Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 16.	Cena edne številke na 2 strani 25 par. (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	16. april 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kara doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Nega več smrti.
Mati, najmilejša i najčistejša, od štere bolše matizemlja ne more nositi, je v smrt dala svojga sina, Večni Žitek- Gda je te svoj zemelski Žitek za nas aldüvao na križi, je zdret z gobca smrti žalec naše smrti Ne vmorjena, samo zaspimo, ki v Gospoda Kristuša verjemo i ga nasled!!-jeifio. Po velikom petli je prijo Vüzem i bo se do konca sveta to ponávlalo, gda Vstanemo vsi— Kristušovi sovražniki na vstanenje trpljenja :— njegovi prijatelje na vstanenje blaženoga življenja. Prvih življenje se imenüje smrt vu svetom pismi, ar de njihovo trpljenje stalna smrtna borba, a vmreti H nikdar ne do mogli — k Kristuši, Večnomi Žitki priti ne morejo nikdar.
Kristuš je vstano i več ne more mreti. Ne. V Ameriko smo negda] milijonare pošilali. Zdaj ona drži gor nájveč miši jo n-skilt postojank i pošilja na Češko misijonare, da glasijo Kristuša- Kristuš v Svojih návukaj nè more vmreti.'Francuzka je pregnala vse redovnike 1 redovnice, t velikoj, revoluciji je zbrisala ešče dneve ne samo svetke,"na oltar je postavila edno živo vlačijo mesto svetnikov, z Kristušovim namestnikom je pretrgala vse vezi — i dnes? Ponizno je , ponovila raztrgane vezi i y prsi .se pijP ‘ za šytijo,: ptejštijöbevèttiosl:. Kristuš v svojem žitki tüdi ne more vmreti. Naša liberalna stranka ga šče zdaj v šoli vmoriti, šolski zakon so vöpostavili liberalni vučitelje i Profesorje, šteri dühovnik! Kristušovomi namestniki prepove v šolo hoditi i deco na vero včiti. Inda so gučali: „Ka se meša pop v politiko*, naj glase ljüdstva dobijo. Zdaj gda so je dobili, — dale ido i kovejo zakon, da pop ne sme v Šolo. V® pa to jeli ne politika, katekizmuš včiti ? Zakaj pa to ščejo zabraniti ? Sovražijo Kristuša.i vse ka knjemi vodi ljüdstvo, najbole zato dühovnika. To Ščejo zdaj naši liberalci z Pribičevičom na čeli dosegnoti. I mi odgovorimo z smehom na vüstah i trdnovverov v moč Kristušovo vu srci: Kristuš ne vmerje, tüdi v šoli ne vmerje v nedužno]' deci. Ne. Le* skovajte te zakon v Belgradi, le zapelajte par nesrečnikov, ka na vas dajo glase, vaša zmaga je bitka, Kristuš je te stano, gda so ga vmorili. Ravno smrt, grob so njemi dali v roke allelujsko zastavo.
V stanemo. Zmagamo, ar Potrdilo svoje zmage. v srci nosimo \ t to je zmaga, štera premaga svet, vera naša (I. Jan. V. 4.) V toj veri idemo v nadaljni boj proti vsemi, ka sovraži Kristuša. Naša politika je zidana na to vero. Ne iščemo svojega haska, nego Kristušovo pravico, da ta zmaga ne samo v cerkvi, nega zvüna nje tüdi: v šoli, v drüžini, v gospodarstvi, trgovini, v orsačkom ravnanji, vu vsem. Jeli ka ví vsi tüdi to Ščete ? Vüpanje, ta zmaga bo prišla. Smrti ne ga več. Kristuš več ne more vmret. Stano je. Alleluja.
  Redukcija uradništva v Prekmurji.
V Prekmurji se je že začela redukcija uradništva i to v prvoj vrsi pri domačinah, ki so v davčnoj slüžbi. Pri davčnih urad a j je bilo dozdáj več domačinov zaposlena méd temi tüdi rezervni oficerje, vsi ž vekšimi študijami, dva — za šteriva Znamo — ešče cilo poleg mature z višji mi šolami. Od teva dva se zdaj zahteva, da napravita izpit iz starih austrijskih zakonov, ar sta bila pod vogrskov upravov Okrožni va notariuša, vse drüge so pa nastavili samo kak pomožne uradnike (pisač«), či glih ka majo več študij, kak drügi uradniki, klao prišli prek Mure' se. S tam paše domačina silijo, da sami stopijo iz državne slüžbe, kpk se j p to le zgodilo i redukcija je devršapa.— Poglejmo si pa malo bolje na tone! uradništvo, štero je prišlo iz Slovenije se k nam. Pri ništernom davčnom uradi so trije bivši austrijski podčastniki (fddvebelni) , Jedini vodja ma ga silo nikaj Storili, prtvejši vodja je pa bio cilo brez šol. Malo bougše stoji stvar pri, davčnom oblastvi v M. Soboti, tam ... majo uradniki primerne študije, Samo vodja g. Prelog ma poleg ljüdske šole ešče nekaj razredov gimnazije pa tüdi prt vojákah se ne posebno odlikovao, prišao je samo do nikše niske šaržije. —- No pa to vse nič ne dene I . Na Študije pa aposobnost se pri. takših m otokah ne gleda, glavna'stvár je, da je Sokol t da " cmF.-Sair.ntaro liberalno vučitelico, štera pa vživa zopetprotekcijo pri šolskom nadzorniki Jarki -r. pa je vse vredi. Naši domačini, pa neso pristaši liberalne demokratske stranke i zato se popolnoma za-postóvlajo pred menje zmožnimi Krali jel. Gospoda, enkrat se bomo' ešče inači pogovarjali 'f
Uradna naznanila
Okrožnica.
Na podlagi i rešenja ministrstva ná agrarno reformo Št. 7799. ddo. Beograd, 8. marca 1922. Pozivajo še vsi občinski uradi v Prekmurji, da na v občini oblčajni način javijo svojim občanom sledeče:
Vsi tjsti prekmurski zemljedelci, ki se želejo naseliti na Esterhazy-jovom veleposestvi v Dolnjoj Lendavi ino okolici, kak tüdi eventuelno na drügih veleposestvih, v koliko bi zemljé ostalo na razpolago, so dužni prijaviti se podpisanomi okrožnoml agrarnomi uradi v Murskoj Soboti v roki 2 meseca i to do 30. maja t. 1.
Vsi, ki bi se poznej prijaviti, bodo brez Izkljiičenja odbiti. Šef urada:
Gregorovo s. k.
Okr. glav. v M. Soboti, dne 2. apr. 1922. št. 3936/L
Vsem občinskim uradom, ki spadajo pod vojaško oblast Maribor. —
V dnevaj od 11 de 16 majuša se vrši te-tošnja štelinga vojne oblasti Maribor i to na Cankovi v sledečem, rédi:1
U. maja obilne: Borejci, Predanovci, Murski Črnci, Črnelavci, Gederovci, Gradišče, Krog, Krajina, Küpšinci, Lemerje, M. Petrovci, Pužavci i Petanjci.
12. mája obilne: Polana, Brezovci, Rankovci, Skakovci, Satahovci, Sodišinci, Štrukovci, Šalamonci, Tišina, Tropovci, Vančavés, Veščica i Zenkovci.
13. maja občine: Beznovci novi, Beznovci stari, Bodonci, Gornji Črnci, Dolič, Domajinci, Fukšinci, Gerlinci, Sv. Juri, Kroplivnik, KoftíVci, Kovačovci i Kramarovci.
15. maja občine: Krašče, Gor, Lendava, Motovilci, Nuskova, Ocinje, Poznanovci, Pertoča, Radovci, Rogačovci, Dol. Slaveči i Gor. Slaveči, j
16. maja občine: Sotina, Serdiea, Topolovci, Vadarci, Večeslavci, Vidonci, Küzdoblanje, Otovci, Prosečka ves, Pečarovci, Gorica, Cankova.
Vse občinske predstojnike Opominamo na sledeče t
Pri Štilingi moro nazoči biti občinski predstojnik (župan) i najmenje Polovica odbornikov.
če šteri občinski predstojniki májó popis od zadnjega ljüdskoga šíètja, morejo je tüdi Prinesti sebov. Poleg toga pa tüdi morejo Prinesti spis, kelko porcije plačüje drüžina, od štere ide član (kotriga)) na Štelingo/ Té spis more vö dati davčni urad (adóhivatal).
Da de celo delo prí šteilngi' vredi Šlo, opominam vse občinske predstojnik na sledéče.
1.) Štelinge se začno vseli ob 7. vöri.
2 ) Ná Štelingo morejo priti:
a) Vsi dečki, šteri so rojeni 1902. leta. —
b) Val dečki, šteri šo rojeni 1901, 1900, 1899 i 1898 leta, šteri so z kakšega steč zroka volo ešče nej bilij na Štetingl ali so pa na zadnjoj ite-lingibili začasno nesposobni.
, _ 3) Vsi nesposobni, možki člani reki üto ve drűžine (stari 1 pca.BfaE štrte čT.í v' keliko bi njihova; nesposobnost mogla pllvafl na rok rekrutove slüžbe ali da se tisti odpüsti od slüžbe.
Ženskam v nikšoj priliki nej trbej priti.
4) K nabori Kaj pridejo tüdi vsi tisti, šteri mislijo, da so, njim podatki v rekrutne spiske^ten se tičejo drÜŽinskogá ali imovins-koga stanja, dalje glede leta starosti, poklica Itd. napačno »pisani.
5.) Starejše rekrutove drüžine (Očetje, očitni, bratje, polbratje,) ki so že prej služili v vojski, imajo s seboj Prinesti dokumente, iz Šterih se lahko raz vidi, kje so slüžili i kak delgo. To ja važno za odrejenje roka rekrutove slüžbe. Na-vedbe posameznih, da je slüžo v vojski, po-dane brez dokumentov, se ne bodo jemala v obzir.	: jf.r, . t J s
6.) Pismeni)! preščenj za oprošenje ali skraj-ianje vojaške slüžbe itd,ne trebej priaašati rckrutnoj komisiji, ár jih ta ne bo sprejemati.
7.) Vsak občinski predstojnik mora brezpogojno Prinesti s seboj občinski pečat (stam-piljko), ar brez te se ne more uradovati.
Š.) Či je šteri od rekrutov v teku tega leta vmrl, mora občinski predstojnik Prinesti za njega smrtni list i ga prodati rekrutnoj komisiji.
9.) Či je šteri rekrut V zapori ali v bolnišnici, more občinski predstojnik preskrbeti Potrdilo, od kedaj je v zapori ali v bolnišnici. To potrdite mora Župan izposlovati od dotičnoga sodišča, oziroma bolnice.
10.) Vsi rekruti morajo prití pred komisijo čisti in ura iti i trezno Palic in drügih enakih predmetov ne smejo prinesli s seboj k nabori.
Občinski predstojniki inaj v tom smisli podvčijo i stariše rekrutov i rekrute same.
Vodja urada: LIPOVŠEK, s. t.
Predpisi za uvaženje blaga.
V .Slüžbeni Novinaj* Štev..43 i v ,,Uradnem listu" za .Slovenijo" reguleranje promet z devizami i. valutami za nabavo i naküp blaga v tüjini.
Vsakši, ki šče küpiti blago v tüjini, naj se obema za plačanja küpüvala na odbor „Fflíjale Narodne Banke v Ljubljani". Ta küpcom vö da izprčevalo, da morejo blago, štero se küpili v tühini, spraviti y naš orsag. Z imenüvanim spri-čevalomse more, gda pela blago iz tühinskoga orsaga, Zglasiti pri Carinarnici ne meji (Vámhivatalnái).
2
NOVINE
16. aprila 1922.
Za blago, štero je küpo dotični pred 28. febr. t. l. i ga pripela pred 28 aprilom, je nej potrebno to izpričevalo. To pa da je küpec še pred ten časom küjpo to blago, more sigurno potrditi, da se carinarnica prepriča, to se pa lahko potrdi iz pogodb ali z računov, gda je küpo. Po 25 aprili, more tisti, što küjpi, negledoč nato, kda je bilo naročeno, predložiti „izpričevalo“ (uverjenje) Narodnoj Banki o nakupu i plačila blaga. Vsaka stranka se more stem izkazati, gda ide prek meje pri carinarniškem oddelki. Blago, pri šterom se ne predloži to izpričevalo, se ne sprejme v naš orsag, liki se pošle nazaj odked je prišlo. Zvün navedenoga se pa opominjajo vsi vozniki, da zdaj več morejo pri uvažanji blaga iz Avstrije in Čehoslovaške predložiti prijave blaga pri obmejni carinarnici „Dokaz o izvozu blaga“ (Certificat d „origine“) čl ščejo, da se njim blago z navedenih orsagov ocarini po minimalnoj carinskoj tarifi (Če bi što toga spričevala ne bi meo, mora dosta vekšo carino plačati.) Vse to blago, štero pride brez toga spričevala, se bode po najvekšoj tarifi zacarinilo.
Obširnejši tanač se dobi pri glavnoj carinarnici II. reda v M. Soboti.
Murska Sobota.
   V pred zadnjoj številki „Prekm. Glasnika“ t. j. 2. aprila je g. Anton Koder povedao vu članki „Tako ne gre“ med drügim tüdi: „Naši čestnicje (liberalni) nikaj ne politizerajo zvün dva, šteriva pa delata za stranko „Novin“, to je pa stranka g. Klekla.“
Mi proti tomi ne bi nikaj meli, či bi gosp. Koder bar ednok gučao istino. Da pa žive vedno v laži, tak je napisao tüdi v tom članki laž. Či g. Kodri ne bi odgovorili, bi nas lejko šteo med pozablive za toga volo smo pa prisiljeni ga opitati sledeče:
1) Da li so ne uradnicje liberalni vedno na vulici i politizerajo za liberalce?
2) Da li ne včijo liberalni uradnicje vsakšega uradnika, šteri je premeščen k nam, ka se nesmi pajdašivati z klerikalnimi uradniki? (da so pa že večkrat naopak zadeli!)
3) Što dela za politično „Sokolsko drüštvo“?
4) Zakaj ste pri niti ednoj zadnjoj veselici nej pozvali klerikalne uradnike?
5) Što nosi tüdi v uradi sokolski znak?
6) Što so cenzori „Prekm. Glasnika“?
7) Što je glavni urednik „Prekm. Glasnika“?
    8) Šteri so v drüžbi (konzorcija) „Prekm. Glasnika“?
 9) Što Vam vekši tao člankov pošila za „Glasnik“?
10) Što je sprejeo g. Kukovca?
   11) Što je odpro Kukovcov shod v Beltincih?
  12) Što je bio zapisovalec na Kukovčevom shodi v Murskoj Soboti?
13) Što je hodo v Lublano i tam pripovidavao glavari liberalne stranke: Je sam tisti mož, šteri delam noč i den v Prekmurji za liberalno stranko. Za to delo je postao dotični „links schewenken“ notar či gli ka je v Murskoj Soboti mesto samo za ednoga notara.
14) Što je kandiderao pri državnozborskih volitvaj? 
15) Što drži govore po Prekmurji za liberalno stranko?
Či Vam je 15 pitanj nej zadosta, se zglasimo v sledečoj številki „Novin“ ešče z drügimi dokazi, li povejte nam, či Vam je lübo, naznanimo Vam imena, čin i rojstno leto tej liberalnih eksponentov. Telko za dnes.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Blažene vüzemske svetke želemo vsem našim naročnikom i njihovim dragim domačim.
Vsem bratom Orlom želemo tem potom kak i vsem prijatelom i poznancom vesele vüzemske svetke. — Orli iz Bogojine, vojaki pri 45. pp. v Maribori.
Občni zbor invalidov se je vršo 2. aprila v Soboti. Nazoči je bio delegat z Ljubljane. Dozdajšnja podrüžnica prekmurska se je preosnovala v poverjeništvo. Na spravišči se je sklenola rezolucija, štera zahteva invalidski zakon i zboljšanje invalidskoga stana. Ta rezolucija je poslana v Beograd na ministerstvo socialne politike. V poverjeništvo invalidov, dovic i sirot jemlje gor kotrige tajnik Zrinski Anton v M. Soboti na okr. glavarstvi pri zadnjih vrataj. — Franc Sokalič, predsednik.
Sv. Jürij. V naše goričke kraje je tüdi privleko liberalni kraljevski notariuš Koder dr. Kukovca, ki je tak dugo bio minister socialne politike, ka si je spravo penzijo; nam invalidom, sirotam pa našo, štero krvavo potrebüjemo ešče izdaj ne. Tü ga je Koder predstavo ka je prej „on tüdi naš követ“. Čüdno smo se gledali eden po ovom pa skimávali: on bi samo rad bio követ. A kak smo prle ne dali na njega votuma, odsehmao ešče menje to včinimo kak znano liberalne stranke, šteroj pripada tüdi Kukovec nesramno vladanje v Belgradi, štera stranka drügo ne ve kak sebi plače nam pa dače povekšavati: Liberalci i Samostojni obračunamo že z vami.
Marijine Liste damo z tov številkov tüdi do rok naročnikom. Listi so za mesec marc i april.
Največ sta delala za shod dr. Kukovca v Beltincih mlinar Pintarič i pek Kralj. Te drügi je tri dinarsko kaporo noso okoli za razglasitev shoda. I za té tri dinare so se dali nešteri podküpiti. Ali naj se ne tožijo, ka je velka dača. Je krščanski človek ki proti-krščansko, veri naravnost nesramno sovražno stranko podpira? Nikdar ne. Zato pa tüdi ne vreden, da ga mi podpiramo.
  Vabilo. Vsi vertovje, šteri majo gorice na Lendavski brgaj, se pozavlejo na sejo (gyülés), štera se bo vršila 23. apr. predpoldnevom ob 11. vüri v hoteli „Krona“. Na dnevnom redi bo odeberanje čuvajov (szőllőpásztor), nadale popravlanje poti i več drügoga. Obč. urad D. Lendava.
Meghivó. Az összes birtokosok, akiknek a lendvai hegyen van szőilőblrtókuk ezennel meghivatnak f. h. 23-án a ,,Korona“ szállodában d. e. 11. órakor tartandó kösgyülésre. Napi renden lesz a szőllőpásztorok választása, a hegyi utak javitása és sok más fontos kérdés. Lendva községbirája.
Za gladajočo rusko deco so darüvali: Gospod Jürij Štimec, Sr. Bistrica 25 D.; šolsko vodstvo r. k. osn. šele v Trnji 167.60 D.; šolsko vodstvo r. k. osn. šole v Črensovcih 32 D.; šol. vodstvo Mačkovci 16.20 D.; šol. vodstvo Stanjovci p. Petrovci 25 D.; šol. v. Svetahovci 50 D.; evang. os. šola v Bodoncih 66 D.; šol. v. Kobilje 184 D.; šol. v. Cankova 37.50 D.; občina Cankova 54 D.; obč. Domanjci 18 D.; obč. Gor. Črnci 22.65 D.; obč. Korovci 21.15 D.; obč. Skakovci 28.50 D.; obč. Topolovci 44.25 D. Vsem darovnikom v imeni gladne ruske dece iskrena Zahvala. — Viktor F. Engelsberger t. č. predsednik okr. kl. jug. dobr. za Prekm. M. Sobota.
Razmejitvena komisija, tehnični oddelek začne po vüzmi v Prekmurji z delom. Jugoslovanski inženerje so že prišli v D. Lendavo, Vogrske pa te dni čakajo, da pridejo. Meje tak ostanejo, kak so dozdaj; samo se bole natenci vözmerijo i se kamli postavijo, da bo že vse vözmerjeno. Kamli bodo vagali vsakši 5 metrov.
Iz Beltinec nam javijo, da je obrtno drüštvo imelo 12. marca zborovanje. Zbrani je bilo precešnje število obrtnikov, zborovanje je odpro g. Raduha Štefan i pozdravo navzoče. Pravila drüštva odobrena od okrajnoga glavarstva je gori prečteo Škafar Jožef i povedao tüdi, ka si drüštvo zabere nove odbornike. Potom se je začnola volitev. Drüštvo si je zebralo sledeči odbor: za Predsednika Raduha Štefan, namestnik Škafar Jožef, Odborniki:	Šipoš Janoš, Meizl Jožef,
Neubauer Janoš, Karol Alojz z Beltinec, Prša Števan z Ižekovec, Jerič Ivan z Dokležovja, Marič Martin z Gančan, Meserič Ivan z Lipovec, Hajdinjak Anton z Odranec. K drüštvi je pristopilo 65 kotrig. Drüštvo prosi vse meštre z Beltinske okolice, naj se dajo notri zapisati, ar v zdrüženji je moč. Što šče v drüštvo stopiti, naj se zglasi pri g. Raduha Števani predsedniki v Beltinci.
Za sirote pokojnoga Apatič Janoša so darüvala hidveška šolska deca 33 i pol dinara. Hvala.
Iz Vržeja nam javijo, da blagoslavlanje novoga mosta prek Müre Dokležovje--Veržej se bo vršilo 23. aprila, to je na
Belo nedelo. Pri toj slavnosti bo tüdi več gostov, ministrov navzoči iz Belgrada.
Darovi Jugoslovenski matici. Oddelek kr. drž. policije je izročo zbirko za mesec marc v zneski Din. 92.85. G. Viktor Nemec je nabrao v veseli drüžbi v gostilni Šavel v Črensovcih Din. 12, dalje so darovali gdč. Milka Počkaj, blagajnik Fr. Babič, gozdar Edmund Krivic i Rado Cerkvenik vsak po 10 Din. g. Kar Lajoš 1 din. Vsem plemenitim darovalcem se podrüžnica V M. Soboti najsrčnejše zahvaljuje.
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz Portugalske naselbine Macau-China.
Sedli smo si na püklaste hrbte in smo se nosili po mesti, ali ne dugo, ar nas je sunce preveč prepekalo na tom po časi okrog idočem in visikom stolci. Mesto ima lepe moderne široke ulice, ali brezi vsake zelenjave in drevja le tüintam v kakšem ogračeki se vidi ništerna palma. Hiše so lepe, več jih je eno ali dvonastropnih obdane z širokimi portikali, da so notranje sobe ne tak soparne. Oblüdene so z europejci in bogatimi trgovci mohamedanci; Zamorci se pa zdržavljejo zvünaj mesta pod šatorami. Iskali smo tüdi misijonsko postajo in smo jo tudi najšli, ali misijonara ne bilo doma. Te teden je misijonaro med Zamorci v notranjoj Afriki; doma smo najšli samo njegovoga slugo. Sühoparnost in tišina toga mesta in pa vročina so nas silili nazaj na ladjo, kje, če tüdi ne bilo bolj hladno, vendar smo lahko sedeli v vročoj senci kabine. Komaj so se vrnili in zbrali pri obedi v saloni, se je stari kapitan začeo kregati in kričati nad popotniki. Prepovedo je iztop iz ladje onim popotnikom, ki neso meli tropikalne čelade. Namreč med tem časom je umrlo pet popotnikov na angleškoj ladji, štera je stala zasidrana zraven naše. Stari kapitan se je bojao, če bi se kaj takšega tüdi njegovim popotnikom znalo pripetiti. Ostro je prijeo tüdi zdravnika, ki nam je nato razložo nevarnost sudanskoga sunca in povedo, da so pokojni popotniki za insolacijo umrli, ar so brez krščakov hodili po
pristanišči. Te dogodek nas je nateliko prestrašo, da na jütri den 16 juliuša nišče ne vüpo iti v mesto, če ravnoč smo večinoma vsi bili poskrbljeni z čeladami. Bojali smo se strašne sunčne smrti. Zdaj sem še zarazmo, zakaj Arabci v Afriki na mesto krščaka prt zavezani nosijo okrog glave; da njim močni žarki mozgov ne skühajo . . . Komaj smo čakali da bi zapüstili Port Sudan in šli nazaj v Rdeče morje, kde če je itak preveč vroče bilo, vendar je včasi mali vetrič popiho in hladio glavo. Okrog 12 vüre so Zamorci izložili les in sirena se je oglasila na našem parniki naznanjajoč skorajšnji odhod. Dve vüri smo mogli čakati, da je prišo angleški pilot in nas odpelo iz pristanišča. Začeo je pihati vroči gibri ki, je prinašo s seboj žerjaví pesek iz püščave. Na krovi ladje ne bilo mogoče stanovati, zato smo se kühali v sparnih kabinah. Približno eno vüro pred odhodom me je močno glava bolela. Kamakoli sem šo na ladji, povsod zadüšljivi vroči zrak; že sem se bojao sunčne smrti. Pozovem v kabino barbera, ki mi je obrio glavo in mojo lepo že šest centimetrov dugo brado. Mislo sem, da mi potem ne bo tak vroče in glavobolj premine, nikaj je ne pomagalo, zato sem bežo v zdravnikovo kabino in se njemi potožim. Taki mi je na glavo privezo grüdo umetnoga ledü in me je poslo v sulon počivat. Tü sem že našeo štiri drüge popotnike z ledom na glavi. To me je tolažilo, da nesem sam bio v toj nevoli. Pomagalo je pa tüdi precej; k jüžini sem že dober bio in sem z drügimi sküpno sedo pri stoli. Tü mi je več popotnikov prišlo se predstavit; ništerni iz šale, drügi pa za istino misleč, da je kakši novi popotnik nastopo svoje potüvanje. Namreč po-
tem ka sem si dao brado obriti, me skoro nišče ne pozno. Eni so mi k tomi čini čestitali, da je tak lepše drügi pa, posebno šče naš Vodja, kregali, ar se njim škoda vidlo za mojo brado, štera je iz med vseh patrov naše ekspedicije največja bila. Potolažo sem je, da jih še moja brada vse odzdajaj povrže; in zaistino, jaz sem se do Hong Konga obrit vozo in dnes smo že enaki z bradami. Med takšimi komedijanci in med soparno vročino, smo okrog 3 vüre popoldné zapüstili Port Sudan. Vroči gibri (veter) nas je z žerjavim peskom spremlo do dve miliji daleč v morje. Stari kapitan nas je dao odpeljati vsaj do 15—16 milij daleč od afriške obali, kje je še precej hladno bilo.
Massana.
17. in 18. juliuša smo plavali naprej po Rdečem morji kre afrikanske obali. Vročina je močna bila, ali bili smo se ji že skoraj privadili. Topot je naša senca proti jugi spadala in sunce smo imeli severno za nami. Bila je jako malička, kajti malo pod zenitom smo hodili.
(Dale.)
Remenke i kresi.
Samo na kratci popišemo, ka pomenita teva vüzemskiva našiva spomina. Oba nosita nasebi verski znak. Remenka, popravici bi se rumenka mogla praviti od rumene farbe ali pisovnica, kak v ništernih krajih pravijo, pomeni Kristušovo stanenje z groba. Jako lepa podoba njegovoga stanenja i kaže na čisto našo vero v stanenje. Kak pišče z trdoga jajca se samo, z
16. aprila 1922.
„NOVINE“
3
lastne moči preklflva t zleže (zvali), ravnotak je Kristuš tüdi z lastne moči stano t groba, kamna ne njemi je trbele edvalati. Kak z mrtvoga jajca pride vö zemelsko življenje stvari tak e mrtvoga groba zasija večno Kristušovo, to je človeče, ar Kristuš je prvi človek novoga zakona, po kom mi vsi drügi življenje dobimo. Gda remenke za špomin davamo, bodimo to sladko našo vero. Prijatli, prijatelklnji glasno naznanjamo z re-tnenkov: Kristuš je vstano, tüdi ti i jaz vstaneva, ljübezen najde se po grobi ne raztrgae, nego za večno vküp sklene. O kak globoko büdijo takše misli ljübezen do tistoga, ki nam je z britkov smrtjov sproso te bláženi večni žítek. V grešne spomine davati remenke je pa sramotenje Kristusa, ki je s smrtjov ravno greh premagao. Gda se deca veselo Igrajo z remen-kaml i je lüčajo od zemlje gor vu zrak, že naprej kažejo na tisti veseli dogodek, gda bodo naša tela od zemlje gor stanjüvali na sodnji den6 i plavala vu veselji, ka več ne bo trpljenja i smrti tüdi ne. — Kresi pa pomenijo tisto svetlost, štera se je pri grobi prikazala, gda je Kristuš stano i tisto, v šteroj bodo na sodnji den plavala tela pravičnih pri vstanenji. Nekda so naši očaki krese žgali, gda se Törk pridelavao, ka bi oropao naše kraje. Krasi so se vužgali od gore do gore — ljüdstvo je zbežalo t se rešilo, se zbralo v Šerege i sovražnika pregnale. Vüzemski kresi pa pomenijo boj z pek-lenskim sovražnikom, proti komi se verniki vojüjejo stem, ka krese vere, vüpanja ljübezni vužigajo v svojih srcaj. Remeuka i kras to pola enim.
Razveseljiva vest! Naši domači prekmurski dečki, ki so odišli letos k vojakom in službujejo t Travniki (Bosna) se poslali 16. kron za Jugoslovensko Matico. Peneze nam je izročo g. B. Budin. Tem našim vrlim rodoljübni, ki so daleč od svojih ljübljenci ki so s tem podali najlepši dokáz, da ljübijo svoj narod i ga tftdi v težkih časih in stiskah ne pozabi)«, njim izrekamo najtoplejšo zahvalo, pa njim Želimo, da bi se za kratek čas povrnili domo kje bi sküpno delovali v korist naroda i domovine. Odbor Podružnice Jugoslov. Matice v Murskoj Soboti.
Čüjemo, ka agrarna reforma naseli ešče okoli 30—40 familij primorskij kolo-nistov, tak po časi Prekmurje postane Slovenska kolonije primorcov — a mi bi prosili, da agrarna ref. preskrbi Prekmurcom slobodne pašuša za Ameriko, pa naj napravi v Ameriki kolonizacijo Prekmurcov. — Pá ešče so iüdji, ka pravijo, da smo v Albaniji?!
Amerikancom na znanje. Amerikancom smo naznanili, ka smo dobili med bojom peneze, Stere nesmo mogli vse obračunati, zato smo je pa dali v Sombotelsko kaso. Opitali smo vse, naj nam naznanijo, ka bi napravili z temi penezi i če odgovora nede, je med sirote razdelimo. Z dvojega mesta smo dobili odgovor, da so penezi 1 teh večina poslani na M. List. A mi dr vsi neso se glasili, po našoj izjavi vse te peneze 1072 K-38 fil. i od pét let intereš darüjemo sirotam gornja i dolnje siničko pa Števanovsko fare. Penezi so najmre vu vogrskoj valut! v Somboteli. To prosimo, da vsi darovniki na znanje vzemejo. — Vredništvo.
Sv. Sebeščan. G. Franc Kerec z svojov gospov i Vrečič Rozalija so küpili krasen ciborij za našo cerkev. Pára nema te lepi dar v celoj Krajini. Cela fara njim je zahvalna za to,
„Ka se mešajo popi v politiko“, so mleli štirje v nekoj krčmi v D. Lendavi. — „Ka pa ka se vi mešate? Što vam je dao vekšo pravico kak popom? Lejko oni ne plačajo dače? Ešče  več kak vi. Ešče od tistih kočij morejo po šterih se na spoved vozijo, vi pa od svojih neste dužni, na šterih vozite sebe i svoje teoce. Kristuš je popom zapovedao, ka branijo njegovo vero vsepovsedi v politiki tüdi. To vam ne diši, ka oni pravico Kristušovo ščejo meti vsepovsedi. To vam smrdi. Ste lejko vi popom kaj plačali ka njim to pravico jemljete? — V takšo formo sam njim odgovoro i vsi štirje so šli kak gda psa po repi vdari. -— Renkovčar. (Tak je prav. Le odločni bodimo, pravico mi mamo. Vr.)
Država.
Minister za agrarno reformo je prepovedao več gospocko zemlje deliti, dokeč se zakon ne sklene. — Arenda je mala, sekvestri koštajo dosta, dača prevelika i zemlja ne nosi teliko, keliko je stroškov. Te je zrok.
Belgrad. Parlamentarne delo počiva. Pos -lanci se odišli sa vüzemske počitnice, itsre do trpele de 24, t si. — Vladna večini je kralevske Civilna lfstč zvišali od 1 miljon na 24 miljon dinarov. (Kralevske lista se zovejo One potrebčine, štere krao i njegovo drüžina nüca za svoje vödavanje, pctroáe). Naši poslanci Jugoslovanskoga kluba so proti tomi bili, da bi Še ta šuma za kraljevske potroše na tak visiko zdignola. Vlada je sprejela tüdi predlog finančnoga ministra, da sé naj porabi državno in ves-ticijsko posojilo, končibar en del toga posojila, najmenje IGO miljon dinarov za popravlanje starih lokomotivov. To jé pa ne pravilno. Ljüdstvo je vküper dalo te peneze, 500 miljon dinarov, naj se ponücajo za graditev novi železnic, Zato ne dobimo tak dugo nikše železnice v našoj Slovenskoj Krajini, peneze na drügo nücajo, ne na koj so dani. Kak se čüje, vláda šče novo posojilo razpisati, Po takšem što de meo več vüpanje dati svoje peneze na posodo državi, či je vláda na drügo troši, ka je namen-jeno. Naši poslanci so tüdi proti tomi glasüvali. — V Dalmaciji je Vlada ukinila tri Okrajna sodišča, da nebi trbelo telko sodnikov plačüvati. Na to je ostro protestirao poslanec Jugosl, kluba Dr. Dulibit
Svet.
Nájménša držáva na sveti. Ta držáva leži med Francosko in špansko visiko na pečini. Obsega samo edno vés — Salai Goust imenovane s 130 prebivalci. Predsednik držáve je najvékši Sodnik; pobira male davke , fn sodi prepire; samo da se dosta ; ne kregajo. Vsa obnrežena moč države je v ednom samomi re-dari (policaji). Volilno pravico za volitve v parlament, šteri obstoji iz 12 kotrig, imajo možki ja Ženske nemrejo biti izvoljena. Med bojnov so se ne odločili ne za edne ne za drüge; kak pravimo, bili so centralni.
Na zborovanji češkoga i slovenskega Sokola 28. novembra 1. 1910 v Trügi so povedali: ,,Nü tone zborovanji zbrala Sokelatts pove sinovo svej stalil sa popis#] slehodemíselnosti t pitanji verskoga verevadlüvanje vsakšega svojega pristaša.
Ali ste ga ČIM Sokola, ka nam pova? Te vrste spovedi bi lehko našteti šče več. p g to nam je zadosta.
čehi so izdali celo knjige z imenom ,,So-kolvol8y ieystitel" (slobodomisleči gde oznanjüje Svoj sloboduemiselai evangelij.
Sokol je sloboden islcc, te že začüto. Ka i kakši je zato slobcdomislec ? Slobodemislcc slobodno misli. Misli, ka šče.
Da, da, to je istinü: človek lehko misli, ka šče. Misli si lehko, da je lendavske gora žgatiik, Müra pa mást, v šteroj se te žgaaik namaka.
Misli si lehko tüdi deklico, štera stoji z ednov nogov na lendavski goricaj z drügov pa v zelenom bükovji pri Bogojini i se v Mari mujvle.
(Dale.)
. Pošta.
Ž. A. Spodnje Bela. 4300. Naslov popravili. K. R. Nuskova. Odposlali smo Vaš priziv. B. L Bogojina. Botova Pokojnina se zato zavlačüvala, ar. je prešnje ne vložo na pravo mesto. Zdaj je že na pravomi je vüpanje, da se za kratek čas reši. Z. V. Martjanci. Celo stvar dajte prek sodniji, ta pa bo obvestila vojaško. Mi smo pa že itak vnogo tožb prekdáli proti graničarom, zato pa zgübijo zdaj obmejno stražo. Obvestite nas potem, ka napravi Sodnija, da bomo stvar dale zasledflvall. Žmaj A. G. Bistrica. Včino, ka' ste prosili. Ivan Knez Horvat. Bakovci. Prošnjo sem izročo v Belgradi. Raisaar Matjaš župan. Motovilci. Prošnje vaših sirot sam lani taki odposlao v Ljubljano na invalidski odsek (Sv. Petra vö jaínica). Tü je silite, naj prošnje kem prle v red postavijo. Sukič Jožef župan. Časar Štefan. Čepinci. Kalendare dobijo vsi naročniki t jesen. Lani so dobili naročniki letošnji kalendar, letošnji naročniki pa dobijo v jesen kalendar za 1. 1923. L. Bejek. Sebeborci. Vašo prošnjo smo tak dali prek kak vsakoga drügoga. Za vse se brigamo z vednakim srcom. Eden izpis ed vaše dače pa pošljite hitro komandi v Varaždin, kama ste prošnjo Vložili, ar tá te listek žele zrav.en ta pošljite T pišite ka ste prošnjo le dali notri. Fr, ivaniča žena. Melinci. Od komande smo te glas dobili, Nda g* ne morejo reliti vojaške slüžbe, ar matere on ne zdržava gor če bi on pri materi bio, bi ga za stalno püstili domo. To njemi naznanite Fr. Titan. Krog. Lehko plača kak pišete, ali za kalendar i M. List da podporo primerno. Kvarni ne moremo biti. Karol Horvat. Gradišče. Prošnja prekdana kak ste čteli v Novinah. Žibnik Aleksander. Püconci. Leta 1898. i 1. 1899. rojeni ne do püščen! domo. Cuk Ferenc. Ivanci. Vse sam včino, ka želete. Prečtite preminočega tjedna Novine. Slivnjek Stefan. BükSsbreg. Priglasite se pri g. dr. Némelhy fiškališi i dajte tam prek svojo prošnjo, oni do vam po mogočnosti pomagali. Marič Ivan župan. Ropoče. Novine so v soboto ali v nedelo navadno že v Rogače vcih. Pismonoša zgonte po njé pa té je meli seli v nedeljo. Če pa ne bi prišle v nedelo v Rogačavce, nam dajte taki glas. Tisti železen obroč je pa bio obečan kak mislimo za madjarske vlade i ne zdaj. Nekaj Pobirajte doma, nekaj dajo amerikan^i pa de šlo. A. Bobovec. Dokležovje 14. Javite se pri g. M. Kühali uradniki, Maribor, Koroški kolodvor, obratno ravnateljstva VI/3. Mihael Škafar. R o b a d l. Lani ste nam plačali na I. 1920. Zdaj smo opet dobili 40 K. Z toga za lani 30 K. to je vse plačano, na letos pa 10 K. Duga je tak na letos se 30 K. ali 7 din. 50 par. Da ne bo pomote, zato vam to naznanjalo. Kozar M. Satahovci. Oboje dobili. Hvala. M. Fr.-Lj. Hvala na poslanom. Dobili smo 1000 K. Marija Raffel. Rogačovci. Bom podpirao Vašo prošnjo, samo naznanite mi, gda jo ščete v šolo dati. H. K. Rogačovci. Spomenico izročo z posebnim povdarjam samomi ministri. Pa v pisarni pri načelniki tüdi urgerao rešitev. Od poštnoga ravnateljstva dozdáj na vlogo ne je prišo odgovor. Marija Džuban. Tišina. Proso sam, naj se i vaša prošnja hitro. reši. Ste v Prošnji gordati, da mate ednoga sina dijaka ? Na to gledajo, če sta samo dva sina i mati dovica. A. A. Sv Martin- Prošnjo odposlali v Belgrad. L K. Pertoča Tiste Novine razdelite brezplačno sirotam. Na drügo pitanje pa že dobite odgovor. Rajnar Filip. Bakovci. Dajte odgovor na koj ste poslali 5 Din. Lütar Jožef. Sobota. Po kom, komi i keliko penez ste poslali ? Keliko Novin naj Pošiljamo ? Prosimo odgovor. Na ne podpisane pisma ne damo odgovora.
Domača i svetovna politika.
Jugoslavija. Proti krščansko mišle-Čemi ljüdstvi so osnovali, liberalci narodno o brano - imenüvano - drüštvo, šteroga hü- -doline kotrigo strelajov ná poštene ljüdi i ropajo pa nabijajo njihovo imanje. To se posebno v Dalmaciji godi. Dr. Korošec je vložo oster protest proti toj podivjanosti i zahtevao naj se ljüdem neha orožje za obrambo če de to dale tak ; naprejšlo. — Moratorij ali odlaganje plač trgovcov v inozemstvi (zvüna države) je liberalni minister ne mogo skoz spraviti svojim 15. beogradski trgovcom na veselje. — Zavoljo toga ka je bivši vojni minister v zimi dao rekrute notrevati, v Šterom časi so se Vnogi prehladili i ešče mrli, je naša stranka ministra v parlamenti tožila i želela da se pred sod postavi. Liberalci i samostojni so v ne to privolili. Srbija je med bojom napravila Z milijarda frankov duga, šteroga po dobroti liberalcov i Samostojnih ki nam neso dali autonomije, mi moramo plačati tüdi. N. Austrija. V Gradci sklenjeni dogovor gledé potnik listov je Madjarska, Polska, ltalija i Čehoslovačka potrdila márc. 28. i zato stopi te v teh državah taki v veljavo. — V Beči je 15 jezero delavcov delalo nemire na vulici, ar nemajo dela. — V Budapešti so vrgli bombo med demokrate. Na Vogrskom se zdaj pripravlajo na volitve, zato so se demokratski glavačje spravili vküper i šteli dati klubovo večerjo za 600 ljüdi. Pod sto njim pa nikak bombo nalekao, štera je ravnoč te eksploderala, da so si gospodje demokratje z vsemi dobrotami k dobro oklajenomi stoli šteli sesti. Bilo je 6 mrtvi i do 40 ranjeni. Što njim je napravo te grozen napad, se ne vej. Vlada je obečala miljon koron onomi, ki bi detektive na pravi sled pripelo.
Ka je sokol?
Dr. Pavel Pestotnik, vodja Slov. sokolska, piše (.Slovenski Sokol" IV. 1. sir. 23): Že sam Tyrš je včio, da naj sokolstvo dela v slobod-nomiselnom dühi.
4
„NOVINE“
16. aprila 1922.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—16.	centrala št. 146. Hrovaško.
Pazite!	Pazite!
Naznanjam cen. občinstvi, da si potrebne glažovine za okna, glažovito i porcelansko posodo i vse v to stroko spadajoče potrebčine najfalej lehko küpi pri
MARKOVITŠ JANOŠI,
trgovci z glažojnov i porcelanom v D. LENDAVI. (Schware Arnolda hiša).
Podpirajte Novine!
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Eisafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	  „	   „  8	   „	   „	  .  .  .	560 K
36	  „	   „ 12	   „	   „	  .  .  .	800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta 48 Kr.: Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—11.    donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Mlinske kamne
pripoznano najbole rédi i razpošilja v vsakoj velikoči
  Franc Zdolšek, izdelovatelj mlinskih kamnov, Sv. Jurij pri južni železnici (pri Celji).
Vnoga pohvalna priznanja na razpolágo! Cene nizke!	Točna podvorba!
G. Dr. Slavko Vesnik, fiškališ v M. Soboti je premesto svojo fiškališko kancelarijo iz Lendavske vulice v Cerkveno vulico (pred okr. sodišče).
Naznanjam
da sam v Beltincih odpro delavnico za sobno slikarstvo i pleskarstvo (málanje i mazanje hiš). Posebno se priporačam častitoj dühovščini i slavnomi občinstvi Prekmurja. Prevzemem malo i veliko delo, štero je pošteno, cene so pa zmerne. Vsem se preporačam
Hajdinjak Ivan sobni slikar i pleskar v Beltincih.
Küpim vsefelé, kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci,
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945.	20—8.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
TOVARNA USNJA — MARTINIUŠIČ in DRUG v LJUTOMERI.
NAZNANJA
sl. občinstvi, da je dne 8. aprila odpro svojo ledrno
PODRÜŽNICO na CANKOVI
v hiši gda. Voglera.
Potrüditi se ščemo, da bodemo imeli v zalogi vedno vse vrsti usnja (ledra) vobče znane dobre kakovosti lastnoga izdelka, kak tüdi vse črevljarske potrebčine po najnišiši dnevnih cenah.
Jemali bodemo vse vrste sirovih kož v delo kak na: poplate, različne zgornje usnje in boks.
Küpovali bodemo vse vrste sirovih kož po najboljših dnevnih cenah.
Zmerne cene.	Solidna podvorba.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava