yizhaja ob 2. popTj Št 7. V LjnMjani, četrtek dne 30. novpnibra 1922.__ fpTsam. It. 50^]
NAPREDNA LJUBLJANA
GLASILO CENTRALNEGA VOLILNEGA ODBORA JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE
Ljuba Davidoviić
Poslevodeči podpredsednik demokratske stranke dr. Dmko Puc se je v posebnem pismu obrnil na predsednika stranke, poslanca in bivšega ministrskega predsednika g. Ljubomira M. Davidovića, da ga obvesti o zlorabi, ki jo uganjajo zajedničar]i z njegovim imenom.
Na to svoje pismo je prejel gospod dr. Puc sledeči odgovor:
Demokratski klub. Beograd, 24. novembra 1922.
Štev. 1133.
Spoštovani gospod doktor Dinko Puc
v Liubljani.
Velespoštovani! Z ozirom na Vaše pismo od 21. t. m. moram Vam takoj izjaviti, da nisem nikogar pooblastil, da v mojem ali z mojim imenom agitira pri ljubljanskih občinskih volitvah. To zlorabo moram kar najodločnejše obsoditi.
Z ozirom na pretečo opasnost volilne zmage komuni-stično-klerikalne koalicije in z oz.rom na važnost Ljubljane
poživljam kot predsednik Demokratske stranke vse prijatelje demokrate v Ljubljani, da ohranijo edinstvo in trdno disciplino naše stranke, da ostanemo tako dosledni enoglasnemu sklepu našega glavnega odbora in kluba poslancev z dne 12. oktobra 1922.
Sprejmite, gospod doktor, izraz mojega posebnega spoštovanja.
Ljubomir M. Davidović m. p.
Revija zajedničarske armade.
Manifestacijski shod demokratov, komunistov, klerikalcev, nevolilcev in zajedničarjev v Unionu.
Včeraj so «Zajedničar ji» razodeli Ljubljančanom svoje Potemkinove vasi. V «Unionu» so sklicali veliko «ma-nifestacijsko» zborovanje. Vabili so nanj z neštetimi lepaki, .s pismi, z veliko časopisno reklamo ter agitacijo od moža do moža. Udeležba za zajed-ničarje je bila obvezna in res prišli so s prav redkimi izjemami prav vsi. Za vsak plakat je prišel en somišljenik, veliko volilcev, šopek žensk in precej številna obrtna mladina, ki je po večini vršila službo rediteljev. Vseh «Zajedničarjev» se je zbralo 700 do BOO, od teh kakih 500 NSS in 200 do 300 Narodovcev, poleg njih pa več kot še enkrat toliko pristašev drugih strank, ki so z veliko radovednostjo čakali na razodetja zlasti g. dr. Trillerja in Jelačina. Shod je bil v tehniškem pogledu izvrstno organiziran. Zajedničarski ge-
nerali so v zborovalni dvorani postavili pri izhodih in povsod po dvorani energične vunbacitelje, ki so imeli veliko opravka, ker so morali intervenirati v najmanj 20 slučajih. Kakih 70 klakerjev je skrbelo za navdušenje ter priznavanje, obenem pa držalo v šahu zabavo, ki se je nasproti odru, kjer se je vršil resnejši del shoda, vršila proti koncu dvorane. V sredi dvorane je stal pasivni del udeležencev.
Shodu je predsedoval g. dr. Hacin, govorili pa so dr. Ravnihar, dr. Triller, Jelačin, Tavčar, Deržič in drugi. Poslušalci, ki so pričakovali senzacij, pa niso prišli na svoj račun. Govorniki so mlatili le staro slamo iz «Narodovih» in «Jugoslavijinih» vislic. Za g. Juvanom se je začela v zadnjih delih dvorane že prosta zabava... Shod se''je končal ob 23. uri po dolgem in kon-
Nerazdeljeno Slovenijo obeta, pa za razdeljeno Slovenijo dela dr. Ravnihar. Politika treh narodov razdeli Slovenijo med Italijane, Nemce in Madžare.
fuznem govoru g. Deržiča in vsled bega poslušalcev kakor laž kratkorepnih besedili g. Brandnerja. Okoli 21. ure, ko so drugi gostje odšli, so Zajedničar-ji šele opazili, da šteje njihova manifestacija le še kakih 600 mož. Na zborovanju je padlo prav veliko medklicev, med katerimi je bil eden najznačilnejših, ko je nastopil g. Jelačin in se mu je zaklicalo: «Proletarec!» — Pristaši raznih strank so bili s zajed-ničarsko revijo očividno prav zadovoljni, ker so se vsi vračali z «manifesta-
cije» v prav dobrem razpoloženju — potem ko so se na lastne oči prepričali, kako izglodajo zajedničarske Potemkinove vasi. Zadovoljni so bili bržčas tudi zajedničarji, kajti opazili smo, da so vsi njihovi generali imeli s seboj znana zelena očala, ki pri «Narodu in «Jugoslaviji» kažejo do 3. decembra stalno relacijo 1:6.
Včerajšnja zabava manifesta,n,tov na račun zajedničarjev se nadaljuje v nedeljo zvečer po volitvah.
Zloraba Sokolstva v zajedničarske namene.
Starešinstvo Sokolskega Saveza je z ozirom na zlorabljanje Sokolstva po g. Jelačinu in «Slov. Narodu» izdalo poziv v slovanski javnosti, naj se nikar ne vlači Sokolstva v politiko'. Starosta starešinstva je dr. Ravnihar. Na sinočnem. «manifestacijskem« shodu «Zajednice» pa sta si dovolila gg. dr. Triller in posl. Brandner, da sta pri isti mizi, pri kateri je istočasno sedel starosta «Saveza», zopet povlekla Sokola v volilno agitacijo. Dokazala sta, s tem, da nista Sokola, četudi formalno nosita sokolski kroj; dokazala, sta, da njima ni sokolski poziv prav nič svetega, kakor tudi Sokolstvo ne, ker sicer bi ga ne mogla zlorabljati na tako neže-niran način v politične svrhe.
Leta 1908. je «Slov. Narod» uporabil sokolsko organizacijo proti Rav-
niharju, nakar je dr. Ravnihar kot sokolski starosta odletel; sedaj pa hoče brezvestna Narodovska gospoda Ravniharju pomagati do mandata s pomočjo — Sokolstva. Gospodje vedo, da se igrajo z ognjem. Nič ni lažje kakor zanesti bakljo razdora v sokolske vrste, kjer danes delujejo pristaši vseh naprednih in nacionalnih smeri. Usode-polno bi to bilo za našo najvažnejšo organizacijo. Tem bolj ostudno pa je z «Zajednico» gnati Sokola v politično smer, ki je nasprotna temeljnim principom Sokolstva. Poživljamo Savez, la napravi red. Mi smo Sokolstvo pustili pri miru, zavedajoč se svoje sokolske dolžnosti; ne moremo pa mirno gledati, če Sokola zlorabljajo proti demokratom baš tisti, ki imajo zato najmanj pravice. Roke proč od Sokolstva!
Obrtniki! Zapomnite si zajedničar je, ki hujskajo proti dr. Žerjavu zaradi osemurnega delavnika.
Hujskanje delavcev In agitacija proti obrtnikom.
«Jugoslavija» in «Slov. Narod» prinašata z debelimi črkami senzacionalno vest, da je minister dr. Žerjav odpravil osemurni delavnik. Za glasilo «Jadranske banke» «Jugoslavijo» in za manšesteriske liberalce okoli «Naroda» je ta vest prav značilna, ker očividno nima drugega namena kot hujskati delavce in jih gnati v boj proti trgovcem in obrtnikom. Laž pa ima kratke noge. Dejstvo je, da je minister dr. Žerjav le izdelal izvršilno naredbo k zakonu o zaščiti delavstva. Po tem zakonu je določen osemurnik za vso večjo industrijo in za rudnike. Za srednjo obrt in rokodelstvo pa prepušča zakon ministru za socialno politiko, da v sporazumu z drugimi kompetentnimi faktorji določa, za katere kategorije delavstva naj velja 8-, 9- ali lOumi
delavnik. Z ozirom na to je izdelan načrt, da bo za ono kategorijo obrtnih delavcev, ki imajo težko delo, veljal tudi osiemurnik, za srednjetežko delo deveturnik, za malo obrt s pretrganim delom pa največ deseturni delavnik. S to razdelitvijo je zadovoljno vse delavno ljudstvo, ker mu je čas za delo določen tako, da ne bo pešal njegov organizem, imel bo pa vsakdo priliko več zaslužiti. Z novo regulacijo pa je tudi v veliki meri ustreženo malim in srednjim obrtnikom, ki so bili zaradi osemurnega delavnika že v svoji eksistenci ogroženi.
Obrtniki! Zapomnite si hujskanje, ki ga uprizarjata lista zajedničarjev proti Vam zaradi osemurnega delavnika. V nedeljo vsi na volišče za dr. Žerjava in demokratsko stranko!
Magistralnim
Ljubljansko mestno uradništvo je bilo vedno na glasu, da: je narodno-napredno zavedno. Četudi so bili «Narodovci» kot dolgoletni gospodarji na magistratu prav slabi krušni očetje, vendar je mestni uslužbenec vedno kazal nenavadno veliko napredne strankarske zavesti. Klerikal-no-narodnosocialno-socialistična koalicija je začela po personalnem referentu g. Ivanu Tavčarju (NSS) mest-
uslužbencem!
ne uslužbence terorizirati. Prvo besedo na magistratu so dobili gospodje Juvan, Kozinc in tov. Marsikomu, ki ima . sicer visoko in močno postavo, se je za časa te koalicije začelo upogibati hrbtišče. Sedaj pred volitvami pa NSS, ojačena z «Narodovci», nadaljuje svoje teroristične metode in marsikdo, ki je kratkoviden in ne vidi, da «zajednica» nikdar več ne bo na magistratu gospodova-
Značajni možje, ki so zadnjič volili demokratsko stranko, bodo tudi v nedeljo vrgli kroglico Ta>*»Tgo
la, podlega njihovim praktikam. Ne pomaga ji nobeno mazilo in tudi prav nič ji ne bo zaleglo, če kak višji gospod še tako izprašuje po uradih, kaj bo kdo volil. Nikogar se ne bojte! Od nikogar se ne dajte strahovati! Slava «Zajednice» traja samo še do nedelje, in potem bodo višji gospodje na magistratu zopet prvi, ki bodo plezali po hrbtih demokratov. Pa ne
bo nič! Gospodom zajedničarskim agitatorjem, ki zlorabljajo svoj položaj, da pritiskajo na magistratne uslužbence, so dnevi in ure že šteti. Magistralni uslužbenci, ostanite svoji stranki zvesti, volite v nedeljo listo dr. Vidmarja in spustite kroglico v prvo volilno skrinjico. S tem boste obvarovali mesto in sebe črnordeče-ga terorizma!
Zelen! kader je družba dezerterjev, frakarjev, verižnlkov, vojnih oderuhov in njih hlapcev.
Demokrati! Kdor ostane doma, je izdajalec napredne Ljubljane!
Agitatorji ^Jadranske banke“.
Dva višja uradnika «Jadranske banke», gg. dr. Roman Ravnihar in Debeljak, sta zadnji čas hodila okoli klientov «Jadranske banke» z zvezkom v roki ter pobirala podpise, da bodo šli volit «Zajednico». Priče so na razpolago in se bo stvar pred sodnijo končala. Poslednje dneve pa je po naročilu istega dr. Ravniharja ražnja! sluga «Jadranske banke» po njenih poslovnih prostorih polo, ki jo je dajal uradnikom s pozivom, da mora vsak vpisati, kaj bo volil. Vse to spada v kapitel volilne svobode in dokazuje, da zajedničarjem ni prav nobena stvar več nemoralna in nedostojna. Podpisi, ki so jih ljudje dali pod pritiskom zajedničarskim agitatorjem, so seveda neveljavni! Nikomur se ni treba zajedničarskega terorizma bati, kajti 3. decembra ja za-jedničarske enodnevnice konec. Potem bodo zajedničarski generali potrebovali ves čas samo zato, d” si bodo hladili batine. Gosp. Knez, ki je podpredsednik «Jadranske banke»,bi lahko v interesu zavoda, ki nima menda nobene potrebe več, da se meša v politiko, prepovedal tako nedopustno volilno agitacijo.
Invalidi!
Dne 19. novembra t. 1. se je vršil pod predsedstvom duševnega invalida Kozinca v gostilni pri «Mraku» shod invalidov blokašev. Shod je bil posvečen žigosaniu centralnega odbora, ki je dosegel po večletni borbi sporazum vseh invalidskih organizacij v naši državi za združitev v enotno falango. Poleg tega se je zbegani g. Mežnarič spravil na invalida demokrata Roša, katerega bi rad osmešil. Te klobasarije na invalida Roša kot zavednega Jugoslovana so pa povrhu še izliv grde nehvaležnosti. Da so razni invalidi dobili službe in trafike. je nemala zasluga invalida Roša, čegar požrtvovalnost so brezobzirno zlorabljali. Sram naj jih bo! Kdor ni za udruženje invalidskih organizacij Srbov, Hrvatov in Slovencev, ta je proti naši državi. Dolžnost vsakega invalida in zavednega Jugoslovana jo da no '"da takim demagogom na limanice!
Več vojnih Invalidov.
Kupčija in zajedničarska politika.
V naši majhni domovini, kjer imajo duševno majhni ljudje največio bose-do in največji vpliv na preprosti narod, se zgodi lahko tudi to, da si pridobe veletrgovci kot gosp. Jelačin, Knez itd. vpliv na politiko potom svojih kreatur. Zajedničarska veletrgovina, ki je v najtesnejših stikih z bankami, hranilnimi, posojilnicami, ki se tudi same ali posredno pečajo z izvozno trgovino, je sigurno najbolj interesirana na tem, na kak način se vodi državna gospodarska politika, ki se izraža zlasti danes v carinski in davčni politiki.
Samoposebi umevno je, da omenjeni veletrgovci nimajo drugega ideala kot pridobivanje bogastva. Največji njihov sovražnik je oni, ki jim hoče omejiti to pridobivanje. Zato so gospodje Jelačin, Knez in prijatelji z vso silo osovražili demokratsko stranko, to je tisto stranko, ki je glavna nositeljica ideje, da morajo vsi stanovi v državi ne enaka, temveč enakomerna bremena nositLVsa-
ko davčno ali carinsko akcijo pozdravljajo ti ljudje in njihove kreature z vpitjem in protiakcijami.
Le poglejmo sedajno protidraginj-sko akcijo in zboljšanje naše valute. Vsled zboljšanja dinarja so se že slišali glasovi: ta zajedničar je toliko milijonov izgubil, oni je zopet v kon-kurzu, pa je napela ta gospoda vse moči in dvignila je zopet cene moke, izrabljajoč neugodni prometni položaj v državi. Ljudje so seveda takoj nervozni, to pa pride prav tem politikom lastnih žepov, samo da napravijo nerazpoloženje med narodom proti vladni politiki, ki hoče dosledno izvesti sanaciio valute. V vsem časopisju, ki stoji d^nes pod vplivom za-jedničarjev, se razširjata danes skepsa in nezaupanje v vladno finančno politiko.
Jelačinove in Knezove politične kreature, ki so začele oduren boi klevetanja proti politikom demokt-’' stranke, so seveda čez vse vesele, da so si pridobile na svojo stran malo strančico narodnih socialistov. Ta stranka danes liže pete Knezu in Jelačinu ter velekapitalistom ljubljanskim. Kako je do tega prišlo, o tem molči danes) zgodovina, gospodje Knez, Jelačin ter njihove prijateljske kreature bodo že vedeli, koliko jih najnovejša žlahta stane. Na eni strani dviga veletrgovina cene moki nam in tudi narodnim socialistom, na drugi strani drve ti zadnji za veletrgovci: za svojimi pijavkami. Tragično je za NSS stranko, da je tako globoko padla, samo zaradi osp^ne ambicije in materijalne koristi nekaterih voditehev se mora stranka vezati z velekap’^ii'tičnimi pijavkami in stopicati v eni ra'di za samopaš-nimi kreaturami zajedničarskega du-h" Poštenla1'5 ki ste še danes v NSS, za^elianei. izpreglejte!
Dnevni pregled.
Sestanek zaupnikov JDS se je vršil sinoči pri Celarcu v Šiški. Udeležilo se ga je 58 demokratov in 8 komunistov. Govorili so Bajželj, dr. Brnčič in Cimerman, za komuniste se je oglasil Bizovičar, ki pa je doživel običajni pogorelo in zlasti ni vedel odgovora na vprašanje, zakaj podpirajo komunisti črnuhe. Po shodu je prišlo k Celarcu še nekaj klerikalcev in zajedničarjev, ki so se med seboj skregali, kdo bo zmagal. Bil je prizor za bogove!
Zajedničarski sestanek nižjih državnih nameščencev na magistratu. Navzočih je bilo 34 oseb. Uvodoma se je opravičeval g. Zorko zaradi svojega podpisa na zahvali g. ministru dr. Žerjavu. Izjavil je, da svojega podpisa ne more javno preklicati, ker bi s tem oviral delo za izboljšanje socialnega položaja državnih nameščencev. To njegovo izjavo in izvijanje so vzeli prisotni z značilnim molkom na znanje. — Nato je g. Deržič slikal današnji režim kot institucijo za zatiranje državnega uradništva. Izjavil je, da to, kar dela in je dosegel profesor Reisner, sploh ni nič, vse je dosegla slavna opozicija s svojim neumornim delom pri oštarijskem zabavljanju in prejemanju poslanskih dnevnic. Govoril je proti maksimiranju in o konzumnih zadrugah za državne nameščence, o katerih je izjavil, da so samo humbug. Nazadnje je grozil, da bodo ostanki njegove slave z občinskimi volitvami dokazali, da so za program zagrebškega kongresa; vlada bo padla in vse bo boljše. Previdno pa je zamolčal, kako se obnaša današnja opozicija v parlamentu pri socialnem delu, ki ga sedaj vrši vlada, in kako bo nasitil in oblekel državne nameščence z državnopravnimi izjavami, katere vedno prežvekuje. — Za izvajanji tega preroka in sijajnega
borca je govoril Janko Tavčar. Tudi on je le premleval znane svoje puhlice. Opravičeval je skupno delo s frakar-skim zelenim kadrom s stališča državne politike, omilil pa to trditev z obljubo, da ljubljanska frakarija ne bo imela nobene besede pri komunalnem delu za Ljubljano. Komandirala da bo le NSS! Dokazoval je, da je narodnosocialno komunalni program tako socialen, da so ga lahko z mirno vestjo podpisali tudi gospodje Knez, Jelačin et consortes. S tem je končal sestanek. — Gospodje dan na dan dokazujejo in govoričijo, da jim ne gre za gospodarski in socialni dobrobit Ljubljane, ampak za to, da dokažejo svoje državniške zmožnosti. Gospodje zajedničarji so, kakor izgleda, res tako naivni, da hočejo preko ljubljanskih občinskih volitev naravnost na ministrske stolčke. Deržič za železnice, Knez za prehrano, Jelačin pa za socialno politiko!
«Kako so zapravili Ljubljano?» Gosp. R. Pustoslemšek je govor, s katerim je doslej moril le žrtve zajedničarskih sestankov, sedaj po neprevidnosti tudi natisnil. Nas Rastove podobe iz sanj toliko ne zanimajo, to pa treba dostaviti, daRa-sto lepo zamolči dan, kdaj se je vršila ona seja načelstva, o kateri mož obširno toda netočno govori, in kdaj so se vršila pogajanja z NSS. Rasto je morda bil informiran, da je NSS. pristala na skupno delo z mladimi demokrati pod pogojem, da ti zapuste reakcionarne starine. Nam je bila zvestoba nad vse, zato smo ta predlog odklonili in raje počakali, da izdajo Rastovi starini nas, enesesarji pa sebe, in da se obojni združijo proti nam — brezuspešno. — Druga pristno Rasto-va naivnost je trditev, da je «bomba proti Pesku» (namreč proti njegovemu Kreditnemu zavodu) škodovala demokratom — takrat je NSS bila na vrhuncu in zato sama ni hotela slišati pametne besede. Ali misli Rasto, da se je danes NSS zato zvezala i njim, ker se čuti močno? — Nazadnje pa, če je objava tiste «bombe» bila tako usodepolna, ali Rasto morda ve, da je tisto «bombo» prinesel v objavo g. Ravnihar in se z njo strinjal? — G. Rasto naj le govori še dalje iz sanj, v loteriji zadel pa ne bo!
Jeza «Slovenskega Naroda» je že smešna. Iznašel je, da pišemo mi nedostojno. Mi se s «Slovenskim Narodom» ne bomo prepirali, samo to mu povemo, da ga je mnogo1 starejših Ljubljančanov odpovedalo, kar ne odobravajo prostaške pisave tega lista. UradništVo vidi, kako cinično poizkuša ta list izrabljati njegovo bedo za. svoj profit. Obrtniki in trgovci vidijo, kako bi jih s pomočjo «Slovenskega Naroda» rada Knez in Jelačin dobila čisto pod svojo komando. To vse je ljudem jasno — koliko pa smejo dati na obljube o barjanski cukrar-ni, o novi kanalizaciji itd. — to ve vsa Ljubljana. Dr. Triller je že tudi javno priznal pogreške sedanjih zajedničarjev. «Slovenski Narod» naj se zato le pomiri, ivisa njegova moralnost in dostojnost je narejena kakor takrat, ko je Kamenaro-vič plačal «Narodu» težke denarje za svoja «Poslana».
«Koga bodo volili zdravniki?» Tako vprašuje «Slovenski Narod». Ker demokratska stranka je vsekakor kriva, da je zdravstveni svet bil razpuščen, da so naši zdravniki morali doživeti strmoglavljenje dr. Kraigherja in da si morajo pustiti dopustiti «sedanje gospodstvo v zdravstvenem odseku». Preotročje so pač te trditve, da bi bile vredne razpravljanja. Naši zavedni zdravniki vedo prav dobro, da so Ivsa tri predmetna vprašanja le posledica razvoja čisto internih zadev zdravstvenega odseka in zdravstvenega sveta. Demokratska stranka z vsemi temi odnošaji ni v prav ni-kaki zvezi. Znane so nam pa izjave naših odličnih zdravnikov v tem pogledu, da dr. Krajgher ni bil na mestu, dalje da se je dr. Krajgher sam napravil nemogočim, in sicer potem, ko se je prav nemožato odtegnil reviziji ministerialne komisije, češ, da je bolan. Kakšna j» bila ta njegova bolezen, pa vemo prav dobro tako mi kot «Slovenski Narod». Čisto naravno je, da je moral izvajati konsekvence in je prosil za upokojitev. «In sedanje gospodarstvo • v zdravstve-
nem odseku!» Prav nič nam ni blizu sedanji zdravstveni šef dr. Katičič in če naj že o. tem govorimo, zveze tega gospoda so pri odličnikih «Zajednice» in organ zdravstvenega odseka je «Slovenski Narod». Čujemo, da dr. Katičič rigorozno uvaja reformo naše zdravstvene uprave. Ako je pri tem prekorači granice, potem ima «Slovenski Narod» dolžnost, da to pove. Nesramno in prav za-jedničarsko pa je napadati demokrate in in naivno otročje je pričakovati, da se bodo na ta lim vsedli — inteligentni zdravniki.
Barje. Včerajšnji «Slovenski Narod» zopet prav nesramno laže o g. dr. Pucu. Očita mu, da je na nedeljskem shodu pri nas na Barju demagoško govoril o bankah, njih ravnateljih in uslužbencih. Darjani vemo, da nam je gospod doktor o tej stvari povedal čisto resnico, sicer so pa banke, same naj večja demagogija v narodu. Demagogijo v govoru dr. Puca pa so mogli slišati le tisti gospodje zajedničarji, ki so se pripeljali na naš shod vinsko ginjeni in spili še potem pri Mokarju reci in piši šestnajst litrov vina. S takimi številkami smo si radi demagogije pač na jasnem. «Slovenec» pa postaja humorističen list, ali pa se mu sanja, kajti pisal je včeraj, da na Barju ni mladinov in ne starinov, temveč sami «krščanski zvezarji».
Naši godbeniki. Dobili smo pojasnilo, katero radi priobčujemo: «Z ozirom na članek v Vašem cenjenem listu z dne 24. t. m. Vas prosimo, da priobčite naslednje pojasnilo: Zveza godbenikov za Slovenijo je strogo strokovna in kulturna organizacija ter se kot taka po svojih pravilih ne sme pečati s politiko. Da bi odbor Zveze, ali kateri izmed članov agitiral proti katerikoli volilni listi, ne odgovarja resnici. Kakor je bilo že opetovano omenjeno, je namen Zveze vpeljati redne abonement sinfonične koncerte (njen II. koncert se vrši dne 8. januarja 1923. z modernim češkim in francoskim programom), da pa ji bo ta namen omogočen, je jasno, da potrebuje tako državne, kakor tudi mestne podpore. Veliki davki in drugi režijski stroški dandanes skoro onemogočajo koncertne prireditve. Razveselilo nas je dejstvo, da se je pojavilo živo zanimanje za Zvezo v Vaši stranki in hvaležni Vam bomo, ako nam ostanete še nadalje naklonjeni.» — Ta izjava samo potrjuje našo vest, v kateri smo rekli, da ne verujemo, da bi Zveza delala proti lastnim interesom in proti stranki, ki se edina dejanski briga za vsa naša napredna kulturna podjetja in institucije. Ako tudi Zveza kot strogo umetniško podjetje ni politična, pa je samo ob sebi umljivo, da morajo njeni člani kot državljani storiti svojo volilno dolžnost. Kakor za nas vse, velja tudi zanje: Zvestoba za zvestobo! Mi sodimo vse in vsakogar le po njegovih delih in njegovem vedenju. Da je Zveza godbenikov za Slovenijo tudi jugoslovanska in demokratična, se torej itak pokaže v kratkem.
Volilna skrinjica
Divji zakon klerikalcev in komunistov, ki mu domači politični anali odmerjajo lepo mesto, pride — kakor namiguje knezoškofijski ordinarijat — tudi v prenovljeno izdajo škofove «Rdeče brošure».
Iz govora zajedničarskega kandidata Zelenlslava: «Ljubljansko mesto ima to nesrečno lego, da je vedno v blatu in megli. Zgrajeno bi namreč moralo biti v prosti naravi.
NSS. je Steinaehova formula za «Narodove» starine.
Večina komunistov je sklenila, da se ne pokori izdajstvu svojega strankinega vodstva, da torej ne podpre svojih morilcev, ampak da se vzdrži volitev.
Napredni akademiki in dijaki volilen Udeležite se polnoštevilno današnjega sestanka, ki se vrši ob 6. uri zvečer v tajništvu Jugosl. demokratske stranke (Narodni dom, I. nad.). Nastopi več govornikov, ki bodo pojasnili politični položaj z ozirom na ljubljanske volitve.
Napredni Ljubljančani! Vaša skrinjica je p r v al