Ste v. 174. V Ljubljani, v ponedeljek, 3. avgusta 1942-XX, Leto Vil- Izključna pooblažfenka ea oglaSevanje Italijanskega in tnjega | Uredništvo In uprava) Kopitarjeva b, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva pet la pabblidtt dl provenienc« ttaliane Izvora: Unione Pubblicitš Italiona S. A-, Milana = Redazione, Amminiatrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. = ed estera: linione Pubblicitd Ualiana S. A. Milana Spcdlrione to ftbbonunenta postal« Poštnina plačana v gotovini Preganjalni boji s sovjetskimi zadnjimi stražami južno od Dona Ruski napadi pri Rževu odbiti — Izgube sovjetskega letalstva v desetih dneh — Podnevni nadlegovalni angleški poleti na zahodna nemška mesta Vojno poročilo št. 796 Ogledniški in letalski nastopi na egiptovskem ■ ■ >vv bojišču Uradno vojno poročilo štev. 796 pravi: V Egiptu so bili nastopi ogledniških cdinic. Naši letalski oddelki so izvedli uspele napade na angleško zaledje, zlasti na letališča Burg El Arab, Abukir in Amirija. V predelu eiljev. ki so "*H večkrat zadeti, so zapazili obsežne požare in “Ude eksplozije. Med boji so nemški lovci sestrelili dve nasprotnikovi letali, tretje pa je treščilo na tla, ko Sa je zadelo protiletalsko topništvo iz trdnjave v Tobruku. Naše letalstvo je bombardiralo Mikabbo. Napad številnih nasprotnikovih letal na grško Inko Navarin, ni povzročil nobene škode. Napad angleških letal na italijansko bolniško ladjo Rim, 3. avgusta, s. Dostavek k vojnem po-r°&lu štev. 795: V noči od 28. do 29. julija so angleška letala nekaj milj severovzhodno bombardirala ladje za Prevoz bolnikov »Citta di Trapam«, čeprav je adja bila oskrbljena z dobro vidnimi prepisanimi Znamenji. Nečloveško dejanje k sreči ni rodilo nosnih posledic, toda to zatrdno ni bilo odvisno od ai*gleških pilotov, za katere se zdi, nima nobene ^Oralne teže spomin na bolniško ladjo »Po«, ki 80 jo letala torpedirala v valonski luki lani. x Oddelek italijanskih lovcev, ki ga navaja pred-"Serajšnje vojno poročilo zaradi sijajnega uspeha, "®terega so dosegli v trdem boju zoper sovražnice lovce, je poveljeval stotnik pilot Jurij Tunioli. Rim, 3. avgusta, e. Italijanska vojska spet nastopa ob boku nemških in zavezniških sil v veliki bitki, ki poteka na južnem odseku vzhodnega bojišča. V Vzhodni Evropi so se ponovila dejanja italijanskega orožja, ki se je v Rusiji borilo najprej skupno z Napoleonovo vojsko, nato pa v sijajnih bojih na Krimu. Junaštvo italijanskega vojaka je želo občudovanje zaveznikov, računati pa je moral z njim tudi nasprotnik sam vse od avgusta 1941. Danes zavzema sodelovanje fašistične Italije v odločilnem boju proti najsrditejšemu nasprotniku evropske omike vedno večji obseg. Italijanska armada je vse od začetka svojega nastopanja 113 vzhodnem bojišču znala uveljaviti taktično sposobnost svojih poveljnikov in ponosen zagon svojih čet. Tretja hitra divizija, ki je njena moc v sposobnosti hitrega manevriranja, se je zlasti °dlikovala s svojim nezlomljivim sedanjim nastopanjem proti sovražnim oddelkom, ki so jih stisnile sile osi. Ta veliki vojaški oddelek je priza-deial Sovjetom samo 30. in 31. julija znatne izgube ter med drugim razdejal nekaj desetin tankov, od katerih jih je bilo mnogo težkih, ter zajel^ več sto sovjetskih vojakov; to je zanesljivo Poroštvo za nadaljne uspehe, ki jih bodo vrle ita-' Maruško čete znale doseči pri nadaljnem razvoju vojaških operacij. Budimpešta, 3. avgusta, e. General Mierka razpravlja v »Pester Loydu« o položaju na vzhodnem bojišču ter piše med drugim: Italijanska vojska je izpolnila zelo važno na- Rim, 3. avgusta, s. Ameriški tednik »Life« piše, da Amerikanci v sedanji vojni niso naredili še nobenega omembe vrednega nastopa na bojiščih. Če je ameriški tisk kdaj govoril o zmagah, so te zmage bile samo v listih. Vsekakor ni krivda samo na listih, zakaj ni lahko zvesto popisovati vojaških dogodkov, zlasti pa vseh porazov, ko vse vodilne osebnosti Združenih držav, počenši z Rooseveltom, kar sijejo od optimizma. Drži, da je prva novica o zavezniškem porazu na morju ob Javi prišla od »Newyork Timesa« pod naslednjim naslovom: >Šest sovražnikovih ladij potopljenih po ameriških podmornicah«. Tudi bitko na Koralnem morju so slavili kot veliko zmago. Pred nekaj tedni je ameriški tisk z velikimi črkami objavil novico, da so ameriški piloti bombardirali romunske petrolejske vrelce. Toda če to novico natančno pretresemo, je bilo treba z grozo Ugotoviti, da so Amerikanci bombardirali samo naprave iz lepenke. Te okoliščine niso priznali’ *emveč zamolčali. Cernu koristijo, 9e sprašuje »Life«, številke o izdelavi če potem skrivajo javnosti dejstvo, da vojno blago, naj si bodo letala, oklepni vozovi ali topništvo ni vredno nič? Sovražnik pozna te pomanjkljivosti in zaradi tega jih ni treba skrivati Amerikancem. Med tem ko zavezniki zmagujejo na papirju, jih os stiska v jeklenem obroču in zavzema nova oporišča. Navzlic vsem naporom se Rusom preteklo zimo ni posrečilo, da bi zavzeli tudi eno samo oporišče, ki so ga imeli Nemci. Nemcem se je celo posrečilo zasesti nova oporišča. Tudi za pomirjajočimi naslovi o dogodkih v Afriki se za zaveznike ne skriva drugega kakor poraz za porazom. Hitlerjev glavni stan, 3. avgusta, s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie včeraj objavilo naslednje uradno vojno poroča.j: Na jugu vzhodnega bojišča so nagli oddelki in pehotne divizije preganjali sovražnika v smeri proti Kubanu ter so zlomili ponekod še zagrizeni odpor njegovih zadnjih straž. Številne obkoljene skupine so bile uničene. Oddelki letalstva 60 podpirali nastope vojske, vrh tega pa so izvajali tudi uspešne napade na zveze v sovjetskem zaledju. V velikem kolenu Dona so nemške in italijanske čete zavzele neko sovjetsko mostišče. Mogočne letalske napadalne sile so v te boje posegale z dobrim uspehom. Med nočnimi napada na promet z ladjami in splavi so letala z bombnimi zadetki potopila na Volgi pet ladij, pet drugih in en vlačilec pa poškodovala. Od 23. julija do 1. avgusta je neki »klopni zbor uničil v pokrajini severozahodno od Kalača 482 oklepnih voz, povečini težkih in najtežjih. Severno od Rževa so Sovjeti tudi včeraj ponovno napadali. V silovitih bojih deloma v protinapadu, so bili pregnani nazaj z zelo krvavimi izgubami. V Finskem zalivu so bojna letala z bombami poškodovala dve sovjetski tovorni ladji. Od 21. do 31. julija je sovjetsko letalstvo izgubilo 815 letal. Od tega jih je bilo 641 uničenih v letalskih dvobojih, 66 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, 15 pa oddelki vojske. Ostalo je bilo uničeno na tleh. V istem času je šlo na vzhodnem bojišču v izgubo 61 naših letal. V Egiptu so nemška bombna letala v noči na 1. avgust napadla letališče Heliopolis pri Kairu. logo pri izvajanju načrta vrhovnega poveljstva. V malo dneh so italijanske čete v popolni opremi znale z junaštvom, ki nima primere, premagati vse ovire, zlomiti sovražnikov odpor ter doseči vse cilje, ki -so si jih zastavile. Pomembnost teh zmagovitih spopadov dokazuje veliko število ujetnikov, ki so jih zajeli Italijani, ter ogromne količine zaseženih vojnih potrebščin. V tukajšnih vojaških krogih poudarjajo, da sovjetski poraz zavzema vedno večji obseg. Ruske cete ne vedo, ali naj poslušajo Stalina, ki ukazuje žrtvovati svoje življenje na postojankah, ali pa Timošenka, ki zapoveduje, naj se umaknejo. Zlasti poudarjajo neprestano udejstvovanje nemškega in zavezniškega letalstva, udejstvovanje, ki je v zadnjih dneh zavzelo še večji obseg. Letalski oddelki obmetavajo z bombami proge, po katerih se Sovjeti oskrbujejo z vsem potrebnim, ter jih razdirajo, Zavezniško letalstvo nastopa podnevi in ponoči in je popoln gospodar neba. Vsak proti-nastop rdečega letalstva je takoj zatrt, izgube pa> ki jih doživlja neprestano, so zelo velike. Odkar so nemške letalske sile dobile v svoje območje sovjetsko rečno brodovje, to ladjevje doživlja neizračunljive izgube. Spričo točnega ciljanja nemških bombnikov se redno potapljajo prevozniški čolni in ladje cisterne, s katerimi Sovjeti prevažajo petrolej. Nadaljni vzrok vedno obsežnejšega poraza, ki ga doživlja sovjetska vojska, je tudi v dejstvu, da nemške in zavezniške čete pri svojem I nezadržnem prodiranju ne^ dajo nasprotniku niti za trenutek oddiha. Sovražnik zato nima potrebnega časa, da bi se utrdil na novih postojankah. Toda to še ni vse. Če obrnemo pogled na Daljni Vzhod, je treba ugotoviti, da jemljejo Japonci Amerikancem oporišča, puščajo pa jim naslove v listih. Sedanji položaj ne nudi prav ^nobenega razloga za mir in zadoščenje, končuje omenjeni list svoja razglabljanja. Zagotovila glede prehrane za japonsko ljudstvo Tokio, 3. avgusta. S. Japonski kmetijski minister je govoril o vprašanju preskrbe z živili Velike Vzhodne Azije in zagotavljal japon^ skemu ljudstvu, da bodi popolnoma mirno, kajti zagotovljene so velikanske množine riža, ki bodo prispele iz Francoske Indokine. Siama in Koreje. Poudaril je. da je japonska vlada izdala vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila ljudstvu vse potrebne količine živil. Tako bodo sladkor dobili s Filipinov in Jave, in sicer več kot milijon ton. Kolikor se tiče preskrbe z ribami, pa je dejal, da to ne bo zavrlo izdelovanja ribjih konzerv, kajti čeravno primanjkuje olja. se bo ta primanjkljaj dal vendarle odpraviti z uvozom iz tujine. Izgube angleškega letalstva v preteklem tednu in v juliju Stockholm. 3. avgusta, s. Britanska uradna agencija je včeraj objavila številke o izgubah angleškega letalstva v preteklem tednu. Po teh navedbah je izgubilo britansko letalstvo nad evropsko celino 137 letal, na Bližnjem Vzhodu pa 23. Ista agencija pravi, da znašajo celotne britanske letalske izgube v juliju 432 letal. Več letalskih lop je bilo zažganih, sedem letal pa uničenih na tleh. Precejšnje število angleških letal je včeraj popoldne izvedlo v veliki višini nadlegovalne polete na zahodno Nemčijo. Zaradi metanja bomb na stanovanjske predele po nekaterih mestih je prišlo do izgub med civilnim prebivalstvom in je bila povzročena škoda na stavbah. V letalskih dvobojih sta bili sestreljeni dve letali. V boju proti Veliki Britaniji je nemško letalstvo preteklo noč z rušilnimi in zažigalnimi bombami in brez lastnih izgub bombardiralo vojaško važne naprave v Nonvichu. V noči na 1. avgust je severno od Zeebrugeja v bitki med nemškimi ogledniškimi ladjami in angleškimi motornimi torpedovkami bila potopljena ena angleška motorna torpedovka, druga pa je bila zažgana. V noči na 2. avgust je pred francosko obalo bila bitka med nemškimi ogledniškimi ladjami ter med angleškimi motornimi torpedovkami in topničarkami. V tej bitki sta najbrž bili uničeni dve angleški motorni torpedovkii, na drugih pa so zapazili zadetke. Naše ladje niso utrpele nobene škode. Bukarešta, 1. avgusta. AS. Posebni dopisnik lista »Corriere della sera« poroča iz Budimpešte: V Moskvi se od ure do ure močneje čutijo posledice sovjetskega poraza na jugu. Vsa poročila iz Moskve potrjujejo, da tako v Kremlju, kakor tudi v sedanji prestolnici Kujbiševu z veliko tesnobo presojajo dogodke. Pozivi k vztrajnemu odporu, vedno nujnejše zahtevo za nove vojaške okrepitve in še marsikaj drugega so jasni znaki, kako težak udarec je bil zadan Timošenku v Donski kotlini, v Donskem kolenu ter južno od Rostova ter od rek Manjiča in Sala, kjer se nemško in zavezniško prodiranje razširja kakor oljnati madeži na obleki. Na bojiščih se odigrava dvoje velikih bitk: prva v Donski pokrajini neposredno pred Stalingradom, druga pa v obširni Kubanski pokrajini med Rostovom in Krasnodarom ob vzhodni obali Azov-skega morja pa vse do prvih obronkov veličastne verige kavkaških gor&. Dočim so pri Stalingradu Nemci že zasedli Kalač in se njihovi prvi oddelki onsitran Dona razlivajo po stepi med Donom in Volgo, kjer leži Stalingrad, pa so boljševiki v Kubanski pokrajini prisiljeni k stalnemu umikanju proti jugu, kar trenutno Moskvo najbolj vznemirja. Grožnja za Kavkaz ni več pogojna, marveč je stvarna, dejanska. Železniška proga Stalingrad-Novorosijsk je bila že pretrgana. Čeprav niso točno objavljena imena vseh krajev, ki so jih nemške predstraže že zasedle, se vendar lahko reče, da je pod njihovim nadzorstvom že vse porečje Manjiča in Sala in tudi velik del važne pokrajine ob reki Kuban.. Nevarnost grozi železniški progi, ki vodi iz Azova preko Pavlovska in Kavkaza v Baku. Skratka se da reči, da je po mnogih jasnih znakih položaj na južnem bojišču zelo resen, čeprav bi sovjetska propaganda rada dokazala, da se Timo-šenko strateško umika po »določenih načrtih«. Na skrajnem vzhodnem donskem bojišču divja bitka na vseh odsekih. Mnogo nemških oddelkov se nahaja že onstran Dona na raznih postojankah okoli Stalingrada. »Bitka za Stalingrad«, kakor imenujejo sedanjo bitko med. Donom irt Volgo, vsekakor ne bo dolgo trajala. Sovražnik namreč kaže očitne znake utrujenosti. Uspehi Hitlerjevega vrhovnega pooblaščenca za delovno silo Weimar, 3. avgusta, s. Nemški vrhovni pooblaščenec za delovno silo gauleiter in državni namestnik Fritz Sauckel je uslužbencem podjetja »Fritz Sauckel« poslal oklic, v katerem sporoča, da se je s popolnim uspehom zaključilo prvo razdobje naloge, ki mu je bila zaupana. Pretekli teden je lahko sporočil Hitlerju in maršalu Go-ringu, da je v kmetijstvu in v industriji zaposlenih precej ženskih delovnih sil, ki izpolnjujejo naloge vojnega pomena. Ta uspeh je treba zlasti Pripisati uporabi tuje delovne sile v taki meri, kakor je zgodovina dozdaj še ni videla. Japonski vojni nameni in južnoameriške države * Tokio, 3. avgusta, s. Agencija Domei objavlja izjavo, v kateri poudarja, da so bili vsemu svetu že sporočeni nameni ki jih ima Japonska v sedanji vojni glede Vzhodne Azije. Zatorej je jasno, da Japonska nima nobenih Poželenj po državah latinske Amerike. Izjava potem opominja vlado republike Peruja na dejstvo, da so bili navzlic temu stanju izdani ostri ukrepi proti Japoncem, ki bivajo v Peruju. Smrtne obsodbe zaradi zlorab službenega položaja v Nemčiji Berlin. 3. avgusta, s. Neki poštni uradnik na nekem berlinskem poštnem uradu, kjer so Popravljali ovitke zavojev, namenjenih vojakom na bojiščih, je zlorabil svojo službo in veliko stvari, posebno živil, ukradel. Zavoljo tega je bil obsojen na smrt pred posebnim sodiščem v Berlinu. Isto sodišče je objavilo, da je bila že izvršena smrtna kazen nad nekom, ki je zlorabil uniformo in izkazila, ki niso bila njegova, da je več ljudi ogoljufal in okradel. Zahtevajte povsod naš list! Pri Voronežu rusko poveljstvo pošilja vedno nove rezerve v nepretrgano vrsto napadov. Pa je vse zaman. Sovražnik doslej ni dosegel drugega, marveč je le pokril bojišče z mrtvimi in s po-drtinami. Vesti 3. avgusta Ob obletnici smrti nemškega maršala in bivšega državnega predsednika Hindenburga so v Hitlerjevem imenu položili na llindenburgovo grobnico venec. Novi turški poslanik v Nemčiji Safet Arikan je včeraj dopotoval v Berlin, kjer so ga pozdravili zastopniki nemškega zunanjega ministra. Ob koncu tečaja za voditelje slovaške Hlinkove garde je državni predsednik dr. Tiso imel govor, v katerem je znova potrdil voljo Slovaške, da bo nadaljevala s pohodom po dosedanji poti. Njeni poti je temelj sodelovanje z Nemčijo, Hlinkova garda pa daje poroštvo za slovaško narodno in državno enotnost. V Bologni je nmrl vršilec dolžnosti armadnega admirala vojvoda Salvatore Denti Amari tli Pirajno, ki je bil tudi senator. Na madžarskem vseučilišču v Debrcrjinu so včeraj začeli poletne tečaje za tuje študente. Nastopni govor je imel predsednik vlade de Kallay. Tečajev se udeležuje 261 tujih študentov, med njimi je 152 Italijanov, 3 Nemci, 15 Bolgarov, nato pa še Španci, Japonci, Slovaki, Portugalci, Švicarji in Arabci. Tri gospodarska vprašanja so danes za Združene države važna in pereča: kako preskrbeti gumija za avtomobilska vozila, kako preskrbeti surovin, zlasti jekla za zadovoljitev vseh potreb vojne industrije in kako zadržati inflacijo, pravi angleški list »Daily Telegraph«. Po zgledu Italije so tudi v Nemčiji vojaki obdelali sleherno ped razpoložljivega prostora okoli vojašnic, letališč in vežbališč. Na Bavarskem so v teh vojaških vrtovih pridelali toliko zelenjave, kolikor je potrebujejo vojaške posadke po različnih tamošnjih mestih. V bodoče bodo načrtno pridelovali zelenjavo okoli vseh nemških vojašnic. Romunski kmetijski minister je dobil pooblastilo, da lahko razpiše notranje posojilo v znesku poldruge milijarde lejev za ponmožitev kmetijske pridelave. Civilno upravo v zasedeni Birmi so Japonci uradno uvedli včeraj. Slovesnost je bila na sedežu vrhovnega poveljstva japonske vojske. V Siugapooreju so začeli z rednimi radijskimi oddajami za Indijo. Oddaje pripravlja in vodi zveza za indijsko neodvisnost. V južni Afriki si z vsemi silami prizadevajo, kako bi nabrali čimveč prostovoljcev za vojsko. Tako je n. pr. občinski svet v Johannesburgu odpustil večino delavcev in uslužbencev ter jih nadomestil z ženskami, da bodo brez zaslužka prej pripravljeni stopiti v vojsko. Na vzhodnem bojišču je padel načelnik štaba neke nemške tankovske armade, general Julius v. Bermuth. Pokojnik je imel odlikovanje viteškega in železnega križa. Pri utrjevanju norveške obale so Nemci dozdaj izkopali že milijon kubičnih metrov zemlje. Poleg utrdb je narejenih mnogo oporišč za podmornice. V Sofiji so usmrtili zarotnika Antona Prutkina in njegovega tovariša Peter Petrova. Francoska vlada je izdala odlok, s katerim prepoveduje sleherne demonstracije, ki bi motile javni red, ter uvaja smrtno kazen za vsakogar, ki bi nezakonito imel orožje ali razstreliva. V Newyorku je umrla 81 letna bivša velika vojvodinja Luksemburška, Marija Anda. Silovit potres je bil pred dvema dnevoma na Novi Zelandiji. V mestu Wellingtonu se je podrlo veliko hiš in znaša škoda do pol milijona funtov šterlingov. Nemška bolniška letala so od začetka vojne prenesla že nad 100.000 ranjencev z bojišča v bolnišnice. Za prevoze ranjencev uporabljajo letala vrste »Junkers 53) in »Fieseleer Storch«. V prvo letalo lahko nalože 15 ranjencev na nosilnicah, še pet jih pa lahko sedi, drugo letalo je pripravljeno samo za prevoz dveh ranjencev na nosilnicah iz krajev, kjer so ozemeljske razmere zlasti neugodne. Danes se snide velika turška narodna skupščina. Odobrili bodo več trgovinskih pogodb, med katerimi je tudi pogodba z Nemčijo in Madžarsko. Zaradi pomanjkanja delovne sile v Angliji je vlada dala vsem angleškim državljanom in državljankam, živečim v Ameriki, nalog, naj se vrnejo domov, da jih bodo zaposlili v vojni industriji. Argentinske oblasti so pri ameriški vladi vložile oster protest zaradi pisanja, ki si ga je dovolil ameriški književnik Waldo Frank. Ta se je dalje časa mudil v Argentini, ob odhodu pa ie napisal poslovilno pismo, v katerem zelo žali Argentino in njene oblasti. Brazilski poslanik v Združenih državah je od ameriške vlade nujno zahteval naj pomnoži pošiljatve petroleja, ker ho sicer treba ustaviti večino industrijskih podjetij v Braziliji. To bi pa rodilo zelo hude gospodarske posledice za državo in v nekem oziru za vso Ameriko. Odločujoči nastop italijanskih vojska pri zadnjih bojih v Rusiji Samo v dveh dneh je ena italijanska divizija uničila nekaj desetin tankov ter zajela številne ujetnike Ameriška sodba o lastnih vojnih uspehih in neuspehih RSlačsv žita s teniškim loparjem Ljubljana, aygusta. Žaiev je sedaj v naših krajih že povsod končana in kmetje so bili a letošnjim vremenom zadovoljni, zakaj nikjer ni nagajala toča, ki dostikrat prav meseca julija, ko je žito že zrelo za srp, tako rada prihrumi in prav Qb koncu vseletnega dela uniči kmetovo upanje. Spomladi je krnela sicer zelo skrbelo, zakaj ozimina je kazala neugodno, tako da je bilo treba marsikje vsejati jaro žito, veendar pa se je tudi ozimina znatno popravila in lepo dozorela v kleno in zdravo zrnje. Ni seveda misliti, da bi naša pokrajina, kljub povečani površini posevkov mogla pridelati sama zase dosii žila za svojo prehrano, še vedno bo slej ko prej navezana na dovoz žita od drugod. Vendar pa tudi našega kmeta srce piav veseli, ko vidi meseca julija lepa žitna polja in pozneje, ko ima letino že v kozolcih. Sedaj je čas mlačve. Le redkokje slišimo še značilno pjkpokanje mlatičev, ki jih je bilo včasih prav v tem času še obilno slišati v vsaki vasi. Naš kmet je že toliko napredoval, da pretežen del žetve omlati na mlatilnici, ki dela hitreje, bolj temeljito in tudi ceneje, kakor pa je mlačev s cepci. O letošnji žitni letini seveda še ni pravih podatkov, moremo pa navesti lanske za Ljubljansko pokrajino, zakaj bistveno se tudi letošnja žetev ne bo razlikovala: Ljubljanska pokrajina šteje 95 občin, kjer pridelujejo žito. Te občine Imajo skupno 27.770 kmetij. Lani so pridelali na teh kmetijah skupno 6.245.352 kg pšenice, 545.435 kg rži, 886.294 soržice (mešanice, pšenice in rži) in 3,209.826 kg ječmena. Tudi mesto Ljubljana samo šteje še vedno 272 kmetij, ki so lani pridelale 118.147 kg pšenice, 16.920 kg, 1950 kg soržice in 55.016 kg ječmena, skupno torej 192.933 kg žita ali povprečno na vsako ljubljansko kmetijo 709 kg žita. Zanimivo je, da je povprečna kvota pridelanega žita na kmetije v Ljubljani v vsej pokrajini najvišja. V drugih okrajih povprečno pridelajo kmetije manj žita. Se val a/ caffb o al c/rco/o, ricordati che ali e tu e spal le c'e un amica in vi si bile: la Fortuna e ti dice: acguista qui un biglietto delta Lotte-ria. Non rischi che 12 lire. Niente in contronto alla possibilitk di diventare mi-Ironario e di essere telice e con ten to per tutta la vita. C e greš v kavarno ali družbo vedi, da je za tvojim hrbtom nevidna prijateljica Sreča, ki ti govori: kupi tu srečko Loterije. Tvegaš samo 12 lir. To ni nič v primeri z možnostjo, da lahko postaneš milijonar, srečen in zadovoljen za vse življenje. REGALA MILI0KI a chl a c q u 1 s t a un biglietto per L 12’— DARUJE MILIJONE tistemu, ki kupi srečko za Lir 12'— m Ljubljanski kmetje so imeli letos pri žetvi prav zanimive goste. Še pred žetvijo so jih namreč prišli prosit otroci in' revni ljudje, da bi smeli na njihovih žitnih njivah nabirati tisto klasje, ki ža-njicam odpade in ki ga običajno druga leta nihče ne pobira. Za kmeta se res ne splača pobirati tisto malo klasja, kar ga pade izpod rok in iz snopov na njivo. Le sem in tja je kaka revna ženica prišla po žetvi Pa polje in pobirala klasje, ako ga niso že poprej pozobali vrabci. Ce je imel kmet v bližini svoj dom, je spustil na polje kokoši, ki so brskale, drugače pa to klasje ni imelo prave koristi za nikogar. Ne tako letos: kmetje v Ljubljani so pač dobrega srca in so radi dovolili mladini, naj gre na polje in naj pobira, kar je pri žetvi ostalo. To je bilo krika in vika kako jutro, ko so se otroci spustili na žitno strnišče ter brskali in pobirali, kar so mogli najti. Niti vrabci ne bi mogli bolj očistiti polja slehernega zrnja, kakor-so ga ti ljubljanski otroci. Nekateri srečniki so nabrali po tej žetvi kar po več kilogramov žitnega zrnja in ga ponosni nesli domov: »Mama, tukaj je žito, jaz sem ga nabral!« so ponosno dejali. »Takoj zmleti in speči kruh!« so naročali. Toda matere so bile potrpežljive. Zrnje je treba še posušiti, poprej pa ga je treba očistiti raznih res. Vmes je bilo tudi nekaj celega klasja in tega je bilo treba omlatiti. Toda kako?: z mlatilnico vendar ne, tisti dve, tri kile? Tudi če bi bil pri hiši kak cepec, najbrže ne bi nihče ne bi po tej količini udrihal z njim. saj bi se zgubilo marsikatero dragoceno zrnje. Tako so se nekatere matere spomnile, da je pri hiši kak star teniški lopar in takole orodje je »mlačev« nabranega žita kar izvrsten, saj se ne zgubi nobeno zrnje, pa še lepo spiha žito. Tako smo v predmestjih videli ta mesec čudno mlačev, kateri bi se smejal vsak pravi kmet: mlačev s teniškim loparjem, če pa tega ni bilo. pa s. kuhalnico. Ko je bila ta mlačev torej končana, je bilo vprašanje, kje to žito zmleti. Sem in tja je kakšen kavin lonček že dober za mletev, toda moka le ni tako dobra, kakor na pravem mlinu. Pa so se matere odločile in so odšle do kakšnjega bližnjega mlina, v Ljubljani je na primer oni na Fužinah in so tam vprašale, če je mogoče zmleti dve ali tri kile pšenice. Mlinarji so pametni možje, sprejeli so pšenico in kar dali zanjo odgovarjajočo količino moke, ne seveda najfinejše, take ne meljejo sedaj nikjer več, pač pa lepo pšenično-krušno. Ko je bil kruh pečen ,to je teknil mladini. Saj je pomenil znaten priboljšek k racioniranemu kruhu in povrh tega ga je mladina jedla še z dragocenim užitkom, ki ga ji je dajal ponos, da ga je sama pridelala. (-r) 84 lotni mož pretepel ženo. V La Speziji sta živela 84 letni Giuseppe Mickelucci in neka j let mlajša žena Adelasia. Zadnje čase sta se večkrat sprla. Mož je rad na glas bral časopise, ženi pa je bilo to zoprno. In zategadelj sta se hudo sporekla. Moža je popustilo potrpljenje, pa je ženo zgrabil in pretepel. Starka se je takoj zatekla v bolnišnico, kjer pa so dejali, da so poškodbe le lažjega značaja. Toda ža dogodek je izvedela tudi oblast in stari mož je moral pred sodnike. Ves je bil iz sebe, ker mu je sodnik naložil,tri in pol meseca zapora. Lcps borbe v berlinskem olimpijskem sta°’:"*ii 'Doseženi so bili nekateri prav dobri rezultati Berlin, 3. avgusta. Včeraj so bile v berlinskem olimpijskem stadionu velike mednarodne lahkoatletske tekme, na katerih so sodelovali tudi inozemski gostje. Šest držav je bilo zastopanih. Temovali so vsi najboljši, ki zdaj kaj pomenijo v evropskem lahkoatletskem športu. Razen Nemcev, ki so poslali na start največ tekmovalcev, je bila tudi Italija zelo številno zastopana po svojih najboljših močeh. Zanimanje za tekmovanje je bilo veliko, saj se je zbralo v stadionu nad 40.000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili razvoju dogodkov na tekališčih. Med odličnimi gosti, ki so gledali borbe, je bil tudi nemški propagandni minister dr. Goebels, ki se je posebno zanimal za italijanskega atleta Lanzija, ki mu je bil tudi predstavljen, potem ko je zmagal na progi 400 m v odličnem času 47:5 sek. Rezultati tekmovanja pa so bili naslednji: 100 m: Osendarp (Nizozemska! 10:8 sek.; Italijan Tito je priel na cilj šele tretji. 200 m: Meleerowicz (Nemčija) 21:5 sek.; Italijan Tito je prišel na cilj šele tretji. 400 m: Lanzi (Italija) 47:5 sek. Tudi drugo mesto je zasedel Italijan Terassutti v času 49 sek. Na tej progi je manjkal Nemec Harbig. Ge bi tekel še ta, bi bila borba še lepša kot je bila in tudi boljši čas bi bil gotovo dosežen. 800 m: Seibert (Nemčija) 1:54.2 sek; Italijana Pederzoli in Ercole sta si delila tretje in četrto mesto. 1500 m: Seidenschnur (Nem.) 3:51.2 sek. Prvi Italijan je prišel na cilj šele kot peti. Bil je to Bevtocchi. Italijan Vitale pa je zasedel šele osmo mesto. 10 km: Brez večjega naprezanja je zmagal na tej progi znani italijanski dolgoprogaš Beviacqua v času 30:84.8 sek. 110 m zapreke: Zepemiek (Nem.) v časU to! 1 96 It Skok v višino: Nicklon (Finska) 197 cm; Cam-pagner (It.) 197 cm Skok 9 palico: Glotzner (Nem.) 4.17 m; Glotz-ner je s tam postavil nov nemški rekord v tej disciplini. Drugi je bil Italijan Romeo z višino 4.08 m. Prav tako je Italijan Čonchi zasedel tretje mesto z višino 8.90 m. Skok v daljino: Wegemann (Nem.) 7.58 m; Italijan Pederzoni je prišel šele na četrto mesto. Met krogle: Wolcke (Nem.) 15.87 m; Italijan Profeti jo je vrgel 15.10 m in zasedel drugo mesto. Met diska: Tossi (It.) 48.92 m; Consolini (It.) 48.82 m. Met kopja: Pekto'r (Nem.) 68.78 m. Met kladiva: Storch (Nem.) 54.60 m; Italijan Taddia- in Caetagneti sta si delila tretje in četrto mesto. Štafeta 4X100 m: Nizozemska 41 sek. in 7 desetink; Madžarska 42 sek. in 9 desetink. Štafeta 4X400m: Nemčija 3:20 in 8 desetink. Tudi druga štafeta, ki je pritekla na cilj v času 3:35, je bdla nemška. Hašk hrvaški državni lahkoatletski prvak Zagreb, 2. avgusta. Včeraj in danes se je nadaljevalo državno moštveno tekmovanje med Haškom in Konkordijo. Preteklo nedeljo je bil na sporedu prvi del tek- movanja, danes pa je bil na sporedu revanž. Od zadnje nedelje je imela Konkordija dobrih 400 točk razlike v svoj prid. Borba je bila tako včeraj, kakor tudi danes silno ogorčena. Že preteklo nedeljo postavljeni novi državni rekordi so bili danes znova izboljšani. Trije novi državni rekordi so včeraj padli. Kotnik je postavil nov rekord v teku na 1500 m v času 4 min. Nekatere sodniške ure pa so celo kazale 3:59.6. Mihalič je postavil nov rekord v teku na 10.000 m. To progo je pretekel v času 33:4.10. Prav tako je Haškova štafeta postavila nov državni rekord v teku na 4X400 m s časom 3:34.2. Poedini rezultati pa so bili tile: 800 m: Velika je bila borba med Srakarjem in Gjuričem. V tej ostri borbi je moral Srakar prepustiti prvo mesto Gjuriču, ki je pretekel progo v času 1:58.8, dočim je Srakar za isto progo rabil 1:59. 5000 m: Kotnik 15:4. Štafeta 4X100 m: Hašk 40:5. Štafeta 4X400 m: Hašk 3:34.2. Do te točke, in to je bila zadnja v današnjem tekmovanju, je vodila še vedno Konkordija 6 40 točkami. Hasku je šlo za biti ali ne biti. Pa je zmagal v štafeti in zasedel prvo mesto. 100 m zapreke: Buratovič 16 sek. in 5 desetink. 100 m: Turkalj 11 sek. 5 desetink. Met krogle: Miošič 13.38 m. 400 m: Botka 54 sek. Skok s palico: Buratovič 380 cm. Met kopja: Prvi je bil Mrkušič. Met kladiva: Gojjč 44.32 m. Skok v daljino: Buratovič 6.41 m. Tek na 200 m: Vanič 23 sek. 4 desetinke. Met diska: Marjan 38.83 m. Skok v višino: Abramovič 170 om. Pri končni oceni si je nabral Hašk vsega 27.799 točk, Konkordija pa 27.718 točk. S tem je postal Hašk državni lahkoatletski prvak. t 0 oddajanju sob v podnajem Važno opozorilo davčno uprave Ljubljana — mesto osebam, ki dajejo opremljene sobe v podnajem Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil z v Služb, listu štev. 80 z dne 4. X. 1941-XIX na strani 548 razglašenimi predpisi za oddajanje opremljenih sob v podnajem pod čl. 4, da se morajo podnajemne pogodbe napraviti pismeno in morajo obsegati podatke o obsežnosti, opremi, legi, postrežbi in najemnini sobe. Ker so te pogodbe podvržene taksi po tar. post. 14 prvi odstavek in pripomba 4 taks. zakona, se pozivajo vsi prizadeti, da nemudoma, a najkasneje do 31. avgusta 1942 sklenejo s svojimi podnajemniki podnajemne pogodbe, ki naj vsebujejo: 1. skupno podnajemnino, 2. detajlirana zneska zakupnine za opremo in podnajemnino za prazno sobo, lokal ali dr., in 3. podrobne številčne podatke glede odškodnin za postrežbo, pranje perila, kurjavo, razsvetljavo itd. Skupni znesek podnajemnine je podvržen taksi po razpredelnici pripombe 4 cit. zak. Zakupnina opreme pa 2% taksi. Pogodbe se sestavljajo na monopoliziranih obrazcih, na katere se naj prilepi taksa za zakupnino opreme v kolkih, katere je istočasno uničiti. Opozarjajo se vsi Novice iz Države Zadušnica za kraljem Umbertom I. Kot vsako leto, je bila tudi letos za 42. obletnico smrti kralja Umberta I. sv maša zadušnica v Pantbe-onu, kjer počivajo zemski ostanki italijanskih vladarjev. Pri cerkvenem opravilu je bil nvzocen tudi Kralj in Cesar skupaj s Piemontskim princem in vsem svojini spremstvom Prisostvovali so tudi še zastopniki oblasti in vojske. 400 nemških vojakov na poti skozi Gorizijo. Pred dnevi se je peljalo skozi Gorizijo v Ana-zijo 400 nemšvih vojakov, prihajajočih z raznih bojišč na daljši oddih v Abazijo. V Goriziji so se fašistične ženske in moške organizacije pobrigale, da so bili nemški bojevniki lepo sprejeti. Fa-šistke so jih obdarovale s slaščicami, sadjem in cvetjem. Navzoči so bili tudi predstavniki oblasti. Po kratkem postanku je vlak odpeljal iz mesta. V žitu se je zadušil. V Trevizu se je dogodila neobičajna nesreča. 8 letni Angelo Favaro je stikal po velikem žitnem skladišču in opazoval, kako so posebni stroji vsrkavali v široko cev žito, nakopičeno v skladišču. Deček je stopil preblizu odprtine, da ga je polzeče žito potegnilo s seboj. Deček se je nenadoma znašel v žitu. Ko so ga potegnili ven, je bil že mrtev. Zadušil se je bil. Rešil dve deklici pa bi sam kmalu utonil. Mornar Danti Zappieri sedaj na dopustu v Pia* cenzi, se je šel kopat v reko Pad. Ko še je na bregu sončil, je zapazil, da je tok reke pograbil dve deklici in ju potegnil s seboj. Mornar se j® brez nremišljanja vrgel v vodo in hitro zaplaval v sredino. Rešil je najprej eno dekletce, bi je bilo že pod vodo, potem pa s silnim naporom še drugo. Obe je pritisnil k sebi in plaval proti bregu Pri tem je porabil do skrajnosti vse svoje moči in bi tudi njega valovje odneslo če mu ne bi priskočili na pomoč še drugi kopalci. Obe rešeni deklici je potem izročil staršem. Osem ljudi se je zastrupilo s pokvarjeno jedjo. Na tržni dan se je v Podenzanu pri Piacenzi nabralo veliko ljudi. K mizarju Guglielmettiju sta prišla na obisk tudi starša in več sorodnikov. Mož je vsem priredil dobro kosilo in jim postregel z najboljšim, kar je premogla njegova kuhinja. Toda že popoldne sta začutila njegova žena in sinček hude bolečine v želodcu. Kmalu za njima pa še šest drugih, ki so bili pri kosilu. Hitro so poklicali reševalce, da so jih prepeljali v bolnišnico. Tam so zdravniki takoj ugotovili, da so se vsi skupaj zastrupili s pokvarjeno jedjo. Vseh osem zastrupljencev je v smrtni nevarnosti. Mak jo je uspaval do smrti. V Foggiji je živela premožna vdova, ki je imela hčerko edinko. Velike neprilike pa ji je povzročala hčerkina bolezen, da namreč nikoli ni mogla dolgo ali pa trdno spati. Zato se je mati odločila, da ji bo pomagala na umeten način. Skuhala je posebno makovo pijačo, kakršno si znajo skuhati preprosti ljudje. Dala je hčerki piti. Hčerka je zaspala, toda na grozo svoje matere se ni nikoli več prebudila. Količina pijač* je bila prevelika in sredstvo prehudo za hčerkin organizem. Mati je zavoljo tega dejanja prišla pred sodišče in je bila obsojena na pol leta zapora. Paketi za internirance Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija v Ljubljani, poroča: Da se prepreči nej»otreben naval, ki tovira redno delo, bo poizvedovalni urad za vojne ujetnike v Puharjevi ulici št. 2 sprejemal pakete za vojne ujetnike in za civilne vojne internirance po sledečem redu: Za Čampo coneentramento 89 — P. M. 3200: ob ponedeljkih za naslovljence z začetnimi' A, B, C, C, D, E in F; ob torkih: G, H, I, J in K; ob sredah: L, M, N, O in P; ob četrtkih: R, S, Š. in T; ob petkih: U, V, Z in Z. Ob sobotah za vsa ostala taborišča. Popravni izpiti. Učni tečaji za učence vseh gimnazij pričnejo 1. avgusta. Poučujejo gimnazijski profesorji. Učnina nizka. Pri rednem po-sečaniu uspeh zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, sedaj Lichten-thumov zavod, dnevno od 9—12. Sprejemni izpiti za 1. razred gimnazije. — Vpis v tečaje, ki pričnejo 1. avgusta traja samo'še nekaj dni. — Poučujejo profesorji vse predmete po novih predpisih. Pri rednem pose-čaniu uspeh zajamčen. Pohitite, ne odlašajte! Izjemoma bo vpisovanje še 3. avgusta pri vodstvu tečajev. Zrinjskega 7-II. prizadeti, da bodo organi finančne kontrole od 1. septembra t. 1. dalje obustavili vsak taksni prekršek. Kazen je pri podnajemnih pogodbah petkratna, če pa pogodba ni dokolkovana za zakupnino opreme, se bo predpisal poleg redne takse še trikratni znesek prikrajšane takse kot kazen. Za razsodbo se bo predpisala še taksa po tar. post. 229 taks. zak. S. 9. van Dvne: ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI ROMAN (iOSPODA BENSONA Vanče je bil odličen strelec in so ga zato izvolili iudi za načelnika vseučili-Ške strelske družine. Ni preveč ljubil športa zunaj na prostem. Bil pa je toliko stanoviten, da ga je vseeno tudi gojil, pretiraval pa ga ni, kakor je bilo to tudi pri vseh drugih vrstah športa, ki se ga je lotil. Peš je zelo nerad hodil. Naredil ni peš niti sto metrov poti, če je le imel priliko sesti na kakršno koli udobnejše vozilo. Vedno je bil gosposko in do vseh podrobnosti brezhibno oblečen, a brez vsake pristljenosti. Prebil je mnogo časa v Idubu Stuyvesant, na katerega je bil s srcem navezan, ker — tako mi je sam dejal — so bili njegovi člani sami trgovci in politiki in zalo ni bilo nobene nevarnosti, da bi se zapletli v razgovore, za katere bi bilo treba kakšnih posebnih duševnih naporov. Od časa do časa je šel kdaj poslušat kakšno sodobno oporo in je bil tudi redno aboniran na simfonične koncerte in na komorno glasbo. Če je imel priložnost, je igral tudi poker, v čemer je bil pravi mojster, Omenjam to samo zaradi tega, ker bi e komu utegnilo zdeti čudno, da človek, kakor je bil Vanče, bolj ceni tako demokratično igro, pač pa tudi zato, ker ima njegovo spoznavanje človekova du- ševnosti vprav pri igri poker pomembno zvezo s tem, kar tu nameravam popi-sati. Zdelo se je, da je ta človek z nekako nadnaravno silo znal prodreti drugemu v dušo. Kar instinktivno in presenetljivo natančno je znal presojati človeka. Ta svoj naravni dar pa si je z učenjem in branjem še izpopolnil do naravnost presenetljive stopnje. V teoretičnih načelih dušeelovja je bil Vanoe izborno podkovan. Zanj je bila psihologija glavni predmet na vseučilišču. Vso drugo učenost je bil zapostavil. Medtem ko sem se jaz omejil na pravno vedo, ja on preučeval menda prav vsa polja znanosti ter obiskoval tečaje zgodovine verstev, predavanja o grških klasikih, iz biologije, gospodarskih in političnih ved, filozofije, autropologije, književnosti, teoretične In eksperimentalne psihologije ter se učil klasičnih in živih jezikov.* * Človekova izobraženost je v tem, da zna mnogo jezikov, mi je dejal Vanče kmalu po najinem prvem sestanku. Nujno je potrebno znati jezike, če hoče kdo razumeti umstveni in leposlovni svet. Posebno pa je treba zpati brati grške in rimske klasike v izvirniku, ker so prevodi .vodno nekoliko popačeni, To Iz vsega tega sledi, da je bil Vanče izredno učen človek. Kot malokdo se ,;e osvobodil čustvenosti in navadnega praznoverja in je spričo tega lahko prodrl človeku globoko v njegovo dušo ter poslušal natančno utripe njegovega srca. Bil pa je Vanče tako v izogibanju vsega, kar hi količkaj dišalo po praznoverju, kakor tudi v hladnokrvni in dosledni natančnosti, s katero je izpeljal svoje zamisli, odločen in vztrajen. »Vse dotlej, dokler se ne bomo znali približati človeškim vprašanjem z brezčutnostjo in trdno odločnostjo pravnika, ki preiskuje na operacijski mizi indijskega prešička, ne bo dosti ver,etnosti, da odkrijemo resnico,« mi je dejal pri neki priliki. Med tistim spomina vrednim zajtrkom 14. junija mi j« torej Vanze govoril zelo prisrčno o Cčzannejevih slikah, Currie pa nama je medtem stregel. Spričo dogodkov, ki so se pozneje odigrali, bi se moral pač toplo zahvaliti Bogu, da sva 66 tedaj z Vancejem sesla, Ce bi bil Vanče ob devetih, ko je prišel načelnik okrožne uprave Markham še spal, kakor je bila sicer njegova navada, bi bil jaz omenjam zaradi tega, da razložim, kako je Vancejevo branje knjig, pisanih v raznih jezikih — zaradi čudovitega spomina se jih je izredno naglo naučil — vplivalo na njegov način govorjenja. Morda ge bo komu, ki bo bral to moje delo, zdelo, da je včasih v svojih »usedati pretirano natančen, toda jaz gem poskušal doslovno podati njegove besede, ker sem hotel prikazati sliko tega moža .takšno, kakršna y resnici je, oh štiri najbolj zanimiva in najbolj viharna leta svojega življenja. Še več, eden najbolj prekanjenih in najbolj nevarnih newyorških zločincev bj bil najbrž še vedno na svobodi. Z Vancejem sva se pravkar udobno vsedla v naslanjače, da popijeva kavo in pokadiva vsak svojo cigareto, ko je Currie, ki so ga močni udarci zvonca poklicali h glavnim hišnim vratom na ulico, pripeljal v salon gospoda Markhama. »Hvala Bogu!« je vzkliknil nekam zasmehljivo in obenem začudeno, »kralj newyorških pohajkačev in babjekov je že vstal in se tudi že oblekel!« »Od sramu kar zardevam,« mu je pikro odvrnil Vanče. Markhamu pa se je videlo, da ni bil dobre volje in razpoložen za takšne šale. Res je takoj odgovoril z vso resnostjo. »Vanče, privedla me je sem resna stvar. Zelo se mi mudi in sem stopil k tebi samo zato, da izpolnim neko obljubo... Dejstvo je, da je bil Alvin Ben-son zverinsko umorjen. Vanče je za spoznanje bolj na široko odprl oči in ga mirno gledal. »Res? Kakšna nesreča! Toda prav gotovo je zaslužil tako smrt Vsekakor nimamo vzroka, da bi se zato razburjali. Sedi in popij skodelico nadvse izborne Currijeve kave.« Preden pa je Markham utegnil odgovoriti, je Vanče vstal, pritisnil na gumb in pozvonil. Markham je trenutek pomišljal, potem pa vzkliknil: »Dobro. Če nekaj minut ostanem tu, še ne bo takšne nesreče. Toda, samo en požirek.« Potem se jo .vsedel pred naju. II. poglavje. Na kraju zločina. Petek 14. junija ob 9. John F. Markham je bil, kakor rečeno, imenovan za načelnika ne\vyorške okrožne uprave ob priliki, ko so spremenili volilni seznam. Po štirih letih službe bi ga bili ver-ietno potrdili še za drugo dobo štirih let, če ne bi bili njegovi politični nasprotniki liste razveljavili. Markham je bil vedno neutrudljivo na delu .in je znal razširili delo v svojem uradu na vse vrste poizvedovanja in preiskav, kazenskih in civilnih. Nikdar ga ni bilo mogoče podkupiti in si zato ni pridobil velikega občudovanja in toplega priznanja samo pri množicah svojih volilcev, pač pa so se pod njim počutili kot še nikdar prej varne tudi tisti, ki so bili Iz strankarskih razlogov njegovi nasprotniki. Po svoji postavi je bil Markham visok in krepak mož, star kakšnih štirideset do petdeset let. Njegov obrit, kar nekam mladeniški obraz je bil pravo nasprotje osivelim lasem. Ne bi rekel, da je bil ravno lep človek, njegova zunanjost pa je brez dvoma razodevala posebne odlike. Takšne srčne omike, ki jo je kazal v družabnem življenju, zlepa ne najdeš pri kom od naših vplivnih osebnostih, ki so bile izvoljene v zadnjih letih. Bil je nekam surove narade, včasih celo maščevalen, toda ta njegova surovost je bila kot skorja, ki pokriva trdno ozadje dobre vzgoje. Nezaslišano ponižanje je doživel Potegnil je z roko preko čela in si zastri oči. Mimogrede je pogledal na uro, ki je stala na omarici ob postelji in se godrnjaje prevalil na drugo stran, da je starinska postelja žalostno zaječala, aam ni vedel, kaj naj bi delal, pa se po sili spravil spat. ' Bilo je ob dveh popoldne... Zunaj je bil vroč, soparen dan. Tina mu je bilo ime. Človek bi na prvi pogled težko ugotovil, v katero vrsto ljudi spada. Na zunaj je bil videti ponižen, veren, poslušen in pokoren in okoren, ki je ubogal vselej na prvo besedo ali migljaj. To bi se dalo o njem reči na prvi pogled. Kaj več res ne. Pa da ga je človek dvakrat videl, je že vedel, kaj je. Mož spada med one mlade ljudi, ki trgajo hlače in gulijo klopi. Tina je bil fant, da malo takih: celo gospodje profesorji so govorili, da bi mu težko našli enakega. Veren deček, skromen, ponižno prijazen, naravnost čednostna dijaška dušica, na katero še ni padla groba, karajoča žal-beseda vzgojiteljeva. Učil se je marljivo, prepariral do pičice natančno, naloge pisal odlično, v šoli odgovarjal odlično, med Poukom se zadržal vzorno, ni kadil, ne se prepiral s svojimi sošolci, poznal je pot od doma do šole •n — od šole do doma. Deklet se je skoraj izogibal, celo s tistimi v razredu je občeval skrajno uradno olikano. Njegovega srca še niso bile nikdar ranile one običajne Amorjeve puščice, toliko študentovsko opevane — črne, smehljajoče se oči, rdeče ustnice (seveda brez ruža), lepi kostanjevi, Srni, modri... lasje, nežne ročice ... »obraza njih lepota«, »sneg beli njih života...« — in podobno, kar vse še najde lepega, pesniškega, skritega besednega zaklada v svojem srcu (ali po raznih zbranih spisih) bolna duša, blodno zaljubljenega srednješolskega poeta, z vsemi »pritiklinami«. Te pritikline, ki so jih iz visokih svetišč študentovskih src vrgli na cesto in banalizirali, pa so: hrepenenje ... srčna bol (bol srca), melanholija z všečni peripetijami, obrati, zapleti in razpleti, obupom jn jadom, sumljivimi pismi, prvimi rendezvuji... m eventuelnimi neprijetnimi srečanji ter njihovimi posledicami v obliki ukorov. Vse to je šlo mimo Tineta, vsega tega ni poznal. Celo ona platonična, toliko opevana in toliko preganjana bolezen, ki se ji pravi petošolska ljubezen, je šla mimo, ne da bi »srcu rano vsekala krvavo«. Tak je bil Tina. Tovariši so se zaradi tega večkrat norčevali iz njega. Pa on se za tako norčevanje ni dosti brigal. Takrat vsaj nel In danes: Danes so njegovi tovariši — med njimi seveda na prvem mestu Tina — naredili maturo, “o so se morali celo najbolj zasovraženi profesorji toliko ponižati, da so jih titulirali z visoko zvene-®wn naslovom »gospodje kandidati«. Vsak izmed njih je vedel toliko povedati, kaj vse bo ob tem slovesnem dnevu napravil. V prvi vrsti hoče seveda vsak na zunaj pokazati, da je napravil maturo. To pa seveda ne samo z rdečim nageljčkom, •narveč z raznimi svoboščinami, ki si jih je ta dan Pridobil. Kaj naj počenja Tina ves ta dolgočasni dan? Kako naj se on javno pokaže, da je naredil ma-turo. In kako naredil? Boljše kot vsi oni, ki se 8®raj ostal v manjvrednem položaju v primeri z drugimi narodi. V Aleksandriji sem se včasih vkrcal za pot v Atene, ker smo v Grčiji delali raziskave glede mailarije; včasih pa sem krenil v Napoli ali v Carigrad. Kjer koli sem se izkrcal, sem po nekaj dneh odmora sedel na vlak za bežen obisk po evropskih prestolnicah. Za dan ali dva sem se ustavil v Budimpešti, da sem pregledal tamošnjo zdravstveno ustanovo, potem pa sem se odpeljal na Dunaj, kjer so klinično gradivo da- li v roke znanstvenikom, že davno preden so socialni oziri kaj takega dovolili £ drugih deieiaAu Posebno zanimiva je bila Čehoslo-vaška, ker je imela vlado novejše oblike, ki njenih mladih in vnetih zamisli ni ovirala stara birokratska organi zacija. V Nemčiji so ee po vojni bavili z veliko nalogo, kako uresničiti zdravstvene ukrepe s privoljenjem in sodelovanjem naroda. Pod cesarsko vlado so kratkomalo izdali zapoved. po kateri so se vsi pošteno ravnali. kakor hitro je bila objavljena, a republika je morala poučevati in prepričevati. Na svojem potovanju sem se skalno ustavljal tudi v Parizu, kjer je Rockefellerjeva ustanova vzdrževala urad za odbor za jetiko, ki je delal široke raziskave. To delo so pozneje povzeli Francozi. Tu sem se naučil obilo stvari, ki sem jih lahko s pridom uporabljal v nekaterih krajih, kakor na primer v južnih morjih, kjen je bila umrljivost za jetiko zelo visoka. Francozi naj še toliko govorijo o tem, da spadajo med najbistrejše narode na svetu, vendar drži, da nikdar niso hoteli priznati vrlin naše zamisli, ki je stremela za izoblikovanje prave zdravstvene omike. Ker smo hoteli to posebno obliko omike razširiti med francosko govorečimi ljudstvi, je Rockefellerjeva ustanova skušala doseči svoj namen s tem, da je 'pomagala Belgijcem, da so v Bruslju ustanovili moderno *djrašola. V Amsterdamu in Haagu sem obiskal razne osebe v ministrstvih, da sem se z njimi pomenkoval o nalogah na Javi. Zlasti sem se zadržal pri dr. W. Schiiffnerju, ki je bil slaven veščak za tropske bolezni in sem ga prvič srečal na Sumatri. Ravno s temi obiski_ v Holandiji se mi je nazadnje posrečilo, da sem odpravil ovire, ki nam niso dovoljevale vhoda na Javo. London je bil sicer zadnji na vrsti, a je bil prvi po mojih važnih diplomatskih prizadevanjih. —■ Kolonialni zdravstveniki so računali na te moje obiske, ker so po njih lahko dosegli, kar so želeli. Na drugi plati pa je kolonialno ministrstvo hotelo vedeti, kaj mislijo njegovi uradniki onstran morja. Oblasti so rai na široko zgladile vse poti ter skrbele, da so me po vseh angleških ozemljih, kamor sem prišel, uradno sprejeli: oskrbele so mi tudi vsa potrebna dovoljenja, da seun lahko povsod razvijal svoje delo. Z zdravstvenega vidika je bila Rusija ena najbolj zanimivih dežel. Čeprav sem I. 1019 potoval tja zasebno, sem seveda največjo pozornost posvečal vsemu tistemuu, katr je zadevalo mojo znanost. Da jbi se ognil namerno lažnih podatkov, eem vsa poročila vestno primerjal z verodostojnimi podatki, ki so jih imele zdravstvene organizacije v Ameriki in so prikazovali resnično stani*. Maj ladje vojskujočih se držav ne morejo skozi Dardanele Zaslugo za to ima Turčija, ki hoče na vsak način ostati strogo nevtralna COLARJcv SIN Pred sedem in dvajsetimi leti, med prejšnjo svetovno vojno, so se Angleži skušali izkrcati na polotoku Galipoliju, da bi od zadaj zgrabili turške utrdbe ob Dardanelah ter se tako polastili te pomembne morske ožine, ki je v vsej zgodovini igrala zelo važno vlogo. Poskus pa je spodletel, kakor je spodletela tudi nakana, ki si jo je zamislil sedanji angleški ministrski predsednik Churchill, da bi okrepili Dardanele s šestnajstimi linijskimi ladjami. Tako so Dardanele ostale ves čas vojne zaprte za zahodne evropske države. Kaj naj bi to pomenilo, je jasno povedal angleški časopis »Times« v nekem svojem članku: Vse dotlej, dokler naša mornarica ne bo imela prostega dostopa na Baltiško in Črno morje, ne bomo mogli na noben način vplivati na ruske zadeve, ker se Sibirija kakor tudi Murmanski polotok lahko smatrata skoraj v vsakem primeru za »neudobna vratca za služabništvo« Tudi danes — piše :»CE« iz Sofije — je položaj ostal nespremenjen. Angleške in ameriške pošiljke v Rusijo se lahko poslužujejo samo teh »neudobnih vratc za služabništvo«. Dostop na črno morje je mogoč le po utrudljivi in nezadostno urejeni poli čez Perzijo in Kavkaz. Vojne dobave Rusiji bi bile gotovo dosti učinkovitejše, če darda-nelska vrata ne bi bila zaprta tako kot so. Tako se tudi v šddanji svetovni vojni kaže velik pomen Dardanelskih ožin, za katere se vsi tako zelo potegujejo in cede sline po njih. Več ko dve stoletji se je Rusija na vse načine prizadevala, da bi ruski medved stopil s svojo taco pred ta vrata med Črnim in Sredozemskim morjem, pred vrata, ki zapirajo nekakšno kletko. Za prehod iz Črnega morja skozi Dardanele je treba vselej zaprositi Turčijo za dovoljenje, v primeru nevarnosti pa angleške oklopnice Rusiji ne morejo na pomoč. Vsi poskusi Rusije, da bi si priborila nadzorstvo nad Dardanelami, so v preteklem stoletju naleteli na hud odpor pri Angležih, ki so smatrali, da bodo ogrožene njihove postojanke v Sredozemskem morju in slovita prometna žila, ki vodi v Indijo, prišle v največjo nevarnost, čim bi se Rusi pojavili na Dardanelah. Šele v začetku prejšnje svetovne vojne so to svojo politiko spremenili, in z londonskim sporazumom so se zavezniki obvezali, da bodo Rusiji prepustili oblast nad Bosporom in Dardanelami. Zaradi revolucije, ki je potem izbruhnila v Rusiji, pa so zavezniki pozabili na to svojo obljubo in tako se tudi tokrat stare ruske sanje niso uresničile Moskva je nato skušala doseči svoj namen z neposrednimi pogajanji s Turčijo. 16. marca 1921 je podpisala prijateljsko pogodbo z Mustafom Ke-mal pašo. S to pogodbo je bilo določeno, da morajo Dardanele priti pod nadzorstvo posebne komisije pri Zvezi narodov. Komisiji je predsedoval turški zastopnik. Anglija se temu ni upirala, ker je upala, da bo vedno lahko uresničila svoje želje pri Zvezi narodov in da bo lahko po svojem pre-vdarku zaprla sovjetsko brodovje v Črno morje, kadar koli bi se ji zazdelo potrebno. Rusija je od tedaj vzdrževala politiko vedno tesnejšega prijateljstva s Turčijo. Medsebojno sodelovanje obeh držav, ki sta bili nposredno zainteresirani na tej pomorski ožini, je končno privedlo do sklenitve slovite pogodbe ,podpisane v Montreuxu, s katero je Turčija spet dobila pravico, da sme znova utrditi Dardanelske ožine, Rusija pa pravico, da smejo njene ladje v mirnem času svobodno pluti skozi Dardanele. V vojnem času ima Turčija pravico presojati vprašanja glede prehoda tujih ladij skozi Dardanelske ožine. 20. oktobra 1939 je bila podpisana trojna pogodba med Londonom, Parizom in Ankaro Z njo so se države, ki so pogodbo podpisale, obvezale, da si bodo med seboj pomagale v primeru vojne na Sredozemskem morju. V nekem dodatnem členu pa je Turčija izjavila, da se ne čuti vezano na določbe omenjene pogodbe, in sicer v primeru, če bi prišlo do vojne s Sovjetsko zvezo. Iz tega razloga se v sedanji svetovni vojni Turčija na vso moč prizadeva, da bi ostala strogo nevtralna ter je zato zaprla ladjam vseh vojskujočih se držav prehod skozi Dardanele. Gospa Lupescu živi ? Zanimiva odkritja švicarskega tednika o bivšem romunskem kralju Karlu Zakaj se je umaknil iz političnega življenja Švicarski tednik »Sie und Er« izraža v nekem svojem članku pod naslovom »Gbspa Lupescu ni umrla, nasprotno« dvom nad resničnostjo poročila o smrti slovite ženske, s katero živi bivši romunski kralj Karol. Obenem z omenjenim člankom je tednik »Sie und Er« objavil tudi dve sliki. Prva predstavlja elegantno gospo Lupescu v Mehiki, z dvema psičkoma v naročju, na drugi sliki pa je Lupescu v družbi bivšega kralja Karla in polkov- Zložljiv železniški most Novost na polju graditve železniških prog Preteklo zimo je ogromen plaz razdrl železen most na progi Brienz-Rothorn v Alpah. Ni se pa tokrat prvič zgodilo, da je plaz poškodoval ta železniški most, pač pa ga je doletela ista nesreča na primer tudi že pozimi 1907-08 in 1930-31. Vendar pa tedaj škoda ni bila tako velika kot letošnjo zimo, ko je znašala celih 50.000 švicarskih frankov. Da se v bodoče ne bi več kaj takšnega zgodilo s tem, gorskim plazovom tako izpostavljenim železniškim mostom, se je švicarska železniška družba odločila, zgraditi na tistem kraju lesen most, ki bi bil zložljiv. Zgrajen naj bi bil tako, da bi ga bilo vsako jesen možno zložiti in ga spomladi potem spet sestaviti. Zdaj je tak most tudi že zgrajen in ga je posebna komisija že pregledala na kraju samem ter se prepričala, da je odličen. Zložljivi železniški most predstavlja svojevrstno posebnost na polju graditve železniških prog po visokem gorskem svetu. Iz lesa pa so ga zgradili tudi zato, ker železa primanjkuje. Omenjeni most je dolg 45 metrov. Prejšnji železni most so podpirali trije močni podporniki, oddaljeni drug od drugega po 15 metrov. Zdaj pa drži železniški tir, ki je speljan čez most, 12 lesenih drogov, oddaljenih drug od drugega po 3.75 m. Most je zgrajen iz hrastovega in smrekovega lesa. nika Urdariana, ki je s kraljem in gospo Lupescu pobegnil čez Atlantik na varno, Člankar med drugim piše, da je bivši romunski kralj Karol prispel z gospo Lupescu pred enim letom v Mehiko. Takoj po njunem prihodu tja, sta se naselila v hotelu »Reforma« v mestu Mexiko. V ta hotel da sta spravila tudi številne kovčege, ki sta jih pripeljala s seboj iz Evrope. Takoj so ju tam zastražili številni mehiški tajni policisti. Kralj in gospa Lupescu tedaj nista želela razgovo^ rov z nikomur. Polagoma pa sta se privadila svoji okolici, se naselila v lastni vili in začela vabiti k sebi prejšnje svoje prijatelje in tudi druge goste. Danes prirejata že manjše sprejeme in obiskujeta bogate meščane iz središča Mexika. Pred kratkim sta priredila sprejem na čast milijonarke Barbare Hutton, ki je podedovala veliko trgovino VVoohvath. Pri takšnih sprejemih kralj Karol kot gostitelj zelo skrbi za svoje goste. Budno pazi, da so povsod na mizi pepelniki in da imajo gostje vedno polne kozarce. Filmski igralec Garry Grant je pripovedoval časnikarjem, da je prej vedno razglabljal o tem, kako naj pri obedu, kjer je navzoč kak kralj, It* (' » 7 m Tfi/ib -V.' < m o h POGORSKA PRAVUICA SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL lOŽE BERANEK 15. Tedaj se je oglarkin sin postavil pred vhod ter napel roke in noge tako, da so mu zapele kite po vsem životu, kot bi se bile v goščavi pretrgale srobotne vrvi. Sklonil se je nad skalno peč, ki je zapirala izhod in si jo dobro ogledal. Nato jo je poprijel, z nogami se uprl ob tla — in skala se je premaknila. »Mati, ste videli, kako sem močan?« »Res, kot medved!« mu je veselo odgovorila začudena oglarka. 16. Tedaj sta po tolikih letih življenja v temni medvedji jami prvič stopila na svetlo pred vhodom. »Glej, kako je tu zunaj svetlo, sončno!« je dejala oglarka. Oči so ju ščemele zaradi nena-vajene svetlobe; z rokami sta si jih zakrivala, dokler se je niso sčasom privadile. Tedaj je oglarka pokazala skozi zelen gozd. »Tam sredi gošče stoji bajta, kjer si bil rojen in kjer smo tako srečno živeli, dokler naju ni medved ugrabil ter zavlekel v ta svoj brlog!« prosi za sol. Odkar pa je bil gost pri kralju Karlu, pa se s tem vprašanjem nič več ne beli glave, kajti zdaj že ve, da je za šol enostavno treba kar prositi. Gostje so se vedno čudili, kako preprosto in neprisiljeeno sta jih Magda in Karol sprejela. Biv-emu kralju pravijo kar »sir«. Bivši romunski kralj je danes neločljivo navezan na Magdo, prav tako kot je bil tedaj, ko je ob prevzemu kraljevske oblasti izjavil, da brez gospe Lupescu ne more živeti. Tudi zdaj, ko oba skupaj živita v izgnanstvu, si kralja Karla res težko predstavljamo brez gospe Lupescu. Kjer koli ga vidijo, ga vidijo vselej v njeni družbi. Da bo sadje čimdlje držalo... Važno je, kakšna je zemlja In s čim jo gnojite Danska kmetijska družba »Dansk Frugtavl« (Dansko sadjarstvo) je zadnje čase naredila celo vrsto zanimivih poskusov, s katerimi je skušala dokončno rešiti vprašanje, kako bi se dalo doseči, da bi sadje čimdlje držalo in ne bi prehitro segni-lo. Kemično so preiskali zemljo, na kateri raste sadno drevje, pa tudi gnoj, s katerim so to prst gnojili. Ugotovili so, da je v veliki meri odvisno, koliko časa se bo sadje držalo, od tega', kakšna je zemlja, na kateri je zraslo in kakšen gnoj so uporabljali. S tem, da so uporabili neka določena kemična gnojila, se jim je posrečilo doseči dosti večjo odpornost sadja pred raznimi vplivi. Iz Kodanja poročajo, da na Danskem zdaj dela takšne poskuse kakšnih 600 sadjarjev. Poskusi sami pa morajo trajati vsaj eno leto, da bo tisto, kar bodo na podlagi njih ugotovili, res zanesljivo držalo. Upajo, da bodo tudi na tem polju, torej na polju sadjarstva dosegli zadovoljive uspehe, vsaj tako zadovoljive, kakor so bili zadovoljivi tisti, ki so jih dosegli s pridelovanjem in »konzerviranjem« surovega masla, svinjskega mesa m jajc. Najbolj vroč kraj na svetu je v Libiji Doslej je prevladovalo mnenje, da je najbolj vroče na svetu v tako imenovani »Dolini smrti« v Kaliforniji. Povprečna mesečna temperatura v juliju znaša tam 39 stopinj Celzija. Zdaj pa se je izkazalo, da »Dolina smrti« ni najbolj vroč kraj na svetu pač pa, Azizi v Libiji. Pravijo, da so tam v senci namerili 57.8 stopinj Celzija vročine. EIAR - Radio Ljubljana Ponedeljek, 3. avgusta: 12.45 Pesmi, in napevi — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 »Iz znanih filmov«. Orkester, vodi dirigent Zeme — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Lahka glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert kvarteta »Ferro« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Operno glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Petralia — 21.25 Koncert violinista Karla Rupla in pianista Bojana Adamiča — 22.10 Orkester, vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. SELMA LAGERLOEF: 35 NA RAZPOTJIH SRCA B0MAN »Kakšen značaj ima to delile!« si je mislil. »Resnično bi mi ilo všeč, če o meni ne bi mislila preveč slabo. Bog me obvaruj, a bi jo. še v drugo zasnubil, toda rad bi ji dokazal, da nisem oben tak tepec, da bi se srdil zaradi nauka, ki ga mi je dala.« Vse popoldne je tuhtal in tuhtal, kako bi svojo prenagljenost opet popravil, in kočno je mislil, da je le našel nekaj, kar bi strezalo temu naklepu. Toda tokrat ne misli kar na slepo udariti, [ajprej hoče vso stvar temeljito pripraviti in izvesti potrebne po-tvedbe, da ne bi spet zašel v neprijetnosti. Proti večeru se je domislil, da ne bi moglo prav nič škodovati, e bi že zdaj posvetil Karlini nekaj svoje pozornosti. Užitek, da i pošlje nekaj cvetlic, si konec koncev pač lahko dovoli. Ce jih bo prejela, mu bo pozneje pač lažje, da z njo naveže dobre stike. n urno je skočil na svoj vrt. »Torej mojster,« je rekel vrtnarju, »zdaj mi morate nabrati ares krasen šopek. Pokažite mi, kaj mi lahko pripravite.« »Najlepše, kar imam, so pač tile nageljčki tu,« je rekel nad-■rtnar. »Dali jih bomo na sredo, okrog njih pa levkoje, med sledijo pa liomo pomešali nekaj katancev.« Toda Schagerstroem je zavihal nos. »Nageljčki, levkoje in katanci,« .Je odvrnil. »Takšne cvetke veto že na slehernem vaškem vrtu. Prav tako bi mi lahko pred- agali marjetice in zvončke.« Isto se je ponovilo tudi pri žabicah, spominčicah in ostrozmkih. /se po vrsti je gospodar zavrgel. Končno je olistal Schagerstroem pred majhnim cvetličnim grmi-■kom, ki je bil čez in čez posut s cvetovi in popki. Posebno popki bili vabljivo lepi. Cvetlični lističi mehke roza barve so štrleli iz čašic in bili zaradi resastega robovja popolnoma slični mahovju. »Tle tu se mi zdi zelo lepo,« je rekel. »Toda, gospod Sphagerstroem, to so vendar močvirne cvetke! To grmičje cvete letos sploh prvič. Silno težko ga je vzgojiti na tako visokem severu. Takšnega grmička, kakor je tale, sploh ni nikjer v vsej južni pokrajini.« »Pa ravno nekaj takšnega bi rad. Cvetke bo treba poslati v proštijo v Korskyrki. Veste, da imajo tam že vse druge vrste cvetlic.« »A tako, v proštijo,« je rekel nadvrtnar in zdelo se je, da je bil potolažen. »To je pa nekaj drugega. Zelo ljubo mi je, da bo gospod prošt dobil moje cvetlice na vj>ogled. Saj je strokovnjak.« """* Uboge cvetlice so bile tedaj odrezane in poslane v proštijo, kjer jih je čakala kaj neprijetna usoda. . Tisti pa, ki je bil nasprotno zelo lepo sprejet na Velikem Sjoetorpu, ko je naslednje dopoldne prispel na posestvo, je bil prošt iz Korskyrke. Drobni gospod j>rošt je bil sprva še nekam resen in slovesen, toda v dnu svojega srca pa je bil kakor Schagerstroem prav ponižen in skromen mož. Vsi lepi nagovori in vljudnostno besedičenje je bilo čisto nepotrebno, to sta oba takoj spoznala. Zato sta se razgovarjala že čez nekaj minut kot dva stara prijatelja in sicer preprosto in odkritosrčno. Schagerstroem je porabil priložnost in je glede Karline j>o-stavil nekaj vprašanj. Rad bi vedel, kdo so bili njeni starši in če ima morda Karlina kakšno premoženje, predvsem pa bi rad kaj vedel o njenem ženinu in njegovih načrtih glede bodočnosti. Saj j K) možni pastor vendar nima toliko dohodkov, da bi se z njimi lahko poročil? Ali morda gosjiod prošt kaj ve, če sme mladi Eken-stedt upati na skorajšnje napredovvanje? Prošt je bil silno presenečen. Ker pa to, po čemer je Schagerstroem spraševal, ni bila nobena skrivnost, je dal jasen in odkrit odgovor. »To je poslovni človek,« si je mislil stari gospod. »Zato gre naravnost k stvari. Da, da, tako mora pač biti dandanašnji dan.« Za konec je podal Schagerstroem jasno izjavo. Rekel je, da je predsednik združenja lastnikov rudnikov v Upplandu in ima pravico postavljati pastorja v rudniških krajih. Plača sicer ni velika, toda župnišče je res čedno in prejšnja pastorjeva družina se je tam resnično dobro počutila. Ali je gospod prošt mnenja, da bi to mesto ugajalo mlademu Ekenstedtu? Prošt Forsius je bil v vsem svojem življenju redkokdaj tako presenečen kakor pa je bil nad tem predlogom. Toda bil je pameten mož in zato je vso stvar sprejel kot nekaj naravnega. Potegnil je svojo njuhalno tobačnico, srknil ščepec tobaka, 6i obrisal nos s svilenim robcem in povzel besedo: »Gospod Schagerstroem, prav nobenega drugega mladeniča ne boste mogli najti, ki bi bil te vaše ponudbe bolj vreden kakor pa mladi Ekenstedt.« »Torej je stvar urejena,« je rekel Schagerstroem. Gospod prošt je zopet vtaknil svojo tobačnico na pravo mesto. Bil je izredno vzradoščen. S kako pomembno novico bo lahko prišel domovi Karlinina bodočnost mu je bila že delala skrbi. Imel je vse spoštovanje do svojega vikarja, toda dostikrat je že zmajeval z glavo, ker mladi gospod sploh ni mislil na to, da bi 6i priboril položaj, v katerem bi se lahko oženil. Nenadoma se je stari prijazni gospod obrnil k Schagerstroemu in dejal: »GosjkkI industrijec, v veliko veselje vam je, če morete bližnjemu jiomagati k sreči. Le na pol poti ne ostanite! Pojdite z menoj v proštijo in sami sporočite mlademu paru. svojo namero. Pojdite z menoj in bodite tudi vi sami priča njune sreče! To bi bilo ’ veselje, ki ga vam od srca privoščim.« »Morebiti pa bi ne prišel prav,« je odvrnil Schagerstroem. »To pa gotovo ne! Da bi bili v napotje! O čem takem sploh ne more biti govora, če se pride s takšno novico.« Zdelo se je, da je Schagerstroem pripravljen privoliti v predlog. Toda nenadoma se je udaril po čelu. »Saj vendar ne morem, ker moram Še danes na daljše potovanje. Ob dveh bo moj voz že pred vratmi.« 1 i tiskarno > 1 inhltanit lože Kramarič - Izdajatelji ini Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vrotamo - »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 13 - M®- 2£££.£« to ~.lic «11 - im»lic « LlnbUu. - IdUc N".