlje-' ni združiti s 'Slovensko ljudsko stranko, odkar pa je ta stranka v vladajoči koaliciji, pa se najvišji predstavniki obeh strank še niso srečali. Poudarila je tudi, da v stranki ni nobenih razhajanj, niti ni bila izražena potreba po sklicu izrednega kongresa stranke. čez več držav, trenutno pa je v Sloveniji, če se bo izkazalo, da je šlo res za pranje denarja, bo ostal v Sloveniji Podoben primer pranja denarja so slovenski kriminalisti odkrili na Primorskem. Julija lani je avstrijski državljan v neki banki na Obali odprl nerezidenčni račun. Nanj je v začetku avgusta prispelo 12 milijonov mark. Na banko je prišel človek, pokazal potni list države „Principality of Sealand" - ta sploh ne obstaja, temveč je le umetna ploščad v bližini angleške obale - v njem pa so bili njegovi resnični podatki (doma je iz Avstrije). Račun je odprl kot „zuna-nji minister principa ta", za to pa ga je pooblastil „minister ekonomije". Uslužbencem je dejal, da bi rad dvignil štiri milijone mark. Ker na banki niso imeli toliko gotovine, so mu rekli, naj se vrne kasneje. Takrat so mu lahko dali le pol milijona mark v gotovini, on pa je zahteval, naj 900 tisoč mark nakažejo v neko avstrijsko banko. Z ženo sta se odpravila proti italijanski meji, ker pa nista prijavila denarja in so ga mejni uslužbenci našli v avtomobilu, so ju kmalu razkrinkali. Vzeli so jima denar, ugotovili, da se lažno predstavljata, in ju po zaslišanju izpustili. Sele kasneje so kriminalisti ugotovili, da je bilo to najverjetneje pranje denarja. V obeh primerih je prišel denar, ki je izviral iz kriminalnih dejanj, iz tujine in ga je dobro organizirana mednarodna mreža hotela v slovenskih bankah oprati. Po Dnevniku, 17. marca Tončka Šmon Sprejemali bodo peticije v slovenščini Pranje umazanega denarja v Sloveniji NOVICE IZ SIOVENIJE XI* ŠKOFIJE - Že peto leto so priredili tekmovanje za najboljši slovenski mednarodni mejni prehod. Ocenjevanje so vodili Radio Koper, Radio Maribor in Turistična zveza Slovenije. Tablo "Najboljši v letu 1996" si je priboril prehod Škofije, skozi katerega potuje v povprečju 18 milijonov potnikov letno, kar predstavlja deset odstotkov vseh, ki prečkajo slovenske meje. Pri ocenjevanju upoštevajo tako videz in urejenost objektov (prehoda/carine, zelenih površin, sanitarnih prostorov, drugih trgovin na mejnem prehodu), kot tudi oseb, ki delajo na prehodu (policistov, carinikov, gostincev, trgovcev, itd). LJUBLJANA - Trenutno sestavlja Adria Airwaysovo letalsko floto sedem letal: dva propelerska dash 7 (kupljena leta 1984), ter dva reakcijska DC 9 (1969 in 1974) in trije A 320 (1989 in 1990). LJUBLJANA - Lanskega meseca septembra so odprli star italijanski bunker pri Zavratcu, kjer so bili spravljeni sodi z radioaktivnimi odpadki. Ti odpadki so prišli leta 1961 z Onkološkega inštituta, ko se je zgodila nesreča z radijevo ampulo. Meritve so pokazale na razne radioaktivne snovi, zaradi česar so odpadke prepakirali v 77 novih sodov, 20 pa jih je bilo še v dobrem stanju, zdaj pa bodo našli svoj prostor v prehodnem republiškem skladišču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) pri reaktorskem centru v Podgorici. LJUBLJANA - Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije sta žledolom in snego-lom v tej zimi povzročila škodo na 160 hektarov gozdov. Žled je naredil največ škode na tanjšem drevesju (do 20 cm premera), škodo pa je povzročil tudi močan veter, ki je lomil predvsem debelejše iglavce. Ocenitev škode se vrti okoli tristo tisoč tolarjev. MARIBOR - Za pretekli mesec je bil predviden zaključek obnovitvenih del na nekdanji mariborski sinagogi. Kljub dveletnim pripravam obnove ni bilo mogoče dokončati, ker niso prišle ne obljubljene doklade iz državne blagajne ne iz Izraela ali kakih judovskih centrov v ZDA. Zaradi tega je bil prestavljen na drugo polovico leta napovedani mednarodni simpozij o Zidih v srednji Evropi. (Meseca januarja je preteklo petsto let od židovskega izgona iz Maribora.) LJUBLJANA - Slovenski firmi Adria Airways in PerfTech sta razvili paket programov CASPIS za organiziranje in vodenje letalskih poletov. Z njim je možno na podlagi sorazmerno enostavne računalniške opreme pripraviti razporeditev letal, posadk in vsega potrebnega za vsakodnevne polete. Programe je izdelal slovenski programer, ki je pred tem več let delal tudi pri Adrii in dobro pozna razmere in potrebe letalske družbe. Ti programi so pripravljeni za Adrio, vendar so prilagodljivi tudi za druge lokalne letalske družbe: prodali so jih že vietnamski letalski družbi in ji nudijo tudi usposobitev osebja, ki bo upravljalo s programi Caspis. LJUBLJANA - Atletinja Brigita Bilač, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti osvojila srebrno medaljo, si je osvojila še eno odličje: bralke revije Jana so jo izbrale za Slovenko leta 1996. Izbranke prejšnjih let so bile: Mojca Drčar Murko, Vika Potočnik, Ljerka Bizilj, Tanja Starič, Vida Jeraj Hribar, Vida Žabot, Mila Kačič in dr. Metka Klevišar. LJUBLJANA - Slovenski statistični urad je pripravil pregled za leto 1995 deleža otrok, ki so rojeni izven zakonske zveze. Omenjenega leta je bilo 30 odstotkov rojenih otrok rojenih zunaj zakonske zveze, pet let prej 25%, leta 1980 13%, leta 1975 pa 8,5%. Okoli osem odstotkov otrok ne dobi očetovega priznanja. V primerjavi z letom 1^94 je po drugih evropskih državah delež otrok, rojenih izven zakonske zveze, tale: v Islandiji in skandinavskih državah med 45 in 60 odstotkov, v Franciji 35%, v Italiji 7,4%, v Avstriji 27%, na Češkem 15%, na Poljskem 9%, v Grčiji 3%. GORIŠNICA NA PTUJSKEM POLJU - V tej vasi stoji lesena cimprana samokrita panonska hiša, ki je po izročilu stara okoli tristo let. Dominikovo domačijo smatrajo za enega največjih etnografskih spomenikov v Evropi. Čeprav je zaščitena kot kulturni spomenik, mora domača občina poskrbeti za obnovo hiše. CELJE - Celjska Mohorjeva družba je pred dvema letoma dosegla z denacionalizacijskim postopkom vrnitev poslopja, kjer je imela do aprila 1941 moderno poslopje za tiskarno in upravne prostore. Zdaj bo Mohorjeva začela dela za preureditev prostorov: v teh prostorih bodo nastanili novo kulturno središče, kjer bo sedež družbe, njena knjigarna, galerija za sakralno umetnost, prostori Radia Celje in splošno-izo-braževalne knjižnice z 90.000 knjigami. Če bo finančno šlo vse po sreči, bo stavba dokončana v treh letih. DOBROVA PRI DRAVOGRADU - Danes je edino slovensko nahajališče dravita, ki je po kemični sestavi natrijev magnezijev aluminijev borosilikat s trdoto sedem, zapuščen. Pred 114 leti je na njem avstrijski geolog našel mineral, ki je bil drugačne barve. Takrat znani turmalin je bil lahko zelene, modre ali črne barve, ta je bil pa rjave in geolog ga je krstil kar po bližnji reki Dravi. Zato se vsi rjavi turmalini po svetu imenujejo draviti. Nahajališča so v Braziliji, južni Avstraliji, Pakistanu in na Cejlonu. Na Kitajskem pa so našli magnodravit, ker je rjavi mineral prekrit z modro barvo (zaradi večje količine mangana). Največja paličica dravita (dolga okoli deset centimetrov) je shranjena v muzeju mineralov v New Yorku. PORTOROŽ - Dva dvotrupca (katamarana) sta zdaj v slovenskih vodah. Poreč 1 je vozil turiste dve leti po turških vodah, Prince of Venice pa na progah severnega Jadrana. Zaradi privatizacijskih procesov bosta naprodaj, a je zelo verjetno, da bosta še naprej vozila turiste pod slovensko zastavo. TOLMIN - Tolminska ribiška družina s 350 člani je uspela pri zavarovanju soške postrvi. Z vztrajnim delom na raznih poljih (zgraditev valilnice in ribogojnice, načrtno zavarovanje voda v zgornjem Posočju) je dosegla, da soška postrv ni več ogrožena ribja vrsta. Lansko leto so iz ribogojnice poslali v Sočo sedem tisoč poldrugo leto starih genetsko najčistejših mladic. Za naslednjo nalogo so si izbrali na enak način utrditi prisotnost tudi ogroženega soškega lipana. LENDAVA - Zavod za kulturo madžarske narodnosti je izdal letopis slovenskih Madžarov za leto 1997. Letopis že več desetletij ureja programski direktor madžarskih narodnostnih RTV programov Sandor Szunyogh, ki je povabil k sodelovanju poleg pomurskih Madžarov še Madžare iz matične države, zamejstva in tujine, pa tudi slovenske avtorje. ZAGREB - Po zadnjem popisu prebivalstva so v Sloveniji prešteli 54.000 Hrvatov in ti si želijo, da bi bili s svojimi pravicami izenačeni s Slovenci na Hrvaškem, je ob obisku delegacije mariborskih Hrvatov pri zagrebškem kardinalu Franju Kuhariju izja.vila dr. Maja Vedrih. Slovenski Hrvati si želijo bogoslužje v maternem jeziku in da bi delovanje njihovih društev gmotno podprla slovenska država. Dr. Vedrihova je ob tem navedla, da v Zagrebu, na Reki in v Splitu delujejo slovenska društva, ki bodo letos iz hrvaškega proračuna prejela 120.000 nemških mark. SLOVENCI V ARGENTINI Bokalič in ga. Sandra Righi, krstil pa jo je Vinko Bokalič CM. Tomažu sta botra Ivan A. Smole in gdč. Irenka Selan, krstil pa jo je'delegat Jože Škerbec. Dne 8. marca je bila krščena v cerkvi del Nino Jesus v Lugano Valeria Aldana Ferreira, hčerka Daniela in Marije roj. Javoršek. Za botra sta bila Gustavo Lancella in Tinka Krištof. Čestitamo! Osebne novice Krsti: Vnedeljo, 16. marca, sta bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Mikaela Bokalič, hčerka Miha in ge. Alenke roj. Smole, in Tomaž Selan, sin Marka in ge. Angelike roj. Smole. Mikaeli sta botra Janez Slovenci iz Mendoze sodelovali pri prazniku „Vendimia" Pri svetovno znanem tridnevnem praznovanju mendoške trgatve „Fiesta de la Vendimia", smo Slovenci letos sodelovali pri „Carrousellu". Drugi dan slovesnosti se vsa Mendoza in turisti iz vsepovsod zberemo na pločnikih, kjer bo mimohod „Carrousella": to je po glavnih ulicah mesta se vozijo tipične kočije, narodne noše, predstavitve raznih skupnosti, vozov in vse, kar pripada tradiciji in kulturi. V tem sprevodu vsaka občina province Mendoze predstavi svoj voz, bogato okrašen z motivi, ki so povezani z največjim praznikom mendoškega dela: vinska trgatev. Temu se priključijo drugi vozovi, raz- ' ' ' .1 ne priseljenske skupine in tradicionalna društva. Slovenci iz Mendoze smo nastopili z majhnim vozom—zapravljivčkom, ki ga je peljal majhen konj—poni. Na zapravljivčku" so sedeli trije pari otrok in kočijaž v narodnih nošah. Slika je bila tako zanimiva in prisrčna, da je vzbudila pozornost vseh navzočih. Za voz in konjička se zahvaljujemo Pavletu Bajdi. Ko so Slovenci prišli pred gledališko ložo, se je za trenutek voz ustavil in mladi par je pozdravil veleposlanika Republike Slovenije v Argentini dr. Janeza Žgajnarja in soprogo ter vsakega poisebej obdaril s spominčki. Slovenski fant v narodni noši je tudi obdaril mendoškega guvernerja dr. Lafalla. Kot vsako leto, prvi voz „Carrousella" pelje zavetnico vinogradnikov in zavetnico kmetov. Njej se priporočamo za dobro letino in prosimo, naj blagoslavlja naše delo in našo drago zemljo. To je Marija pod podobo „Virgen de la Carrodi-Ila—Patrona de los Vine-dos". Slovenska mladina in otroci, ki so sodelovali pri slavnosti „Vendimie", so izredno lepo zastopali slovensko mendoško skupnost in s tem izkazali ljubezen in hvaležnost do tukajšnje domovine. T.Š. Prvi voz pelje priljubljeno podobo Marije „Virgen de la Carrodilla". Slovenski otroci in mladina v narodnih nošah. Na seminarju Nad. s 3. str. I ATA ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM Tel. 441-1264 /1265 Letalske karte, rezerva lotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N“ 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - TucumSn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogotž 3099, 2Q B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 dr. Cecilija Dimnik Leber, odvethica. Vsak dan od 15. do 19 - Av. Santa Fe 56, San Isidro - Tel.: 743-7966 ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319. Izdelovanje okvirjev za slike (olja, akvareli, fotografije). Tomislav Štrfiček - Tel.: 658-4160 FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon; 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Buenos Aires - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Reptlblica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure jn ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik iri Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Goi^e). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). OBVESTILA SOBOTA, 22. marca: Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri. NEDELJA, 23. marca: V Rožmanovem domu blagoslov butaric in oljk z mašo, nato skupno kosilo. V Carapachayu skupno družinsko kosilo. SREDA, 2. aprila: Začetni sestanek ZSMŽ ob 16.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 5. aprila: Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri. PETEK, 11. aprila: Seja Medorganizacijskega sveta. čitev, da bomo glasilo pripravili. Izbrali smo Danico Petkovšek za glavno urednico in odšli spat. Naslednji dan smo zamenjali skupine: druga je bila pri Vladimirju Donaju pri predstavitvi knjige, prva pa v pedagoški delavnici pri Špeli Kajič Kmetič. Popoldne nam je prof. Milena Ivšek predstavila učbenike, ki jih uporabljajo v Sloveniji pri pouku slovenskega jezika na vseh stopnjah osnovnih in srednjih šol. Povedala nam je tudi o novem učnem sistemu, po katerem naj bi se šolska obveznost dvignila na devet let osnovne šole. Otroci bodo začeli hoditi v šolo eno leto prej kot do sedaj, to je z izpolnjenim šestim letom. Pogledali smo učbenike in ugotovili, da bi morali imeti več časa, če bi hoteli ugotoviti, kaj bi prišlo v poštev za naše šole. LJUBLJANA —LJUBLJENA V sredo, 22. januarja se je program seminarja vršil v Ljubljani. Zjutraj smo se odpeljali z Bleda s „svojim" avtobusom. Najprej smo skupaj molili jutranjo molitev, nato pa zapeli Marijino pesem; tako smo vsak dan najprej posvetili Bogu. Ta dan smo hospitirali pri pouku slovenskega jezika v Celoletni šoli, ki je pod vodstvom Filozofske fakultete. Kraj: Pionirski dom, je pisalo na našem programu. Okrogla stavba, s prekrasnim notranjim stopniščem, me je očarala in kar uganila sem, da jo je načrtoval Plečnik. Voditeljica seminarja mi je potrdila, da je stavba res Plečnikovo delo, več pa ni vedela ali pa mi ni hotela povedati. Ko sem že v Buenos Airesu iskala po mali knjižici „Plečnikova Ljubljana", sem odkrila, da smo tisto jutro hospitirale v nekdanjem Baragovem semenišču, danes Akademski kolegij, Pionirski dom in Mladinsko gledališče. Univerza najema nekaj prostorov za šolo. Razdelili so nas v dve skupini. Prva skupina je bila navzoča pri pouku slovenščine za tujce in sicer za začetnike, druge, tretje in četrte stopnje. Druga skupina je šla samostojno spoznavat in odkrivat mesto. Nekatere vtise smo potem opisali v našem glasilu. Po uri in pol sta se skupini zamenjali. Po kosilu smo imeli analizo učnih ur in možnosti „prenosa" ali prireditev metod in vsebine poučevanja v naše šole v Argentini in Avstraliji. Ugotovili smo, da študentje zelo hitro napredujejo, da je učenje zelo natančno, da se že od prve stopnje pogovarjajo samo v slovenščini. Pozno popoldne so nas peljali v gledališče „Ane Monro" gledat predstavo brez naslova in brez vsebine. Zares nisem razumela, kaj so nam hoteli tam pokazati. Zvečer smo se vrnili na Bled in predstavili prof. Dragici Motik zanimive ugotovitve samostojnega raziskavanja Ljubljane Naslednji dan smo se zopet napotili v Ljubljano. Tokrat smo si ogledali šolski muzej, kjer nas je sprejel ravnatelj Andrej Vovko. Razkazal nam je muzej, podal kratko zgodovino slovenskega šolstva in nam podaril nekaj knjig o slovenski šoli. Potem smo obiskali Cankarjev dom. Organist doma, Saša Frelih je bil tako prijazen, da nas je popeljal preko vseh dvoran, nam zaigral na mogočne orgle nekaj del in nam dal knjižni dar. Poslovili smo se od slovenskega hrama in odšli na kosilo, Po kosilu je bila v hotelu Slon tiskovna konferenca. Naša predstavnika, prof. Neda Vesel Dolenc in Marjan J. Loboda sta poročala. o Slovenskem srednješolskem tečaju in o naših osnovnih šolah, mag. Aleksandra Čeferin pa o slovenskih šolah v Avstraliji. Na konferenci sta bila navzoča tudi državni sekretar prof. dr. Peter Vencelj in državna sekretarka Teja Valentič za Ministrstvo za šolstvo in šport. Po konferenci je bil sprejem. Prof. Neda Vesel Dolenc je pozdravila vse navzoče in se zahvalila za pozornost, s katero so nas sprejeli. Zvečer smo šli v gledališče v Malo Dramo SNG, kjer so predvajali Metuljev ples, sodobno družinsko tragedijo. Po predstavi smo imeli razgovor z avtorico Drago Potočnjak. Kasneje smo se vrnili na Bled. ZAVODI BELI KOT LABODI... V soboto smo obiskali Škofove zavode v Šentvidu in imeli srečanje na Škofijski gimnaziji. Pozdravil nas je direktor zavoda msgr. Borut Košir. Pater Silvo Šinkovec in profesor Tine Golež sta nam razkazala šolske prostore. Potem smo imeli predavanje: Motivacijski sistem. Predaval nam je pater Silvo Šinkovec. Po odmoru smo nadaljevali s predstavitvijo male brošure, bogate po vsebini: Etični kodeks Društva katoliških pedagagov. Pri kosilu so se nam pridruži- li ravnatelj gimnazije dr. Jože Mlakar in predstavniki Društva katoliških pedagagov. Po kosilu smo nadaljevali razgovor. Predstavila se nam je pisateljica, pesnica in vzgojiteljica Berta Golob. Prebrala nam je nekaj svojih pesmi in povedala zanimive dogodke iz svojega bogatega življenja katoliške vzgojiteljice. Prof. Marija Žabjek, predsednica Društva katoliških pedagagov, nam je na kratko povedala o nastanku in razvoju društva, njegovih ciljih in delovanju. Razdelili smo se po skupinah in se pogovarjali z učitelji o poučevanju slovenščine, glasbe, likovnega pouka in vrtca. S sveto mašo v zavodski kapeli smo zaključili lepo srečanje tega dne. Pri sveti daritvi smo se spomnili tudi slovenskih domobrancev, ki so od tu odhajali v smrt. Od dobrih gostiteljev smo se poslovili s posebnim občutkom sreče, ker zavod po tolikih letih spet izpolnjuje poslanstvo, katerega mu je namenil njegov veliki ustanovitelj nadškof Jeglič. Večer smo preživeli s pesnikom in dramskim igralcem Aleksijem Pregarcem. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion NQ 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. č Čeke na ime „Eslovenia Libre Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires Pripravil nam je literarni večer: govoril o pesnikih Primorske in nam predstavil pesniško zbirko „Primorska, moja duša in srce!". Naslednji dan je bil namenjen ogledu Škocjanskih jam. Ob 9. uri smo odšli z Bleda; v Ljubljani se nam je pridružil Boris Štajer, ki nas je spremljal na izletu. V Škocjanu nas je pričakoval prof. Matjaž Puc, saj so jame njegovo posebno zanimanje. Škocjanske jame je UNESCO proglasil za naravni spomenik. Res so zanimive in divje, krasne in strašne. Reka bobni v globini, visoko nad njo se dviga jama. Hodili smo po jami po ozkem mostiču, poslušali razlago profesorja Puca, se čudili in se bali. Ko smo prišli iz jame, se je prof. Puc poslovil, mi- pa smo odšli na kosilo. Postregli, so nam s telečjo obaro in ajdovimi žganci, ki so jih nekateri od nas jedli prvič. Nadaljevanje prihodnjič Urolog dr. Jože Rožanc ordinira na novem naslovu: Azcuenaga 1745 pl. baja, B Capital Federal Tel: 803-4431 SOCIALNE PODPORE SLOGA daje svojim članom sedem socialnih podpor za rojstvo, ob poroki, končani uradni srednji šoli (po $ 1000.-). Prav tako ob končani višji šoli za ekonomske ali druge gospodarske stroke. Podpora ob uradno priznani nesposobnosti za delo znaša $ 2000.-, prav tako ob smrti. Starostna podpora pripada članom, ki so izpolnili 75 let (nato vsakih pet let). Pravico do posmrtnine in invalidine ima samo član, ki si je pridobil Karto SLOGA pred izpolnjenim 65 letom. Za izplačilo podpor je potrebno, da se predloži uradno potrdilo v roku 6 mesecev. Vse informacije: 656-6565. Pri Slovenski kulturni akciji je izšel zbornik . Ladislav Lenček Oj vrli mož, ki ni FfL /j# živel za sebe 1: ‘r - V:, v % Članki o življenju in delu tega velikega javnega delavca Zbral in uredil: Lojze Rezelj Cena: $ 20,- Dobi se pri SKA in v Slovenski hiši SLOGA DA VEČ!